PROLEIAktC JI DELAVSKI UST ZA MISLECE CllATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovansko Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN Of
J. J. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
NO. 2088.
A* 4
CHICAGO, ILL., October 22, 1S47.
^•ihhfth+d WNtly at 2801 8. Uwttdil« Ave •«• LETO—VOL. XLII.
Aspiranti za predsednika Zed. driav
REPUBLIKANSKA STRANKA ae xtaala, da bo dobile v prihodnjem letu nc ammo fte večjo večino v kongresu kakor jo Ime sedaj temveč tudi predsednike zvezne vlade. Na gornji sliki se trije, ki tekmujejo za to najbolj odgevorno, a ob enem najbolj častno službo. Na levi je senator Arthur H. Vand*»berg ia Michi-gana. Na desni je senator Taft is Oblo. V sredi nwvyorftki governor Thomas E. l)ewey. Tekmec sa to shrifoo na repablikanski listi je tudi bivši minneaotaki governor Stasaen in velika kampanja se \ odi za generala MacArthurja, ki poveljuje naši okupacij-vki oblasti na Japonskem in po in generala Eisenfcowra. Nihče i/med teh ljudi ni socialno orientiran. Vsem Je in ohrnnltev kapitalizma namesto da bi se pobrigali sa splošne koristi vaega sveta.
Konvenciji AFL in CIO opravile malo
res starnega dela
Predsednik UMW, J. L Lewi«, spet j.!.n na Greena. — Milijon« dolarjev zbranih za politiko" in proti delavski stranki

Konvenciji unij AFL in CIO sta izpadli kakor je bilo pričakovati. Konvencija AFL v Sen Franciscu je bila še bolj konservativna kot po navadi in to vzlic udarjanju na veliki boben proti Taftovi-Hartleyjevi postavi.
J. L. Lewis hotel, da poka ie jo barvo
Ako ste zares proti Taftove-mu-Hartleyjevemu atentatu na unije, čemu se valjate pred njo po trebuhih? jih je vprašal Lewis in imel zanje še precej drugih nečastnih označb.
Toda eksekutiva — brez Lewisa seveda, je odločila, da dokler je omenjeni Taftov-Hart-leyjev akt postava, velja za vie. Zakofiito je, ako se unije ravnajo po nji dokler je ne odpravijo. Ni čudno, če se reakcionarni, protiunijski kongreaniki in senatorji takega organiziranega delavstva nič ne boje.
1	1	»■* * s
Zbiranje v politični fond
Konvencija je na predlog
eksekutive sklenila zbrati nad sedem milijonov dolarjev v izobraževalni in predavateljski sklad, kar naj bi bilo uradno 'me za politično akcijo AFL. Promoterji načrti so mnenja, da se bodo po tem ovinku ognili tistim točkam v TaftoviHartley-jevi postavi, in določbam v drugih zakonih, ki unijam prepovedujejo financirati politične akcije.
Politični program AFL Je silo skromen. Določa, da ae mora poraziti vsakega kongrasflika, ki je glasoval za Taftov-Hsrtleyjev protiunijski akt in pa di se polaga zmagati takim ksndida-t^m, ki jih eksekutiva AFL smatra za prijatelje unij in pa ki so "b enem lojalni Američani.
S< hwclenbach proti profitom in komunistom
Eden govornikov na konvenciji je bil delavski tajnik 8chwe» lenbach. Poviševal je veliko lojalnost AFL naši vladi ln naletu načinu življenja iti ob enem udarjal po profitarjih in kontrastih Na tej svoji turi Ja S< bwelenbach kongresu priporočil. da naj komunistično stranko prepove.
Zelo reakcionarno je vpil pro-11 Rusiji in komunistom socialdemokratski % vodja dr. Kurt S< buhmacher. On je bil tu gost AFL. Ameriški repoftftji pišejo iz Berlina, da Jih bo Kurt va-slišal, ko se vrne domof, k"r da nc marajo za voditelja
človaka, ki
J<
Je prodal dolar-
Predlog sa ustanovitev delavske stranke, ki bi bila pod vodstvom unij, je delegacija zavrgla "s silnim truščem". Tudi konvencija CIO je imela sličen predlog, a ga je zavrnila bolj diplomatično. In tudi resolucije glede komunistov in pa Truma nove-Marshal love vnanje politike so bile uglajene tako, da niso ranile nobene skupine CIO.
Govornik na konvenciji CIO je bU državni tajnik Marshall. Ko jo branil svojo politiko za ubranitev Evrope pred komunizmom, so mu desničarji ploskali, levičarji pa so se zadržali strpno in mirno. Vodstvo konvencije se je namreč balo, da bodo vprizorili demonstracijo proti Marshallu.
Politična ak*ft)e pa starih tekih
Konvencija CIO je sklenila nadaljevati d svojim političnim odborom in zbirati prispevke. Ob enem je predsednik Philip Murray povabil) predsednika W. Greena mTškUpno politično akcijo* S konvencije r San Fran-ciscu mu je Green odgovoril, ds ne prej dokler se CIO "ne vrne v hišo dela" (v AFL).
Na dan volitve novega odbora v AFL je John L. Lewis s svojo skupino odšel iz »dvorane. Njegov mandat podpredsedništvs je odpravljen, ker se ni hotel podpisati, da ni komunist. Nobena teh dveh konvencij ni bils vzpodbudna za delavstvo. Bdi j pa ju ja lahko vesela zveza Industrie listov.
POLITIČNI RELIF NE BO MOGEL ZA DOLGO OTETI KAPITALIZMA V EVROPI
NAS PRIJATELJ FRED MESIC NI VEC MED NAMI
Pred več meseci, ravno ko so iskarji dnevnega tiska skonča-vali svoje delo, je prišel k ured-liku tega lista Freddie Mesic in nu potožil, da se slabo počuti. Res ie vsled dela, ki si ga je naložil preveč — bil je superintendent tiskarne Adria — jako wlabel. Naslednji dan so ga odpeljali v bolnišnico. Lotila se ga ie pljučnica. Sel se je nato zdramiti v Arizono, kjer je 11. okt. v Tucsonu umrl. Star je bil šele 31. let. Poznal je vse tiskarske posle. Predno je prišel delati v Adrio, ki je last Mesica in tovarišev, je študiral v Northwest-enrn univerzi v Medill School of Journalism.
Poznal je dobre in slabe strani vsakega urednika in njihnih pomočnikov. Pri Proletarcu in Koledarju je nam šel na roko tudi .v takih časih med vojno, ko je bilo vsled regulacij in po-
Državni tajnik Marshall ja nedavna dajal, da za-padna Evropa nima druga izbere kot med njim in komunizmom. Zase je prepričan, da tretjo alternative ni.
Njegov načrt je dalekoviden. Saj on misli da je. Skoz/ to jesen in zimo naj se driavam, ki jo se pridružile Marshallovemu planu, it Amerike p omaga najbolj« živili in kurivom. To bi delavca usposobilo za večje produciranje in med tem naj se izdelujejo načrti za moderniziranje industrije po ameriškem modelu. Vse velike obrate naj se opremi z ameriškimi stroji, z ameriškimi tehniki in z ameriškimi nadzorniki. Torej nekako tako kakor sedaj Mamo na Grškem. Razlika je le v tem, da grška vlada ne sme — ker je pod-našo zaščito — ničosat storiti brez privoljenja ameriških oblastnikov na Grškem.
Sedanja ameriška pomoč y duhu Marshallove doktrine ie v glavnem osredotočena na'Francijo in Italijo. Seveda, osredotočena je tudi v Angliji, toda v slednji ni ntočno komunistične stranke In delavske unije so pod vodstvom večinoma takozvahih zmernih laboritov.
Gre se torej pred vsem, da obvarujemo Italijo in Francijo za stari red. De Gasparijevi vladi smo odpu- j t+Spumfrpepkr^Mav toliki jfili ves dolg, vrh tega smo ji naklonili še visoko po- da sploh ni bilo mogoče poma-sojilo in ameriškega iivoia pa dobiva kot nobena v *ati
tolikšni meri. V namonu, da Italijo pridobimo v našo Pokojnik je imel veličasten rf.ro, smo j, sporoHU daZ*. drlove ne icfrfevajo ^JSK*^^ od nfo ni kake vofne odškodnine, ob enem pa smo (t vršila prostozidarska loža, v ka-darovali nad 30 ladij. To je ogromna pomoč, toda tero je spadal, ravno tako na glavna - obnovitev, ojočanjo in povečanje italijanske pokopališču Acacia Park industrije — ta šele pride. Sicer smo doeedaj ifalijan- Fred Mesic zapušča ženo in skim lastnikom njihne privatne industrije še posodili, £
do okrog 30 milijonov dolarjevš a to je bilo seveda skarn# Adria, ™£r Milo Mesic zanjo veliko premalo. Vzel si jo bo V zaščito Marshal- i ona je Slovenska s Štajerskega) lov ekonomski načrt, ako Italija ostane verna demo-kraciji, to je, našemu načinu življenja, v katerem vse deluje za privatni profit.
Pri zadnjih občinskih volitvah v Umskem okraju
je dobil največ glasov ljudski blok (s*	_____________
munistična koalicija) ~ namreč 208,566 in 27 man- VEDNO IE HSDO d at o v v občinski zbornici. Krščanski demokrati (kle- raj NENADNEGA rikalci) so jih dobili 204,247 in 27 mandatov. Ostale 1 ^^ glasove je dobilo pet reakcionarnih in dve mali levičarski stranki. Vseh mandatov šteje zbornica SO. Levičarske skupine imajo 35 zastopnikov, centristi ter reakcionarno skupine pa 45. Ampak Rim ni merilo politične moči v Italiji, pač pa severna Italija. V Rimu dobri pol uri ustavila in odšel jo šlo že zgodaj na volišče 50/)00 duhovnikov in nun,	„ Je v nedeljo
agHirala je za reakcijo spovodnka in prižnica, a na 12 oktobra pred sedmo uro zju-industrialnem severu pa prevladuje razredna zavod- traj. Angela je poklicala zdrav-nost. Volitve v italijanski parlament bodo prihodnjo nik* Zavertnika. Odgovoril pomlad. Zato tolikšen trud, da se z ameriškimi dajat- j	v bolnlinici *
vami pridobi večino volilcev za ohranitev starega reda privilegijev in cerke.
Enako se gre Marshallovemu načrtu v Franciji. Na srečo reakcije je razdvajanje med delavskim razredom posebno v politiki v Franciji večje kakor pa v Italiji, a joto stanje zanjo vendar nezanesljivo.
Res, da je ameriška pomožna taktika v Franciji oprezna, da ne bi odbila naklonjenosti mase. A komunisti pravijo, tla so no boje za svobodo Francije, ker je delavstvo dovolj močno, da jo ohrani pred valom ameriškega dolarskega imperializma. In pa da ji z žitom lahko Sovj. unija pomaga bolj kakor pa Zed. driave. Toda ameriška vlada je dala Franciji nedavno kakih 30 nemških vojnih ladij, ki še jih preuredi lahko v trgovske. In ameriškega živeža v Francijo čezdalje več prihaja.
