Leto 1889.
223
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXVIII. — Izdan in razposlan dne 9. maja 1889.
65.
Razglas finančnega ministerstva od 19. aprila 1889,
se je ustanovila colnijska podružnica na osred-niem kolodvoru kraljevo-ogerskih državnih železnic v Budimpešti.
vodu povodenj leta 1882, spreminja se glede načinov povračevanja neobrestne naprednine v znesku 100.000 gl., na podlogi §. 3 tega zakona koroški deželi dodeljene, takö, da pade četrti povračilni obrok za 20.000 gl. namesto na 1. dan januvarja 1889 še le na 1. dan januvarja 1897, peti in poslednji povračilni obrok za 20.000 gl. namesto na
1. dan januvarja 1890 pa še le na 1. dan januvarja 1898.
P° naznanilu kraljevo-ogerskega ministerstva 'nance se je na osrednjem kolodvoru kraljevo-državnih železnic v Budimpešti ustanovila --ca kraljevo-ogerske glavne colnije budim-pr a*lske, 'n se ji dala oblast, odpravljati osebni ez Popotnikom, prihajajočim iz inozemstva, pri 2e^ZU Pa tiste urne pošiljatve, ki dohajajo iz ino-Po ]S *n S° namenjene v nadaljno poslatev, na-h] e< Pa tudi odpravljati prehodno in izvozno jj ^ ’ Podelile so se ji vse pravice glavne colnije
Dunajewski s. r.
66.
^akon od 23. aprila 1889,
J^evanji neobrestne naprednine v znesku " Ql-, ki se je iz državnih sredstev o po-
Vori	' c z urzavimi sreusiev o
Podi* P°V0[*eni le*a (882 podelila deželi koroški °9' $> 3 zakona od 13. marcija 1883 (Drž. zak. št. 30).
S
Ukazuj e m 't °j| 'i0 oboi' zbornic državnega zbora
§. 2.
Ta zakon zadobi moč z dnem razglašenja. Zvršitev njegova se naroča Mojemu ministru za notranje reči in Mojemu ministru za finance.
Na Dunaji, dne 23. aprila 1889.
Franc Jožef s. r.
Taatfe s. r.	Dunajewski s. r.
69.
Zakon od 30. aprila 1889,
v
o služni vrsti in prejemkih uradnikov v vseuči-liških in studijskih knjižnicah, in pa v knjižnicah tehniških visokih šol, ter o tem, kako je vravnati pokojnine njih vddv.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
° Podpori" °* 1 * (8. marcija 1883 (Drž. zak. št. 30), * 'z državnih sredstev za Koroško o po-
(SlOv^.cb0
§. 1.
Sistemovana plača knjižničarjem v vseuči-liških knjižnicah se ustanavlja za Dunaj z 2600 gl.,
45
za vse druge kraje z 2400 gl., plača varuhom v vseučiliških in studijskih knjižnicah s 1800 gl., plača skriptorjem s 1200 gl. in naposled plača amanuenzom s 700 gl. na leto.
§. 2.
Plača knjižničarjeva, varuhova in skriptorjeva se poviša po vsakem petem letu, katero je ta odslužil na dotičnem mestu bodi si pred veljavnostjo ali po veljavnosti tega zakona, do vštetega desetega leta tega zlužbovanja vselej za 200 gl., plača amanuenzom pa na enaki način za 150 gl.
Ta zakon zadobi moč s 1. oktobrom 1889.
§• 9.
Zvršitev tega zakona se naroča Mojemu ministru za bogočastje in uk.
Na Dunaji, dne 30. aprila 1889.
Franc Jožef s. r.
§. 3.
Taaffe s. r.
Gautsch s. r.
Knjižničar v biblijoteki tehniške visoke šole na Dunaji dobiva plače 2400 gl.
Če so sicer v knjižnicah tehniških visokih šol nameščeni posebni uradniki, postopa se gledé plačnih prejemkov ž njimi tako, kakor z dotične vrste uradniki v vseučiliških in studijskih knjižnicah.
§•
Vseučiliški knjižničarji, in pa knjižničar pri tehniški visoki šoli na Dunaji so v VI. služni vrsti (činu) državnih uradnikov in njih imenovanje je pridržano cesarju.
Varuhi so v VIL, skriptorji v VIII., amanuenzi v IX. služni vrsti in se imenujejo po naučnem ministru.
§• 5.
Gledé dujalnostnih doklad knjižničnim uradnikom ohranijo svojo moč dosedanji propisi (Zakon od 15. aprila 1873, Drž. zak. št. 18).
Knjižničnim uradnikom, katerim je odrejeno naturalno stanovanje, izplača se dejalnoslna doklada samo s polovico zneska, ki jim sicer pripada. .
6S.
Zakon od 1. maja 1889,
o prejemkih in pokojnini sistemovanega učitelj* skega osebja na rimsko-katoliških in grško-kato-■iških bogoslovnih učiliščih škofijskih in pa v bogoslovnih osrednjih učiliščih v Gorici in Zadru.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbor® ukazujem takö:
§• 1-
Profesorjem, kateri imajo na rimsko-katoli^jj* in grško-katoliških bogoslovnih učiliščih škofijski | in na bogoslovnih osrednjih učiliščih v Gorici 1 Zadru kako z državno privolitvijo sistemov®110 mesto, ustanavlja se letna plača na 1000 gl- ®"