KOMENTARJI i
Zbira in presoja urednik
Gaulle mrzil in njega Roosevelt pa še bolj. Ako "Francijo doleti nesreča, da ji de Gaulle zago-spodari, jo bo spremenil v napol klerofašistično državo. Kovačem naše vnanje politike bo to bržkone všeč. Medtem pa se morda — upajmo saj — strezni in se strne pod svojim starim revolucionarnim geslom ves fran-coski proletariat. Skupno sta obe delavski stranki dobili pro-šlo nedeljo v splošnih volitvah v Franciji večino glasov. De Gaulle je torej triumfiral na stroške zmernih klerikalcev, ne pa na stroške komunistov in socialistov. To je za bodočnost Francije dobro znamenje.
Cilenska vlada se je naredila, kot da ji ni nič zato, ker je .premier Tito prekinil z njo diplomatske odnošaje. Češ, republika Čile ni imela v Beogradu nika-kega zastopstva in nikakršnih interesov. A enkrat pozneje utegne ta arogantnost čilenski vladi biti vendarle neprijetna.
Emmanuel Glesos je bil v Atenah na Grškem obsojen na 18 mesecev zapora. Njegov zločin? V komunističnem listu Ri-
V Franciji občinske volitve zadnjo nedeljo niso prav dobro izpadle — namreč za levičarje ne. Glavni zmagovalec je bil general Charles d? Gaulle s svojo stranko, ki se imenuje "Združenje francoskega ljudstva". Prva poročila o štetju glasov so ugotavljala, da je dobil de Gaulle 40 odstotkov glasov in pa da je sedanja druga najjačja francoska stranka krščanskih republikancev jako nazadovala. Toda njeni pristaši se niso pridružili morda komunistom pač pa so dezertiraji k de Gaulleu. Socialistična stranka, o kateri je bilo splošno mnenje, da bo v glasovih nazadovala, se je glasom prvih poročil ohranila na svoji prejšnji višini Id nekaj glasov še pridobila. Vse stranke so v kampanji napadale komuniste, ki pa so vzlic temu ostali močna stranka, a za enkrat je osamljena.
General De Gaulle propagira
in zahteva močno centralno vlado. Ob enem hoče, da naj bo predsednik republike avtoriteta, ne pa samo ornament tk prirejanje banketov tujim visokim gostom. To bi bilo nekako v so-! zaspastis, ki ga urejuje, je kri-giasju z ameriškim sistemom, tiziral in osebno žalil Dwight P. Naš predsednik si lahko ustvari Griswolda, ki je upravitelj ame-4zjemne razmere in vlada potem riške ekonomske akcije na Gr-
služil v naši bojni mornarici na Pacifiku.
Proletarec jim izreka iskreno sožalje.
DOGODI.
V četrtek 9. okt. urednika F. Zaitza prvi tok. Pričel se je v nosu.* 2ena ga mu je z ledenimi obkladki v
je napadel i krvo-
z dekreti. Nekatere mu mora sicer potrditi kongres, druge lahko izda po svoji volji. Na Francoskem ali na Angleškem, kot sploh v vseh parlamentarnih deželah mora vlada resignirati, če izgubi večino v zbornici. Po ameriški ustavi ji tega ni treba, kajti naši ministri (tajniki de-partmentov) so odgovorni pred-
sedniku nej| kongres^. In predseflnilt f seda J TrirmarO ima
Marshallovega načrta ti dve deželi ohraniti pod na-
h 13
Namen ameriške vlade je pred vsem na podlagi
o deželi
šim varuštvom. Anglija je že v njemu, ostalih 13 da-] žel pa je krožnike, na katere naj jim Amerika nosu je raznih daril In "posojil", že v naprej porinilo na sredo mize.
pride pozneje
Prišel je šele ob dveh. Krvo-tok se je pomalem nadaljeval še vse popoldne, in bolnik v tem položaju ni mogel delati, niti ne dobiti v skrajnem času potrebnih moči, da bi dovršile delo za naslednji dan. Zdravnik je bil minuli teden vsak dan pri njemu, da mu je premenil obveze in predpisaval nova zdravila. Odredil je, da U teden ie ne sme iz hiše. To naj bo čitateljem v pojasnilo zaradi zamude s prejšnjo številko. Naročniki vsled tega niso ns izgubi, ker jim bo naročnina potekla teden pozneje. Prosimo jih, da naj nam to nepriliko oproste.
Kitajska se zvija v političnih in gospodarskih krčih neglede na ogromne ameriške dajatve. Ta mesec se dobi na črni borzi v San ga ju za en ameriški dolar ža 73,000 kitajskih dolarjev. Uradna menjalna cena na kitajskih bankah je 59 tisoč kitajskih dolarjev za enega ameriškega.
Klic za varčevanje s hrani prodrl
Predsednik Truman Je i dolgim govorom v radiu, In potem s sodelovanjem tajnika agrikul-turnega, trgovskega la državnega oddelka sasnovsl velike kampanje, katere namen Je prihraniti milijone ton ilfa, mesnin ter rasnih drugih živil v pomoč tistim deželam, ki so se priglasile v Marshal lov plan. Vsak torek v tednu naj bo brezmesni dan in vsak četrtek pa naj bo tabu perutnina In jajčne Jedi. . Naj-belj udarjeni so katoličani, ker mora Je biti sedaj bres meaa dva
Ajfofcd^ g jilhduf TodS predstavniki svei hote-
lov ia restavracij pravijo, da sa jih la malo ravna pe predsednikovi prostovoljni prepovedi.' Z Jedilnih listkov se v mnogih restavracijah mesne porcije Is-ostale, a marsikje, če vprašaš natakarja, da-ll bi ti mogel ser-vi rati raje steak, ti pritrdi in ga prinese.
Agrikultura! tajnik Anderson je prisnal, da Je Trumanova odredba sa vsrčevsnje s mesom, s kruhom, perutnino Itd. le simbolično znamenje, s katerim hoče ljudstvo te deftele na dramatičen način opoeoriti, kake se« sen Je živilski problem. ur
Truman se* Je nad Anderso-rashudil, a'Je pe pravici govoril* kajti ameriško ljudstvo al nič kaj navdušene sa taka re-
llfe, ki se političnega snačaja. Poaebno pe so se gospodinje ras« hudile, ker so cene vsled Trumanovi h apelov, naj hranimo s živežem, še bolj poskočile. .Namesto da se bi snižale, so sedaj višje kot še kdaj. '' Zelo so goljufani tisti delavci, ki morajo Jesti v restavracijah. Pod krinko, da so reetavrate*)l primorani s hrane po T rumene-vih navodilih varčevali« ti dajo zmanjtane, vth tega tudi sla Me
porcije kot se bile prej, in v mnogih krajih ta vprašaje, da-ll hočeš kruh, fat pa sladker v kavo.
Toda sil sa mižali tudi cene porcij? Kaj ie! Tolikšnega patriotizma se od njik vendar ae mor« pričakovati? Tako si bodo svoje dobičke pod to krinko svi-šall sa nadaljne stotisočake.
Najogromnejše dobičke pa so napravili na žitnih borsah. Največja iimed njih Je v Chicagu. Truman jih Je naival i "gem-blerjl", justični department Jim preti, toda ker vsi skupaj ie-gatno" odirajo se ne be aike-f mur storilo n»č ialega. ...........n.
silno moč čeprav je v kongresu njegova stranka v manjšini.
Francosko narodne idruženje,
ki ga vodi de Gaulle, so komunisti v kampanji označevali za fašistično stranko in de Gaullea za človeka Hitlerjevih in Mussolini jevih ambicij. Resnica je, da ako on dobi premoč tudi v parlamentu, bodo vlaki v Franciji odhajali in prihajali na postaje ob času, kakor so v Italiji pod Musolinijem. Kajti general de Gaulle je človek trme in močne roke. Dasi je bil tudi Roosevelt človek trme in močne volje — z de Gaulleom nista imela nič skupnega. Pač pa ga je de
škem. Pozneje je vlada ta list in dva druga liberalna dnevnika ustavila. Tako so pod ameriško zaščito v Grčiji sedaj dovoljeni samo taki listi, ki povzdigujejo vlado ter njene ameriške sponsor je v deveto nebo. Ni čudno, da gerilci nočejo iz svojih skrivališč in s pozicij v hribih.
Tihotapci so res iznajdljivi, L11 a tudi detekti vUn pa tisti, ki jih iz maščevanja izdajajo. Od Sueškega prekopa proti Kairu je bilo na poti pet kamel, ki so imele v svojih želodcih v primernih zavojčkih za $40,000 vrednosti opija. Vladni inšpektorji so temu tihotapstvu prišli na sled, kamele zaklali in jim vzeli zavojčke iz trebuhov. (Op.—Zelo zanimiva slika o trgovanju s tem strupenim mamilom bo v prihodnjem Ameriškem družinskem koledarju.)
SOL VEUKO DONASA
Na Kitajskem je sol — kot v mnogih drugih deželah, državni monopol. Kitajski vladi donaša sol 20% vseh njenih dohodkov.
T*1
Nekaj o naših stvareh
< e jim . ■».. ■
Vzroki, radi kotorll|'|o ona Havilka listo iiostala,
to pojasnjona no drugam mastu.
čitajt* v tnj ittvilki no drugi strani, članok o pro-ilosti, sadanjostUn o bodočnosti socialističnih strank v Evropi in o boju, ki so jo mod dotničartkimi socialdemokrati in komunisti znova prKol.
Ako katoro izmod društov, klubov in drugih organizacij Prosvetna matico wisconsinskoga in illinoisko-ga okrožja ni io izvolilo zastopnikov na prihodnjo zborovanja, katoro bo 9. novombra v Waukeganu, naj to štora čimproj, kar čas jo kratok.
Iz razloga, kar so bilo razpravo na pvoili soji kluba It. 1 JSZ tako, ki zanimajo vso ono, ki so intarasirani v naše gibanja in v posomozno problomo, jo izčipak zapisnika priobčon na tetrti strani v toj itovilki.
Kako uspova organizacija Progresivnih Slovonk? Poročilo o tam ima v toj itovilki Josio Zakrajiok.
Glada vpraianja Sansovoga prodsodnika F. A. Vidra, čomu njagov članok ni bil priobčon, jo pojasnilo v toj itovilki, onako tudi članok.
Paul Borgorjova kolona, "Vsakega nokaj", daljo A. Shularjova kolona "Iz Kansasa", A. Zornikova oznanila in tudi nokdj drugih poročil natih stalnih so-trudnikov jo v toj itovilki.