Poleg tega gre vsakemu profesorju teh učil'^ : dejalnostna doklada letnih 200 gl. a. v., katere P® j se izplača samo polovica, če vživa dotični profes naturalno stanovanje.
§• 6.
g. 2.
Kadar bi potreba knjižniške službe zahtevala vzprijetev praktikantov, tedaj naj zmislu primerno o njih zadobe veljavo določila g. 13 in 14 zakona od 15. aprila 1873 (Drž. zak. št. 47).
S- 7.
Profesorska plača, ustanovljena v g. 1, P°v‘^ I vsakem petem letu, katero kdo prebije b° ?d veljavnostjo ali po veljavnosti tega z®* ,0 rofesor na omenjenih bogoslovnih učiliščih* iga petindvajsetega leta tega službovanj®
'Vdove vseučiliških knjižničarjev, kakor tudi vdova knjižničarja pri tehniški visoki šoli na Dunaji dobivajo svojemu dostojanstvu primerno pokojnino letnih 500 g!., vdove varuhov pri vseučiliških in studijskih knjižnicah pa pokojnino letnih 400 gl.
§- 3.
Profesorjem, omenjenim v g. 1, kateri P° fovi naredbi, ki pa naj se izda v porazuniu z 11 g nim oblastvom za bogočastje, pa ne zato, ^e
službi odpovedo ali pa ker se jim odvzame poklic učiteljstva, od poslednjega odstopijo ter se skažejo nesposobne za dušno pastirstvo ali kak drug cerkven urad, naj se dodelfpokojnina v primeru z dolgostjo njih vštevne služne dobe.
Pokojnine naj se odmerijo po vštevni služni dobi od zvršenega 10. do 15. leta z */3, od zvrše-nega 15. do 20. leta z s/s. od zvršenega 20. do 25. leta z 4/8, od zvršenega 25. do 30. leta s 5/8, od zvršenega 30. do 35. leta sè 6/8, od zvršenega 35. do 40. leta sè 7/8 tistih prejemkov, ki jih je vračuniti v odmeritev pokojnine, to je letne plače in petletnih doklad, po 401etnein službovanji pa v polni meri teh prejemkov.
Tiste profesorje, ki še niso zvršili vštevne služne dobe 10 let in se skažejo nesposobne za vsakršno drugačno cerkveno porabo, zmatrati je gledé pokojnine enake samostojnim dušnim pastirjem v zmislu §. 6 zakona od 19. aprila 1885 ; (Drž. zak. št. 47) in vzorca II. pri ti postavi.
Služna leta, katera je kdo pred nastopom kake sistemovane službe na teh bogoslovnih učiliščih prebil v dušnem pastirstvu ali kakem drugem cerkvenem uradu, jemljô se pri odmerjanji pokojnine sistemovanega profesorja teh učilišč v poštev takö, da veljajo štiri v dušnem pastirstvu prebita služna leta za tri učiteljska služna leta.
Ako kak profesor teh učilišč prestopi v dušno pastirstvo, izgubi sicer pravico do pokojnine v zmislu j zgornjih določil, vendar je pri odmeri njegove pokojnine po §. 6 zakona od 19. aprila 1885 (Drž. I zak. št. 47), oziroma po vzorcu II. pri ti postavi, za vsaka tri v učiteljstvu prebita služna leta jemati v poštev štiri služna leta v dušnem pastirstvu.
Kader kak vpokojen profesor zadobi založen (dotovan) cerkven urad, tedaj izgubi pravico do pokojnine.
§• 4,
Pristojbine za namestovanja (suplenture) na teh bogoslovnih učiliščih je urediti ukazoma.
§• 5.
Troški, ki nastanejo s tem zakonom, morajo se pokriti najprej iz zakladov posameznih teh bogo- '
slovnih učilišč in pa iz drugih temu namenu posvečenih cerkvenih sredstev.
Z ostankom troškov, ki bi se ne pokril iz teh sredstev, obremeni se verski zalog.
§. 6.
Ta zakon naj zadobi moč s 1. dnem oktobra 1889.
S tem časom je ustaviti brez razločka vse sedanje prejemke v plači, v osebnih in draginjskih dokladah itd.
§• 7-
Zvršitev tega zakona naročam Svojemu ministru za bogočastje in uk in Svojemu ministru za finance.
Na Dunaji, dne 1. maja 1889.
Franc Jožef s. r.
Taalfe s. r.	Dunajewski s. r.
Gautsch 3. r.
09.
Razglas finančnega ministerstva od 5. maja 1889,
o colnijah, katere so v ozemlji ogerske krone
upravičene, na izvozu odpravljati cuker.
Po poročilu kraljevo-ogerskega ministerstva za finance so v deželah ogerske krone poleg že naznanjenih colnij na Reki, v Ršavi, Bazjašu, Tömösu, Rudečem stolpu (Vöröstoronv), Mitroviči in Zemunu še te-le mejne colnije upravičene, na izvozu odpravljati cuker, ki se hoče izvažati s pravico na izvozno bonifikacijo, namreč :
Kolodvorna podružnica glavne colnije na Reki, podružnica ršavske glavne colnije na kolodvoru in ; v Drenkovi, podružnica braševske glavne colnije I v Predealu, podružnica zemunske glavne colnije na ! kolodvoru in pri tako zvanem aviznem piketu, pa I naposled mala colnija v Soosmezö.
DuiiiijewHki s. r.










v









■





































v