J. F. Durn pilo pod naslovom "Ust za listom pada" v počast pokojnemu L Ogrincu.
Louis Kaforlo, ki jo nam obljubil zgodovinski spis iz Motropolo v naš Družinski kolodar, sporoča, da ga lotos ni utognil dovršiti. Lopo stvar za v Kolodar iz sta roga kraja, z naslovom "V colid", jo nam poslal Albin čabular. In Etbin Kristan nam vzlic obilnomu gradivu, ki ga jo lo poslal; lo vodno pomaga. Rubrika "Agitcrtttfl na tlet v" fe v tej Itovilki.

SOV I
L1U
PROLETAREC, October 22, 1947.
PROLETAREC
L18T ZA 1NTBBK8K »ELAV8KEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba,
Chicago, lil.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75;
za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3 50; za pol leta $2 00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon-dej j k a popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 190«.
Editor...............................................Frank Zaitz
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3 50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864.
J0SK0 0VEN:
Socialistične stranke v razcepu med Trumanovo doktrino, Marshaltovim planom ter med komunistično deklaracijo
Ko so predstavniki devetih komunističnih strank na svojem nedavnem zboru nekje na Poljskem izdali svojo deklaracijo, je bilo iz nje takoj razvidno, da je nova poteza ideologična, diploma-tična in ekonomska vojna jiapoved Trumanovi doktrini in Mar-shallovemu planu. Trumanova doktrina pomeni vojno ameriške vlade proti komunizmu "vsepovsod po svetu". In Marshallov plan pa gospodarsko pomoč in takojšen relif vsem tistim državam, ki soglašajo s Trumanom glede politične vojne proti komunizmu in z Marshal lom za gospodarsko ojačanje proti "rdečemu sovragu".
Anglija se je kajpada Marshallovemu predlogu takoj pridružila in s tem posredno tudi Trumanovi doktrini. Sicer pa so jo Angleži izvajali še predno jo je Truman javno oznanil. Tudi je bila Anglija prva deležna gospodarske podpore v veliki meri. Kajti dobila je tri in tri četrt milijarde ameriškega posojila, ki bržkone
ne bo nikoli vrnjeno.
Angleška vnanja politika je z izjemo Indije nadaljevana po starih torijskih potih in Churchill nima vzroka, da sf bi pritoževaj prot nji, niti ne naš državni tajnik Marshall. Kar pa se angleške notranje politike tiče, v Angliji ni še protikomunistične histerije in ne raznih "čistk", dasi je sorazmerno angleška komunistična stranka veliko jačja kakor ameriška in delavskim voditeljem tam ni treba prisegati, da so ali da niso komunisti, kakor so v to pri-morani v Zed. državah. Tam je glavni vodja unije premogarjev komunist. V naporih za povečanje produkcije podpira vlado.
Vendar pa je v smislu komunističnega manifesta angleški laboritski stranki napovedana vojna s tem, da sta Attlee in Bevin ter več drugih ministrov označeni za lakaje ameriške vnanje politike, katere cilj je zrušiti Sovjetsko unijo in njene zaveznice. Sedaj se je v svoji novi knjigi o ameriški vnanji politiki in o odno-šajih z Rusijo zelo razhudil bivši državni tajnik Byrnes. Bil je z Rooseveltom in Churchillom na par sestankih s Stalinom in Molo-tovom in jih opisuje. In je jezen, na Rusijo toliko, da namiguje, mar ne bi bilo boljše jo napasti sedaj, ko imamo samo iht atomske bombe namesto čakati njenega napada, kadar bo dovolj pripravljena zanj? S tem je povzročil vsled svoje prejšnje najvišje politične službe v kabinetu v javnosti veliko presenečenje in ljudstvo prepričal, da se res pripravljamo na novo vojno, v veri, da jo bomo s par stotinami bomb na Moskvo in na druga sovjetska mesta, pa na Sofijo, Beograd, Tirano, na Bukarešto in Varšavo hitro končali.
Komunistične in druge vlade, v katerih so zastopani komunisti, vedo, da taka vojna lahko napravi neizmerno škodo in pokonča na milijone civilnega prebivalstva — toda kaj potem?
Ako Marshallov plan svoje naloge niti sedaj ne zmore, kako jo bo potem, ko bo divjala po vsi Evropi civilna vojna, in ko bo v Aziji začela Sovjetska unija odprto podpirati kitajsko komunistično armado? Sedaj se naravnost umešavajo na Kitajs&iam le Zed. države, ker podpirajo Ciang Kaišekov režim z denarjem, z orožjem, z bojnimi ladjami in letali. Ako ne bi bilo te direatne ameriške intervencije, bi diktator Ciang Kaišek že padel. Kajti med ljudstvom je brez opore. Ima jo le m<$* svojo koruptno birokracijo, podpira ga ameriški "free enterprise" in graftarski vojaški poveljniki. Truma nov osebni zaupnik je nedavno poročal vladi v Washingtonu, da je Ciang Kaišek še vedno na tako šibkih nogah kakor je bil, in da naj mu Amerika nujno pomaga, ako ga hoče , vzdržati.
Ciang Kaišekovo vlado podpiramo s stališča borbe kapitalizma, kateri sedaj načeljuje ameriška vlada, proti "komunizmu". Ali z drugimi besedami, obvarovati kapitalizmu v korist toliko sveta kolikor največ mogoče. *
Marshallov plan in Trumanova doktrina stojita na tej pre-
mizi.
Zato v Moskvi in v ostalem sovjetskem bloku smatrajo vsako deželo, ki se navdušuje za Marshallov plan, za članico protisovjet-skega ameriškega plana. In prav radi tega je prizadetih precej socialističnih in socialdemokratskih strank v Evropi — predvsem seveda v zapadni Evropi. Takih držav je sedaj šestnajst.
Ena teh poleg Anglije je Francija. V nji so socialisti tretja najjačja stranka Toda baš ta manjšinska stranka ima v vladi vse portfelje. Prej je bila francoska vlada koalicijska. Tvorili so jo komunisti, krščanski republikanci in socielsti. Vsled par stavk — in deloma vsled podtalnega ameriškega pritiska so morali komunisti izstopiti, ali po domače, bili so izrinjeni iz vlade. Po parlamentarnem sistemu mora ostati na vodstvu le taka vlada, ki ima večino poslancev na svoji strani. Ramadierjevo vlado podpirajo omenjeni krščanski demokrati in pa radikalni socialisti. Ta stranka, ki je blfa pred leti, pod vodstvom Herriota, najmogočnejša, ni bila takrat in ni sedaj ne radikalna in ne socialistična. Kvečjemu bi se jo moglo primerjati bivšt LaFollettovi progresivni stranki v Wisconsinu.
Ker je Francija s posredovanjem Leona Bluma dobila v Ameriki že precej posojila, in ker se ameriška vlada zelo trudi, da izvozi Francijo iz njene težke sedanje križe še predno pride v veljavo Marshallov plan, je naravno, da je moral Ramadier s svojimi kolegi v vladi odnehati z izvajanjem socializacije in se tako povsem omrežil v ameriške gospodarske načrte, kakor sa je Attlee na Angleškem. , Te je glavni vzrok, čemu glasovi soc. stranke v Franciji v raznih volitvah n^zedujejo^ komunistični pa se množ* največ na račun AežJkdovol/nih socialistov. Včasi so delali komi* uisti in socialisti v Franciji skupaj. Sedaj je ameriška viunfrpoli-
KO JE BIL PREDSEDNIK TE DEŽELE WM. H. TAFT, so ga vprašali, kaj misli storiti za odpravo bede med brezposelnimi in kako iztrebiti to socialno hibo (brezposelnost). Odgovoril je "Bog ve, jas ne." Taft ie bil iz bogataškega sloja, Art Young, ki je bil kartumst za »ociali-stični dnevnik "Call" v New Yorku,je k Taftovemu reku narisal gornjo sliko. Sin tega predsednika je na vprašanje, kaj storiti profi dragijni, nedavno sličao odgovoril kot pred mnogimi leti njegov oče. Svetoval je, da naj manj jemo, drugo se bo ie vse samo tako izteklo, da bo dobro.— Enako priporoča predsednik Truman.
Položaj je resnično zelo resen
po mojem mišljenju mnogo Dejal sem, da moramo reino pretresU ta vprašanja, kajti po-
Jan Masaryk, vnanji minister čehoslovaike republik« loža j je zelo re*n. Pri naših za (Jan Masaryk je izmed diplo- Nočem jemati take grozne mo*- ^TnJ^T^C^Z
nosti 'P^^J.flriTiU na dela Nočem f* Vi Lt SS preveč sej izvršilnih in posveto-
ega, kar se je zgodilo v zadnj.h	^ ne	lo da ni dovolj -tough" * Rusi-
i .	.,	. Kih konferenc okrog zel ene! jo, ter od časa ko, je Winston
Smatram se upravičenega tr-; ^	^ ko	Churchill v prisotnosti predsed-
diti da odgovorni vod.lni držav- j ^	«^ na * nik> Trumana napravi, tiati pro-
matov malih dežel najbolj znan državnik in lingvist. Posebno se lahko uveljavlja zato, ker angleščino popolnoma obvlada. Saj je bil tu rojen in njegova mati je Američanka. Po prepričanju Jan Masaryk ne pripada nobeni stranki. Je pa liberalec in pristaš socialnega preporoda.
Njegov govor, ki ga je imel v Marjanskih Lazih v času zasedanja Mednarodne zveze za Združene narode, se glasi:
Sestali smo se v zelo težki dobi svetovne zgodovine. Evropa se še vedno ni umirila v smeri konstruktivnega in trajnega miru. Dosegli smo sicer veliko zmago, vendar pa v razdobju po njej že£ev zmage še ni bila dokončana in ni^i razdeljena. Mislim, da lahko brez pretiravanja rečem, da imamo mnogo več praznih košev kot polnih, ki ča-
RAZGOVORI
Vreme se je nekaj spremeni-1 POMOČI tiče — so tam zbrisani o. Po par za res mrzlih dnevih z zemljevida. Samo tu in tafn c postalo zopet toplo. Le škoda, I opaziš, da kljub temu, kot je izda bo takih dni bolj malo. Tudi!javil nek* naš državni izvede na političnem polju je postalo ( nec, kateri se je nedavno vrnil toplejše. Predsedniške volitve iz Rusije, " je tam velika leno-so tako rekoč na pragu. Vse kar | ba in nered med kmeti in delavci," ali v Sovjetski uniji in na Balkanu pa jc bila zelo dobra žetev. Kar pomeni, da ta izvedene): ne ve veliko. Ali spominjamo se, da je lansko leto jugoslovanska vlada skušala kupiti nekaj žita v tej deželi (lani je bila slaba letina v Jugoslaviji) pa ga ni dobila niti za zlat denar. c .
Kruh je že od nekdaj igral politično vlogo. Igral jo je žV v starem Rimu. Da je pa pomoč potrebna — in da bo precej lakote in trpljenja v porušeni Evropi, vemo vsi.
se rc.ee v razdobju med sedaj in pa prihodnjim poletjem, mora meti v ozadju velik političen )omen.
Izgleda, da se vJ naši politiki drže te teorije.'Prve predat rež« predsedniških kandidatov so že prehodile našo deželo vse dol) do pacifiške obali. Seve, težko je že sedaj ugotoviti zmagoval* ca. Ali ambicioznih fantov, kateri hočejo žrtvovati svoj čas in pa talente za to težko in odgovorno služIta, je žq sedaj precejšnje število — in pravijo, de bo do konca junija prihodnjega leta .še precej narastlo. Torej kar se števila tiče, smo lahko brez
skrbi. Seveda, kvaliteta--
ali ^o tem bodo že sami govorili...
Iz Lake St^ccessa se tudi sliši preccj grmenja. Alij v tem slučaju to ni več razposajena šala, ampak zelo zelo resna stvar. Od kar se je bivši državni tajnik James Byrnes pred nekako dve I leti vrnil iz Moskve, ko fe vse. naše meščanske časopisje grme-
niki velesil ne pripravljajo in nimajo v načrtu nove vojne. Govori, ki jih slišimo, so ostri, razlike velike in razpoloženje napeto in včasih mnogo bolj kot napeto. Toda za začudenje vzbujajočimi pojavi nesporazuma žive milijoni in milijoni ljudi,
roki „ osnovi. Priti moramo . v vokativni govor v Fultonu, Mo.,
osebni stik z narodi, ki so imeli je šel sporazum med nami in
ogromne izgube v zadnji vojni Sovjeti — navzdol--.
in v vojnah pred njo in ki se 2e več kot dve leti traja huj-
danes tako ognjevito pripravlja- skanje ter namiga van je za novo
jo dati tudi nove žrtve v kon- vojno v našem meščanskem ča-
struktivni borbi za mir. Ko sem sopisju, revijah in v radiu.* Ne
kaTerih ^ina WjT^K j P«* -kaj dnevi govoril v 2er samo to. Celo v naših zbornicah
penenje, edina molitev je mir. I n€VI: sem P°udanl ve*lk° ^ se je o tem odprto namigavalo.
Prepričan sem. da se oni možje,	M.,	A1/ knz? J* PrW°J?dnJ° P^
p	bojnimi črtami. Tedaj sem tudi mlad s takozvano Trumanovo
dodal in isto ponavljam danes, doktrino, s katero smo se odpreta imam občutek, da bi morali to umešali na Grškem in v Tur-vsi postati partizani miru. Kako čiji. Ce bi bilo tukaj zares vpra-
v katerih rokah leži usoda naše zemlje, dobro zavedajo tega silnega, trajnega, dasi mnogokrat molčečega občutka. Mislim, da
na i bi postala naša Zveza 'do- velika- kako Plemenita in kako sanje rešenja narodne neodvis-
t^ humanistična naloga! Reči mo-1 nosti, katera bi bila ogrožana od
kajo samo to, da bi bili napol- j Združeni narodi so
delovanje s krasnim stavkom
njeni. Neprestano slišimo o na-sprotstvih med vzhodom in za-padom. Govore nam, da Je svet nerazdružljivo razdeljen na dva dela ln da so postale združena Evropa in združeni svet samo prazne tanje. Priznati moram, da je položaj več kot zapleten. Razlike v pogledih velikih držav so občutne in ne moremo jih preiti. Mi, državljani malih držav vsega sveta, čutimo to zelo jasno. Če so vsi pesimistični nazori resnični, potem je ostala samo ena posledica: Nova svetovna vojna, tokrat atomska.
stojni	f	£, r>m da „ doba ko je bilo ne-
ga poštenega občutka^	^^ za vedno mi-
nula. Danes je znanje in vedno
*mi narodi..." in mislim, da ne bi storili slabo, če bi ta stavek sprejeli v naš grb. Ce govorim o hrepenenju po miru in o pomoči, katero bi lahko dali za njegovo uresničenje, nočem s tem reči, da mislim na mir za vsako ceno. Nisem mišljenja, da bi naj zavrgli osnovna načela, ki so gonilna sila sedanjega delovanja v različnih smereh. Kar pa resnično menim je to, da obstaja skupni činitelj miru in da bi se morali resno pogovoriti o vseh skupnih točkah, ki jih je
tika ter ameriška gospodarska pomoč, ki jo daje pod svojimi pogoji, to preprečila. Danes je vsled tega spet nastal bratomorni boj, ki se za čast starega, nekdaj zaslužnega revolucionarnega francoskega socializma ne bo dobro iztekel.
Nič boljše he izgleda za belgijske in nizozemske socialdemokrate. In ne za danske. Se manj pa za nemške social-demokrate v anglo-ameriški coni. Njihov voditelj dr. Kurt Schumacher uživa naklonjenost anglo-ameriških oblasti v okupacijskih conah. . V pred-Hitlerjevi Nemčiji socialdemokrati niso imeli nikakršne zavezniške naklonjenosti. Rajše so jim metal polena pod noge in z nemškimi finančniki vred pomagali Hitlerju netiti prepir med njimi in komunisti, da bi reakcija prišla toliko prej na krmil?.
Zelo se Amerika z angleškim sodelovanjem prizadeva oteti Italijo staremu redu. Zato tudi v nji stori kolikor mogoče, da bi se socialistično-komunistično zvezo razbilo in komuniste izoliralo. Posrečilo se jim je to le v toliko, da je desničarsko krilo na zadnji strankini konvenciji izjavilo, da mu s komunisti ni mogoče živeti pod eno streho. Zato si je ustanovilo svojo stranko, z imenom "socialistična delavska stranka". Njen vodja je Giuseppe Saragat. Potegnil je za sabo nič kaj impozantno skupino, a vendar devolj veliko, da kaU solidarnost, ki jo je med socialisti in komunisti ustvaril glavni tajnik socialistične stranke Petro Nenni. Pri zadnjih občinskih volitvah v Rimu sta nastopili s skupno listo kandidatov in pridružila sta se jiirfe tudi dve mali radikalni stranki. Dobile so več glasov kot jih je vladna de Gasperijeva stranka, toda ima skupno z drugimi desničarskimi in reakcionarnimi strankami v mestni zbornici nekaj glasov večine, ki pa je nezanesljiva. De Gasperi in duhovščina v cerkvah in v spovednicah je ag^irala, dfc ako dobi večino Hennijeva-TogUattijeva zveza, bo ameriška pomoč odpadla, trpela bo tudi cerkev in vse bo narobe. Trumanova doktrina je torej v tej kampanji v Rimu močno delovala.
Socialistične stranke v Jugoslaviji ni več. Njen vodja Topalo-vič je postal v vojni vihri srbski šovinist, posodil svoje ime tako-zvanemtf osvobodilnemu odboru, ki je ved ril v Mihajlovičevem taboru, vzklikal kralju in mu z odborom vred sa obljubljal zvestobo. Med Sldvenci v času borbe proti okupatorjem Topalovič ni imel saslombe. Pridružil se mu je le Celestin Jelene in par drugih, ostali so se pridružili osvobodilni fronti in so ostali v nji.
V Bolgariji se je del social-dembkratov oslonil na angleško politiko, ostala stranka pa je pristopila v bolgarsko domovinsko fronta Social-demokratska stranka na Poljskem se je že pred vojno — takoj od začetka združila z domovinsko fronto in v sedanji vUkii ima važne portfelje. Enako obe stranki delujeta skupno v Romuniji, na Madžarskem in na Čehoslovaškem. V slednji je del social-demokratov proti kolaciji s komunisti. -
Kar m tke socialističnih sekt v Zed. državah, bo o njih članek v prihodnji številki. >»t<
več znanja — naša rešitev in končno naš blagoslov. Nekatere države na zapadu, ki so se v zadnji vojni izredno odlikovale, si ne znajo povsem točno predstavljati. kakšno uničenje in kakšno trpljenje je preživela'' izhodna Evropa. Moja domovina, hvala bogu, ni bila opustošena, toda 6-letno plenjenje tevtonov, je bilo za njo pravi pouk. Ni tako davno, ko sem bil na Poljskem in obiskal njeno veliko mesto Varšavo. Potrebno je na lastne oči videti, da bi se moglo verjeti, kaj so Nemci iz tega mesta napravili. Na prostoru, kjer je nekoč bila Varšava in kjer bo zopet živi 600 tisoč ljudi, ki obnavljajo domovina s takim poletom, da jih mora občudovati svet. Kakor veste, smo se mi dolgo pogajali s Poljsko o različnih vprašanjih.* Mnogokrat sem težko razumel stališče Poljakov. Mnogo pa sem razumel, ko sem videl, kaj se je zgodilo v Varšavi. Ce niste videli, kaj se je zgodilo V velikih predelih Sovjetske zveze, si tega ne morete predstavljati in zopet bi lahko rekel, da bi vam bile mnoge stvari, ki se vam zdijo lahko umljive, še mnogo bolj enostavne.
Mnogo ljudi tudi na Vzhodu brezdvomno slabo razume misli zapada. Gledajo na Ameriko kot na državo milijonarjev, ki žele izkoriščati svet. V Ameriki je mnogo takih milijonarjev, toda neizmerno večino ima delovno ljudstvo, slabo plačani učitelji in profesorji ter kmetje s številnimi rodbinami in samo te bi lahko imenovali ameriško ljudstvo. V času vojne sem žival v Angliji in vem, kakšne žrtve je to ljudstvo prineslo in prenaša ie danes. Zato morda bolj razumem probleme kot ostali, ki si ustvarjajo mišljenje samo iz knjig in iz tega, kar slišijo.
Sosedje Nemčije so dobili svoj nauk in mi te vrste naukov nočemo več. Prestrašeni smo, ko slišimo, da bo Porenje zopet obnovljeno pod nemško upravo. Morda, da ni bilo tako mišljeno, toda mnogo smo o tem slišali.
Učili smo se, da je mir nedeljiv. Izvršili bomo svoje delo, da bo mir resnično tak, sicer bomo uničeni.	» ,
zunaj, ali pa vprašanje demokracije, bi bilo saj kaj podlage za intervencijo. Ali vsak pa naj bo še takšen političen diletant ve, da temu ni' tako. Na Grškem, kjer se fašističen kralj, obkrožen z lakeji, kateri so za časa vojne služili nemškim in itali-jan okupatorjem, zdrži na prestolu samo s pomočjo angleških in ameriških bajonetov in kateri bi se brez njihovega varstva ne vzdržal niti teden dni na prestolu — mar je to-demokracija? Kajti Grki sami bi obračunali z njim ter z drugimi izdajalci svojega naroda. Glede Turčije je znano vsakemu, kakšno vlogo je igrala za časa vojne ter komu je bila naklonjena. Ali vse to je danes pozabljeno. Včerajšnji sovražniki — so danes naši prijatelji ... Vsi ti koraki, pa naj bo ali konferenca skupne obrambe v Rio de Janeiro ali pa načrt ponovne industrializacije Nemčije, nas tira^ bližje in bližje novi vojni. Res je: Tudi ruska diplomacija časih igra zelo trdovratno vlogo. Bili so časi in prilike, kjer bi se*d*lb napraviti kakšno zbližanje. Toda kot pravi Henry Wallace: "Se je čas!"
Nova skupina komunističnih strank Rusije, Poljske, Italije, Francije in Balkana za takozva-. no skupno politično akcijo proti vojnim hujskačem, je povzročila precej hruffe v tej deželi. Naše buržvazno časopisje se čudi: "Kaj, mi smo bili za vojno?" Glede te nove komunistična grupe so mnenja, da je to obnovitev komlnteme. %
A\i je Čas, skrajni čas — in to že zelo, zelo pozno, da stopimo na noge, ne samo proti vojnim hujskačem ampak proti' vsem tistim, ki nas tirajo v nov oborožen konflikt. Henry Wallace Ima tak program. Ta boj, boj za mir, kateremu se mora pridružiti vsak delavec in vsak liberalno misleč človek, kateri veruje, da j« samo v konstruktivnem delu mogoča rešitev človeštva, se je pričel. Vsaka druga pot pelje v pogubo. Leto 1948 bo usodno leto ne samo sa nas delavce v Zed. državah, ampak za ves svet. Od nas bo v veliki meri odvisno kako bo izpadel U boj.
V Evropi V časopisju čttamo samo o za-
Pri nas
Rad čitam časopise iz stare domovine. Pismo, katero je poslal Proletarcu s. Potočnik iz Detroita, je bilo v resnici zanimivo. Tudi jaz dobim od časa do časa pisma iz domovine, ali ne vselej razveseljiva. Začetkom septembra sem dobil pismo od moje nečakinje, da je bil njen brat France Oven ubit v fantovskem prepiru. Ustrelil ga je njegov lastni svak, kateri je član narodne milice. Prepir se je začel pri vinu, katerega je letos tam v naših krajih precej. Fantje so bili iz več vasi, v večini bivši partizani. Razgovarja-li so se o raznih bojih. Nekdo je pa omenil Francetu, da„ je šel prostovoljno v Italijo kot ujetnik (France se je pridružil partizanom zgodaj v letu 1942). France, kateri je bil že mali* vinjen, ter je močne in krepke postave, je pobesnel in ga ni bilo ukrotiti. Njegov svak — mili-čar, ko je začul prepir, je šel mirit. France, katerega je držal nazaj njegov brat Stane, je velel svaku, naj se odstrani in ker ta tega ni storil, je France skočil proti njemu. Svak je stopil par korakov nazaj in ustrelil. Krogla je prebila prsi Francetu ter bratu Stanetu roko. France je bil na mestu mrtev. Tako je padel prvi sin moje sestre. Ne na bojnem polju, kjer je preživel tri leta, ampak pred hišo gostilne. Kot mi piše njegova sestra Pepca — v pismu, ki je pomazano od solza: "Bil je v j stoterih bojih, tisoče krogelj je šlo mimo njega in nič se mu ni zgodilo. In sedaj je ubit od domačega človeka..." •
Mene je ta novica zelo pretresla. Sedem otrok, štirje fantje in tri dekleta, vsi sirote brez očeta in matere. Vojna je%ne samo ubila mater, ampak je strla vse tipte vezi, katere so tako važne za srečno mladost.
Kadar se spomnite sveijcev v starem kraju, pošljite jim lanski in pa letošnji Ameriški družinski koledar! Stane letošnji $1.65, lanski $1.50. Pošljite nam naslov in vsoto, drugo izvršimo ml.
• k
Vsa zgodovina je lai. Robert Walpele.
jim
Tate mi ne gre
Ke je predsednik iSuman oznanil svojo doktrino' za borbo proti komunizmu vsepovsod n pri tem imel v mislih Grčijo. Turčijo in oljna ležišča v Saudi Arabiji Mt drugod v Sredozemlja, le kalo jje mogel pričakovati, da bo Moskva vse to gle-padni Evropi. Tam je bila suša,f«UUi ki4|em**k, to mi nikakor
" ae gre v glavo.
Terej čemu sedaj toliko zgra{ fktija V Wlshingtonu?
slaba letina, huda zima itd. Za južno Evropo. predvsem za H«l-k'aKJW fifnče ne zmeni. Kkr se
PROLETAREC, October 22, I»47.
S

PRIPOVEDNI DEL

VLADIMIR NAZOR:
BERA«
Vendar sem se pripognil, stre
st 1 z njega sneg. mu odpel suknjič, položil obe dlani na poraščena prša. Moje mrzle roke so začutile, da je njegovo tek) že
toplo. Srce mu je Se utripalo.
Pokleknil sem. Poskušal sem mu privzdigniti glavo, stresti jo,
—	Človek božji! Ali me slišite? Vstanlte!
On pa je ležal, težak kakor kamen. Nepremično. Ves trd.
Prijel sem ga za roko; otipaval sem mu obraz.
Prsti in lica so mu bili mrzli ko led.
Z dlanmi sem mu začel drgniti prsa. toda imel sem preveč mrzle roke. Ni se mi dalo drgniti ga s snegom.
Slekel sem kožuh; poiskal sem najgostejše krzno, ga močno stisnil in se spravil na delo.
V začetku sem ga drgnil oprezno, potem vedno močneje in hitreje; posebej sem se trudil, da mu segrejem trebuh in boke, pa tudi prsa in vrat. Od časa do časa sem prenehal, da bi videl, ali se mu vračata v lica toplota in življenje.
Nočilo se je že. Samo nekaj časa sem mogel jedva še opazovati, da čudni izraz blaženosti niti sedaj ne izginja z ubogega obraza.
Srce mu je bilo živahneje. Kmalu mu .je začela biti tudi žila pod vratom.
—	človek! Ali me slišite?
Privzdigoval sem mu glavo.
Napenjal sem se, da bi vsaj malo obrnil težko telo na desni bok.
Ko se mi je nazadnje posrečilo, da sem mu z drgnjenjem segrel tudi hrbet, se je nazadnje v njem nekaj zganilo. Nekak glas mu je prišel iz ust.
—	Dajte! Glavo dvignite!
Grabil sem ga za ramena.
Rad bi ga bil pripravil, da sede.
Posrečilo se mi je dvigniti njegovo giavo, ki sem jo podpiral z roko.
—	Kako se počutite? Povejte!
Nisem videl, toda razbral sem,
da giblje z očmi in premika usta. Pričakoval sem, da se bo začel pritoževati.
Toda človek je zašepetal:
—	In ona? Kje je sedaj ona? ...
Zopet je omahnil z glavo v sneg.
Nisem vedel, kaj naj bi še storil. Dvigniti ga nisem mogel; tam ga dalj časa nisem smel
pustiti.
Nenadoma sem se domislil.
Zavil sem ga, kolikor sem le mogel, v njegove cunje, ga zamotal v svoj kožuh in pohitel v bližnji gozdiček. Vedel sem, da so za gozdičkom, v globeli, dve ali tri hišice. Mogoče niso vse tri prazne.
Čeprav so svetile zvezde, sem komaj našel stezico, ki je držala tjakaj. Ko sem zagledal hišice, sem stekel. Dolgo sem tr-
kal na vrata, toda hišica je ostala molčeča v temi. Zaslišal sem lajati psa na najbolj oddaljenem dvorišču, pa sem krenil. Sam sem odprl; stopil sem v neko klet z ogniščem v kotu.
2enska je prižgala svetilko in z dečkom stopila za menoj.
Povedal sem jima, kaj se je pripetilo.
Berača smo našli na istem mestu; sedel je. Roke je držal na prsih in gledal predse. Njegov obraz je bil podoben obrazu človeka, ki se prebuja iz spanja.
Sam sem ga hotel dvigniti, pa se ni premaknil.
2ensko je takoj ubogal. Z rokami se je uprl ob tla; malo &e je obrnil; pokleknil je in se dvignil, naslanjaje se na kmetico in na dečka.
Odvedli smo ga proti hišici, on je pa ves v dve gube pokaš-ljeval in vlekel noge po snegu za seboj.
3.
Pozno v noč smo sedeli pri ognjišču.
Berač je sprva ležal, potem pa sedel na klopj in naslanjal glavo na mizo.
Samega smo ga pustili in v miru. Sele ko je skrnil nekaj toplega in popil kozarec vina, smo ga spraševali to in ono. Toliko, da je odgovarjal.
de mlad se je priklatil od nekod v sosednjo vasico, lačen in zanemarjen, toda bister in živahen. Pogodil se je za delo pri bogatem, toda hudobnem človeku, pa je tudi sam ponorel. Večkrat se je razvnel kakor ogenj, nagel je bil in silovit v vsakem oziru. Vse mogdče je uganjal — pravijo, da tudi grdobije — nazadnje so ga pa neka bolezen, uboštvo in prezir ljudi ukrotili, napravili ponižnega in pod starost spravili na beraško palico. Zdaj je čisto sam na svetu. Umiril se je, odtegnil se je svetu. Kakor da ni več pri pravi pameti. Ali so ga urekli, ali se je pa v nečem velikem pregrešil, da ga morda grize vest. Celo v beračenju nima sreče, ker je postal molčeč in bojazljiv. Nekoč mu je bilo Peter ime; zdaj ga kličejo za Sojo. Ze dolgo prenočuje v zapuščeni kolibi na koncu vasi onstran Globokega dola.
—	Umrl bo, gospod, kakor žival, v tistem svinjaku — je nehal pripovedovati starec; toda v njegovem glasu ni bilo niti sence usmiljenja do berača-pri-šleca.
—	Peter! — sem se oglasil.— Ali se počutite kaj bolje?
Tudi sedaj mi ni odgovoril. Toda kar niso izgovorila usta, so mi povedale njegove oči, ki so prvikrat gledale naravnost vame.
Nekaj sovražnega je sililo iz tiatega pogleda. To ni bil več obraz človeka, ki je ležal ves trd
t t
»eeeeeeeeeeeeeeeeoe*f?<
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(K) JE rhtiA IA NOVO DRUŠTVO
naroČite si dnevnik
PROS VETA
99
Naročala* ss Zd
grftsvs (ftsvsenfcši Chlsaga) le Kaeage
*Mt sa lete; M M sa paf Ists; fS4t sa tort Ista; sa Chisago la • Cook Co., $•.!# ss eete lets; 94.71 ss psi Ista; ss tasseaMtvo $11. s
Naslov za litt In tajništvo je:
i » 1
2657 south lawndale avenue chicago 23, illinois
• •••
: s s s
s •
s s s s s
I' e
s s s
{-i • s
Mi f
e
<»l t/S
in napol zmrznjen v snegu, ps tudi ne obraz berača, ki sem ga srečeval ob jesenskih večerih na samotni poti. Vame so gledale oči človeka, ki sem mu nemara prizadejal strašansko krivico, pa se spreminja njegovo ogorčenje skoraj v sovraštvo.
Bil sem presenečen. In osup-njen.
—	Da! Bolje mu je, bolje... je začela ženska.
—	ln tudi pozno je že, gospod — sem slišal starčev glas.
Še nekaj sem hotel reči, toda ko da je berač razumel, za kaj gre, je vstal in porinil še bolj daleč od sebe moj kožuh; nekaj je zamrmral, ko da se je hotel zahvaliti ljudem v hiši, in stopil proti vratom.
—	Čakajte. Menda ne boste šli kar tako, sami? ...
—	Pustite ga, gospod. Se debelejši sneg je gazil. Se po večji temi je hodil. — Hi! Hi! — se je veselila ženska.
Berač je bil že odprl vrata in odšel.
—	Se trenutek ostanite, gospod! Pustite norca. Saj vidite, da vam niti hvala ni rekel.
Toda mene je popadel nemir. Nekaj trenutkov se nisem mogel odločiti, potem sem pa vstal, se zahvalil in odšel.
Mesec je plul skozi mrzlo, jasno noč in razsvetljeval stezico skozi gozdič in berača na njej.
Takoj sem ga dohitel. Stopal sem poleg njega. Za laket sem ga hotel prijeti, da bi mu olajšal hojo, toda bal sem se, da me bo zopet tako pogledal.
—	Peter, povejte mi: ali sem vam kaj hudega storil?
Berač ni odgovoril.
—	Tolikokrat sem vas srečal, pa vam nisem nikoli nič dal. Sedaj vam lahko dam. Takoj zdajle. Vse naenkrat. Da boste lahko vsaj nekaj časa v miru. Počakajte!
Stopal je kar naprej.
Na njegovem obrazu sem videl. da me je razumel, toda da sem tudi sedaj zgrešil.
—	Nikoli vam nisem rekel lepe besede. Kaj hočete! Tudi jaz sem vedno sam.
Molčal je. Nisem mogel več zdržati, da ne bi govoril.
—	Veste, Peter! Moram se takole oblačiti, sam sebe imeti za gospoda in drugim dovoliti, da mi reka jo gospod, v resnici sem pa tudi sam revež. Nikogar nimam razen samega sebe, čeprav živim z nekom in se po malem sučem v družbi nekaterih ljudi. Tudi jaz aem brez lastne strehe. Tudi jaz živim od miloščine, od'drobtinic. Samo da se ta miloščina, te drobtinice — ki mi ne dovolijo iti med berače, čeprav od njih ne morem pošteno živeti — imenujejo nekako drugače. Mečejo mi jih pa zviška za neko delo, ki ga ne smem opravljati tako, kakor bi bilo prav in kakor bi jaz hotel. Jaz sem na slabšem kakor berač, Peter; suženj sem, duša in telo sta mi prodana; za drobtinice...
(Konec prihodnjič.)
»»eeeeeeeeeeeeesssseeeeeeoeeeeeeessseeeeeaeeqy
Produkcija premoga se dviga
Evropi, ki ima pod zemljo še ogromne količine premoga, ga sedaj manjka in dobiva ga — kolikor največ ga ji moremo pošiljati, iz Zed. držav.
Ameriški premogarji bodo v tem letu (1947) nakopali ln spravili v svet okrog 600 milijonov ton premoga, ali približno 60 milijonov ton več kakor leta 1946. f
Povprečno producira ameriški premogar trikrat toliko premoga kot angleški premogar. Zato pri nas produkcija črnega diamanta raste dočim v Angliji nazaduje.
Angleški premogarji so sloveli v produkciji za najboljše v Evropi. Toda vsled nezadostne hrane, vsled zastarele mašine-rije in pa vsled brezbrižnosti privatnih lastnikov je Anglija v premogovni industriji zelo nazadovala, kar je udarec na vso njeno ekonomijo. Pred leti je Anglija lahko zalagala % premogom Italijo in mnogo drugih drtav po svetu, največ v Evropi, sedaj pa ga ne more spraviti iz globin niti sa svoje potrebe zadosti io ji morajo Zed. države tef Nemčija pomagati.
t ID JE V EVROPI ao po vojni še prav tako reveži kakor so bili ko jo Je Hitler podjanuil. Preganjani so vsekrtšem. Skušajo se »tihotapiti v Palestino, pa Jih aa«leške obrešne strašo v takih poskusih salote In Jih vrnejo. Nedavno so Jih u vrnili nad 4,teS naenkrat tor Jih pognali uasaj v Nemčijo v »tare prejšnje koncentracijske tabore. Manjše skn-pine pa odvrnejo Is palestinskega obrežja ter Jih internirajo na otoka ( iprisu. Tja so bili poslani tndi šidovski otroci, kl Jih predstavlja gornja slika; ker ao sirote. Jih Je angleška komanda potem vrnila v njihno "obljubljeno dešoloN Palestino na podlagi od Anglije dovoljene kvoto. Na ladji so bili saprti v kletkah 1» saotrašeni od angleških vojakov.
VSAKEGA f NEKAJ
Piše PAUL BERGER
Dubrovnik« Jugoslavija. — V starih dobrih časih so imeli na stenah v vsakem lokalu sliko Franc-Jožefa, kot Franklin D. Roosevelta v vsaki taverni v USA. Tukaj imajo pa v mnogih prostorih kar po dva Jožeta!
UNRRA je precej pripomogla, da so se smetišča povečala s plehnatim kan vam.
V	vsaki trgovini se še sedaj dobi kanva "Blood sausage" for Export. Jaz se ne čudim, da jih niso že pokupili. So baje zelo krvave!
Slovenski sodnik g. Ulaga mi je rekel, da bi vsi "pocrkali" ako bi UNRRA ne pošiljala živež iz Amerike.
V	Zagrebu sem opazil, da beseda "pošta" v cirilici je bila na poštnih škrinjicah pobarvana (zbrisana)!
V	Ljubljani je bila dama opozorjena, da bo zgubila "ovratnico", katera je že prilezla do členka na nogi!
Glavno vlogo pri pošiljanju raznega blaga igra ameriška vojaška "cardboard boxa"!
Tudi mornarji so iznajdljivi: stare auto-obroče uporabljajo za odbijače — "bumpers" — na njihovih barkah in ladjah.
Razlika med Trstom in Hva-rom je, da na Hvaru ne pobirajo čikov, ter da tu ni beračev kot jih je nič koliko v Trstu! •
Čolnar na Hvaru, ki je bil svoječasno v Sloveniji pri voja-kah, me je opozoril, da Slovenci svoje mrliče pokopljejo kar enostavno v zemljo, medtem ko Dalmatinci tega ne delajo, pač pa polože mrtve v grobnico. Opozoril me je na "groblje" (cemetery) na griču v mestu. Prepričal sem se, da je fant govoril istino. Pokopališče nima nobene pedi zemlje, samo kamnite plošče, kjer so grobnice pod nogami. So pa tudi krasni umetniški granitni spomeniki z napisi v hrvaščini, italijanščini, nemščini in po latinsko.' Tam je tudi prostorna kapela in okrog pokopališča je viaok, močan zid.
Zadnjo nedeljo v septembru se peljemo z jadrnico v Palmi-žan na peklenskih otokih. Ker je bil krasen dan brez vetra je vzelo eno uro in 45 minut. Zvečer nazaj je vzelo pri ugodnem vetru samo pol ure. Na tem otoku je samo pol ducata hiš, pa še te so zelo raztresene po otoku. V pristanišču je samo ena ka-menita hiša in v nji nihče ne stanuje. Pol*g je pa nad 30 panjev in čebele pridno srkajo rožmarinov cvet io cvetje drugih duhtečih cvetlic. Rožmarin raste na vseh teh otokih na stoti-
ne akrov. Toliko ga je, da ga koza niti ne povoha! Rastejo tudi palme, kaktus, ciprese in olandri.
Pridemo čez hrib na drugo stran otoka, kjer je edina hiša in še tam bog roko ven moli ter se ustavimo v nji ves dan.
Nekaj lunča smo vzeli seboj, nekoliko smo pa tam dobili. Od-kazali so jjam sobe za slačiti se in kopalne hlače obleči. Tako se podamo v vodo. Kopališče je v zalivu, polno drobnega peska (sviža), voda zelo topla, sonce pa vroče. V naši družbi nas je bilo deset. Bili so vsi iz Beograda. Z drugim čolnom so prišli pa štirje in sicer eden iz Zagreba, Slovenec iz Ljubljane, ena Čehinja ter eden Črnogorec. Toliko se je nam vsem dopadlo, da smo se po obedu šli še enkrat kopati. Jedli sme na vrtu kar v kopalnih hlačah. Zvečer smo se veselo razpoloženi vrnili na Hvar in nama na ljubo so Beo-gradčani prepevali slovenske pesmi.
Otok Hvar je 33 km dolg in ima okrog 30,000 prebivalcev. Pridelajo vino in ovčji sir ter olivno olje. Ribe so jim glavna hrana. Saj onim, ki žive blizu obrežja. 2 i ve skromno. Po hišah je zelo čisto. Otroci gredo umiti in čisto oblečeni, toda bosi v šolo.
Mesto Hvar šteje okrog 1,800 duš in leži v zalivu. Moderno kopališče je oddaljeno 15 minut in je v drugem zalivu. Mesto je zelo staro, toda 'v bližini okrog so krasne moderne vile. V sredi mesta na griču, kot je rečeno, je izredno pokopališče, malo nižje pa nova ljudska šola s štiriraz-redno gimnazijo. Krasna kamnita stavba. Skozi okno sva gledala otroke v otroškem vrtcu,
agitatorji
NA DELU
Dr. John j.Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 8724 WEST Sath STREET
Tal. Crawford 2818 OrriCE HOURS: l:sa to 4 P. M. (Except Wed , Sat and Sun.)
SiSt le S:S§ P. M. (Except Wad., Sst and Sun.)
Roe. tilt Se. Rldfewaj A vs. Tel. Crawford S44S If ao aeswar — Can
Poročilo sa štiri tedne od St. avgusta do IS. septembra 1S47.
Naročnin na Proletarca so poslsli: Anton Zornik, Herminle, Ps. 03 Martin Judnich, Waukegan, 111. 35 John K re bel, Cleveland, O. 26 Jos. Koršič, Detroit, Mich. 16 I Angela Zaits, Chicago, 111. 10 Donald Lotrich, Chicago, 111. 9 Andy Krvina, Girard, O.	8
Jacob Kunstelj, Ely, Minn.	8
Mary Stroj, Indianapolis, Ind. 6 L. Barborich, Milwaukee, Wis. 4 Jos. Oblak, Chicago. 111.	4
Lawrence Selak, Star City,
W. Va.	4
Max Martz, Buhl, Minq.	4
Prank Cvetan, Johnstown, Ps. 4 Frank Zsitz, Chicsgo, 111. * 4 Jsnko Zornik, Detroit Mich. 2 Jos. F. Dum, Clovelsnd, O. 2 K. Krznožnik, Red Lodge, Mont 2 John Kobi, Duluth, Minn.	2
John Shulsr, A res d is, Ksns. 2 Frances Skrube, Sheboygan, Wis. 2 Matt Malnar, Wlllard, Wis. 2 Frank Bizjak, Chicago, 111. 2 John Pečnik, Fontana, Calif. 2 Anton Oorenz, Springfield, 111, 1 SkepaJ SS4 naročnin. Prejšnji Iskas (4 tedne) 181 naročnin
IBARETINCIC ft SOU
sooooooooooooooooooooooooo
: o s
s •
s
s •
o s
s •
POGREBNI ZAVOD ToL 10-861
ko so se igrali.
Na drugem hribu je pa trdnjava iz španskih časov in sicer iz leta 1493. V trdnjavi nihče ne živi. V nji je veliko prostornih sob in lukenj in stopnišče v steni za tajni izhod. Stena v pritličju je najmanj 10 m debela, poševno proti vrhu pa seveda tanja, v katerih so ozka podolgovate luknje. V gradu je prostorno veliko dvorišče z velikimi kamnitimi ploščami. Iz trdnjave do vznožja sta dve veliki steni, kjer so zelo stare hiše, ki so bile v protekcijo trdnjave.
Je zelo lep razgled po mestu in po bližnjih otokih. Na visoki gori blizu mesta je pa trdnjava iz Napoleonovih časiv, kamor pa nisva šla, ker je zelo strma pot. Pred mestom Hvarom je zelo majhen otok s svetilnikom ter eno hišo, ki je služila za časa stare Jugoslavije za zapiranje komunistov.
Na vseh teh otokih raste rožmarin, katerega distilirajo in glavni odjemalec so Zed. države, Rastejo še druga zelišča raznih dišav. Rožičev (St. John's bread) pridelajo do 20 vagonov letno, toda izredno huda zima je uničila drevje ter bo vzelo leto ali dve, da mladike zopet rode sad. Rastejo tudi fige ali smokve, oranže, limone in pomegranate. Od navadnega drevje je največ borovca.
Par hotelov je privatnih, dva sta državna, največji, to je Palace Hotel, so pa spremenili v "Dom kulture" in v prostorni jedilnici je sedaj kino. V soboto zvečer sva šla v kino. Plačala sva vsak 14 din. Slika je bila stara, ruska, vojnega ljubaVne-ga značaja. Besedilo v hrvaščini so tako hitro spreminjali, da si komaj prve pol vrste prebral. Ker se je trak vsakih par minut odtrgal, je bilo veliko žvižganja s strani "mularije" ter sva kmalu odkiirila proti hotelu in na promenado.
V pondeljek sva se odpeljala s parnikom v Dubrovnik.
Po skortfj 8 urah mučne, vroče, natrpane in sajaste vožnje sva pristala v Gružu, odkoder sva se z avtom odpeljala v hotel "Argentina" v Dubrovniku.
JOHNSTOWN, PA.
ooosssssssosseseoooeoosooo
IZ KANSASA
Piše ANTON SHULAR
Po več letih me je zanesla pot mimo "Okrajne farme", ali pravilnejse mimo okrajne ubož-nice. Dobro, pa obiščem starega znanca 80-letnega Joseph Dvor-šeka. Bil je v postelji ko sem prišel k njemu. "Sem se nekoliko odpočil v opoldanskih urad," je odgovoril na mojo šaljivo opazko zakaj lenari. "Oh, če bi bili vsi naši stanovalci tako delavni kot je Joe!" je odgovoril upravnik, ki me je peljal v Joe-vo sobo. "Tako jih pa imamo precejšnje Število takih, ki bi lahko saj nekaj delali na farmi, pa nočejo," mi je razkladal. No, sem si mislil, čemu pa naj delajo tile starčki, ce se lahko zamo-tijo s kako lažjo stvarjo. Joe je v zavodu že 12 let. Vsa leta je rad delal razna farmarska dela, pa ga raditega vodstvo visoko ceni. "Ne delam ravno zato, da bi me vest pekla, ker mi dajejo tisto čorbo in ovsen močnik in trdo posteljo zastonj, temveč ker človeku tako veliko hitrejše mine Čas. Drugi igrajo tam v senci "duraka" in "pič", jaz pa rajši pogledam za delom, ki ga je na vsakem voglu dovolj; toda zadnje čase mi pešajo moči in vid ter sluh me počasi zapušča."
Joe je imel v roki "Prosveto", ko sva vstopila z upravnikom in poleg postelje na tleh je še cel kup starih številk tega lista. Pogledam list. "Saj to je stara številka," mu pravim. "Da, pravi Joe, "pred tednom so nam list ustavili in zdaj ponovno pregledujem stare številke. Pogrešamo Prosveto, drugega slovenskega štivs pa itak ne dobimo. Plačati ga nimamo sčem. Več let je nam jednota pošiljala list brezplačno, zdaj pa je konec. Čitam ga jaz, Skarja, ki je
že nad 25 let tukaj in še dva druga rojaka."
Spomnil sem se, da me je Vinko Ločniškar, ki dela v upravni-štvu Prosyete, pred par meseci osebno vprašal, kaj je z našimi čitatelji v "County Home" v Gi-rardu, Kansas, ker jim je list potekel. Obljubil sem mu, da ob priliki pogledam če so še živi in če list čitajo. trosim," pravi Joe, če bi ga nam pošiljali še eno leto, dalj pa najbrž ne bo treba, ker smo vsi že zelo zreli."
Joe mi je razkladal, da je bil lansko leto nekako promoviran pri delu. Dali so mu v oskrbo kokošnjak. Prej ga je več let imel v oskrbi drug naš rojak, pa so ga našli lansko leto obešenega v kokošnjaku. "Ne, jaz tega ne bom naredil, saj smrt sama od sebe pride," mi je odgovoril na mojo opazko, da naj gleda, da se tudi njemu ne bo kaj takega pripetilo. Kdo ima v oskrbi čebelnjak? sem vprašal, ker izgleda zelo zanemarjen. "Pravzaprav nihče se dosti ne briga za to. Prej ga* je imel v oskrbi več let rojak Hernavs, od kar pa je umrl je pa vie puščeno v ne-mar."	, *
Tam za voglom v travi sede štirje in igrajo karte. Na dru-, gem voglu pa sedi starček sam in se "pogovarja" s kokljo, ki je pripeljala svojo mladež in se zaupljivo ustavila pri njem. "Je čudak," pravi Joe, "najrajši je sam." Sploh pa je videti, da se število teh stanovalcev rapidno krči od kar dobivajo stari ljudje saj nekaj mesečne podpore, ker rajši žive v svoji lastni bajti kot
pa — v kasarni. _ ~ *
Krasen jesenski dan je. "Poj-diva pogledat če je že kaj divjih orehov na tleh, letos je dobra letina za nje," je kratko in malo ukazala žena, da se ji ni bilo vredno upirati. Ustaviva se na farmi John Cizerl^. Sejejo pšenico. Seveda oe vsi. Mrs. je doma in pravi, da tudi moškim ni sile; "saj so trije, pa se vrste na traktarju." Sicer pa gospodarju Johnu res ni več treba tako trdo delati, ker ima dva sinova pripravna za delo; pridruži se nam še on v senci. Orehi na drevju se še dobro drže in čakajo* slane, pa smo govorili o letini in politiki.
Pšenična letina je bila dobra, toda drugi pridelki so bolj slabi, zaradi hude poletne suše. In pa eno je gotovo: List Proletaree nima boljšega zagovornika kot je John. Plačal je za eno leto naročnino, dasi mu ne bo potekla še nekaj mesecev in zraven priložil dolar v tiskovni sklad. Z ženo nameravata ob priliki obiskati sina v Chicagu in upam, da se oglasita tudi na "Proletarčevemu" domu. it
Domov grede se ustaviva pri zvestem naročniku Proletarca, Joevu Dolancu. Joeva je pred par tedni obiskala huda nesreča, kp je smrt posegla v njegovo družino in vzela njegovo družico, s katero sta živela skupaj nad 50 let. Zelo jo bo pogrešal. Njegova žena je bila doma iz vasi 2upe, fara Dobovec pod Kumom, po domače Krajškova Neža, in ob smrti stara 71 let. Zapušča poleg soproga tudi dve hčere in štiri sinove. Naše soža-lje, Joe. To je naravni zakon in drugače biti ne more.
Pred par tedni sem se ustavil na severnem koncu naselbine Ringo, ki leži pri glavni cesti proti Girardu, v "Sunflower Tavern", katere lastnika sta Louis in Mary Pistotnik, oba naprednega mišljenja. Prostori so prikupno in moderno urejeni. Louis je naročil Proletarca za celo leto. Zabava za 4stare" je pa v njegovih prostorih v četrtek ln torek večer, oziroma so vedno dobrodošli.
Poslulajto
vsako nedeljo prvo In naj-starejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja
WOtS, 1960 kilocycles. V**' fo George Marchan.
ZA LIONE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
T«i MOHAWK 47*t
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
PSOLSTASKC SE TISKA PSI NAS
PROLETARY . October 12, 1147.
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * *
SEDANJA POLITIČNA TRENJA TU IN PO SVETU POVZROČAJO MED NAMI RAZNA MNENJA, TODA LE EN SMOTER
priredila končno točno poročilo o dohodkih in izdatkih priredbe našega kluba, k'i se je vršila v korist Proletarca v nedeljo 30. aprila t. i. Vzr< k tej kasnosti je, ker mnogi vstopnice, ki jih prejmejo v predprodaji, poravnajo šele tedne pozneje. Poročilo je bilo podano v številkah za vsako stvar posebej. Tu jih navajamo le v skupnih vsotah.
Dohodkov je bilo $900.05, stroškov pa $450.51. Stroški odšteti od prebitka, ostane (prebitka) $449.54. Od prebitka se je odštelo $62.22 za potrebščine, ki jih je imel klub za veselice še prejšnjih priredb v zalogi in se jih je na tej priredbi porabilo in klubu plačalo zanje omenjeno vsoto (at cost). Ostane Čistega $387.32. Od tega se je Proletarcu izplačalo v njegov tiskovni sklad kmalu po priredbi $300, ima torej dobiti Še $87.32 ln pa kar jc med tem še prišlo za vstopnice.
Vstopnice so prodajali pred datumom priredbe sledeči:
Redna seja kluba št. 1 JSZ bo v petek 24. oktobra
Chicago, lil. — Prejšnja seja tega kluba, ki se je vršila 26. sept., je bila vzlic maloštevilni udeležbi jako živahna.
Upamo, da bodo razprave ne le žive temveč tudi stvarne i na prihodnji seji, ki se vrši ta petek 24. oktobra v Slov. del centru. Prične se ob osmi uri. Poleg naših notranjih zadev in poleg poročil o našem tisku ter o agitaciji zanj bodo na dnevnem redu tudi poročila o konvenciji AFL. ki se je vr&la v San Fran-ciscu in o konvenciji CIO v Bostonu.
Dafje poročilo z ozirom na sedanjo čistko med nameščenci zvezne vlade in o organizacijah, ki sta jih FBI in kongresni odsek za preiskavanje un-American Activities dala na črno listo. In culi bomo tudi o delovanju SANSa in fcOJSA.
Torej naj se te seje udeleži vsakdo, ako količkaj utegne, ker bo važna. Vstop prost tudi nečlanom.
Iz zapisnika prejšnje seje
Priporočano je bilo, da bi* iz klubovih zapisnikov v bodoče priobčevali vsaj izčrpke, ker bi tako več ljudi vedelo, o čem razpravljamo, kaj sklepamo in kakšna so mnenja posameznih članov. Za uvod k omenjenemu priporočilu priobčujemo zapisnik prejlnje seje kolikor je mogoče v celoti.
Zapisnik seje kluba št. 1 JSZ dne 26. sept. 1947.
Tajnik Frank Zaitz otvori sejo in oznani nominiranje kandidatov za predsednika. Nomini-ran in soglasno izvoljen je Milan Medvešek.	.
Navzoča na tej seji sta tudi Joseph Kotar in njegova soproga Ančka iz Detroita.
Zapisnikarica Angela Zaitz čita zapisnik prejšnje seje. Bil je sprejet brez popravkov.
Dopisi: Prečita se pismo tajnika krajevne organizacije Prosvetne maticc in JSZ, Louis Zorkota, ki naš klub yabi, da naj pošlje zastopnike na prihodnje zborovanje; vršilo se bo v nedeljo 9. novembra ob 10. dopoldne v Slovenskem narodnem domu v Waukeganu. Sklenjeno, da zastopnike volimo takoj. Dodatek k predlogu: da potrdimo za zastopnike kluba na wauke-ganski konferenci vse.^ki bodo sprejeli nominacijo. Izmed no-miniranih so sprejeli NloŠko Oven, Angela Zaitz, Frances Vidmar, Milan Medvešek, Joe Vidmar.
Na vprašanje, čemu Frank Zaitz ni sprejel, je pojasnil, da se konferenc PM in JSZ' v tem okrožju že leta udeležuje v imenu eksekutive, upravnica pa v imenu naših publikacij.
Poročilo o stanju kluba in drugih klubovih zadevah in pa o neuspešnih prizadevanjih, da bi mogli v poletju dobiti na kako nedeljo primeren vrt za prireditev piknika v korist Proletarca, je bilo na predlog Filipa Godine sprejeto na znanje.
Upravnica Anne Beniger je
	število -	
Ime prodajalca	vstopnic. Vsota	
Anton Andres	3	$1.80
Anne Beniger	1	1.20
Anton Garden	10	6.00
Ivanka Ladstatter	2	1.20
Matt Videgar	3	1 80
Louis Zorko	10 •	6.00
Louis Steblaj	4	2.40
Oscar Godina	5	3.00
John Hujan	2	1.20
John Bartol	2	1.20
Chas. Pogorelec	4	2.40
Frances Vidmar	26	18.90
D. J. Lotrich	10	6.00
John Volk	7	4.20
Frank Zaitz	9	3.00
Milan Medvešek	30	18.00
Mary Oven	5	3.00
Vinko Ločni škar	4	2.40
Leo Gratchner	„ 5	3.00
Frances Vider	9	3.40
Angela Zaitz	15	9.00
Ernie Dreshar	2	1.20
John Rak	3	1.80
Louis Zidar	3	1.80
Anton Končan	5	3.00
Frank Qroser	8	<4.80
Skupaj		$110.40
pirektal prispevki	v korist pnreaoo
Louis. Zor ko	$1.25
Angola Zaitz	1.00
Frank Sodnik	5.00 Peter In Catherine Bernik 5 00
Anna Pichman	3.00
Skupaj	$18.25
Pod točko "V korist kluba" se je razpravljalo o možnosti, da se enkrat na pomlad spet priredi varijetni spored s sodelovanjem pevcev iz Clevelanda. Tajnik Zaitz je pooblaščen, da po-izve, v koliko in pod kakšnimi pogoji bi nam od tam mogli pomagati. K stvari sta govorila Louis Zorko in Medvešek, ki sta priporočala, naj se spet obrnemo na Zarjo, kajti njeni pevci
8pevke so bili na naši prošl{ adbi največja atrakcija. Jo-Oven z njunim izvajanjem soglaša lin priporoča prireditvenemu odboru, naj se Zarjane zopet pov^fei k nam. To je bilo splošno jfcpenje na tej seji navzočih Članov in članic.
"Agitacija za naš t*sk" je točka, ki je na tej seji res dobila veliko pozornosti. Anne Ben iger je na vprašanja poročala, da dobimo vsak mesec več naročnikov kot pa jih odpade, a U prirastek niti s daleč ne zadostuje za kritje tiskarskih stroškov, ki
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS
so se v zadnjih par letih pa do-sedaj zvišali kakih 150 odstotkov.
Dolga imamo sedaj $3,000, likvidne imovine pa nekaj stota-kov in za skrajno silo Imamo vlogo v J Siv A v znesku $1,185, ki jc bila pred leti svojina: slovenske sekcije JS^» potem pa bila prepisana direktno na JSZ. Vsotj je bila ob prepisu večja, a se je je porabilo v stiskah za kritje dolga.
O stanju naših publikacij, bodisi kar se dela, obveznosti in podražitev tiče, je poročal Fr. Zaitz, (ia smo pri tiskani ob ste-' no z vseh strani, kajti sedaj smo v taki dobi, da bogati monopolističen tisk še bolj bogati kot prej, unijski se vzdržujejo z asesmenti, enako glasila vseh podpornih organizacij, in še ta imajo vzlic zagotovljenim dohodkom velike težave.
Obsežno izvaja o vseh t?h stvareh tudi Joško Oven in ugotavlja, da bo treba osnovati kako večjo, na široko organizirano akcijo v korist Proletarca. Pred leti je on (Oven) priporočil u-stanovitev bataljona štiristote-rih. Ta akcija se je prvovrstno obnesla, kajti oglasilo se jih je s petakom precej nad štifi sto.
Milan Medvešek izvaja, da smo pri Proletarcu večkrat zaostajali kot pa napredovali. Zato moramo misliti na to, kako pritegniti v naš krog čimveč takih, ki so včasi že bili med nami.	/
Omenjeno je bilo tudi, da so deloma vzrok višjim stroškom pri listu višje plače v uradu. Fr. Zaitz ugotavlja, da so v resnici, od ksr je pustil službo prej še ji upravnik, $10 na teden nižje kot takrat. Urednik prejema po $50 na teden. Razne liste, katere potrebuje pri svojem delu, in voz-nine v tiskarno ter po drugih uradnik opravkih plačuje iz svoje plač*. Upravnica prejema za knjigovodska tlela vseh oddelkov, za odpošiljanje knjig, cir-kularnih pisem, tirjatev, za urejevanje in prevajanje oglasov v listu ln koledarju, in za korespondenco, $40 na teden. Obvladuje oba jezika in za sabo ima posebno v knjigovodstvu in pa v občevanju z ljudmi velike izkušnje. Oba sta torej vredna večjih plač, a kjer ni, ni mogoče vzeti.
Louis Zorko opozarja, da naj bi eksekutiva JSŽ in Prosvetne matice začela resno misliti na sklicanje kongresa, ker je potreben. V kon venčnem skladu je $1,477. S tem skladom smo v prošlosti krili vpznino delegatom klubov, članom odbora ter raznim referentom in drugim predstavnikom na&ega delavstva pa smo dali poleg voznine tudi nekaj dnevnic—nizkih seveda in z omenjeno vsoto bi nam bilo s potrebno, na dolgo zasnovano kampanjo tudi prihodnji kongres dobro organizirati. Zorko pravi, da bi kar se njega ti£e rad, da bi se kongres sklicalo v kratkem, s če bo treba daljših predpriprav, naj se, čim se eksekutiva odloči zanj ter mu določi datum, vsaj z razpravami takoj prične.
Medvešek soglaša z Zorkotom, posebno ker je radi socialističnih strank po svetu veliko zmede med delavstvom. In ker so naši Slovenci med vojno in po vojni pokazali, da so tudi narodno zavedni, in ker so uvideli, da so tiste dežele, v ksterih imajo laboritske stranke (v Angliji, Avstraliji, Novi Zelandiji), in socialistična strsnka v Franciji, ter sotisl-demokratske stranke v ostalih deželah zapadne Evrope napram pravičnim zahtevam Slovenije ter ostale Jugoslavije nasprotne težnja, oziroma da podpirajo Jugoslaviji sovražno politiko svojih vlad, ja to imelo med našimi socialisti svoje posledice. In od mase se mi nočemo izolirati. Nsto Medvešek še pojasni, kako ga je "Am. domovina" v uvodniku napadla radi njegovega pisms Stautu v Milwaukee. a priobčila g*a ja tako, kot da je "A. domovini'* pisal sa delo, česar ni še nikdar storil.
Predsednik pozove Josips Ko-tarja is Detroita, da naj i on ia» razi svoje misli. Kotar se odzove in opisuje, kdaj in v kakšnih rszmersh je vstopil v soc. strsn-ko — kako so nastali razkoli, govoril je o razvoju kominter-ne in razpravljal o bodočnosti nsšega naroda. Govoril je tudi o Proletarcu, njegovem urejeva-
Cemu ne odpraviti vzrokov za vojno ?
nju ln taktiki. V ospredju borbe
tistih Američanov, kl so za obvarovanje miru, je Henry Wallace. Kotar je prepričan, da ga naj naše napredno delavstvo podpira. In da naj gremo z duhom časa naprej.
Medvešek je dejal, da je čul o nekakšni peticiji Detroitča-nov, ki apelira na upravo Proletarca, da bi se Edinost v Kanadi združila z njim. In dalje je slišal, da je bil glede tega pri F. A. Vidru tudi neki komunistični vodja. '
Frank Zaitz izjavlja, da ni Proletarčev urad prejel o tem nobene peticije in da mu ni znano, če je kdo s kom imel kak po-menek radi tega.
Medvešek je omenil, da mu je bilo rečeno, da se je omenjena akcija začela zato, ker oba lista "životarita".
Frank Zaitz pravi, da kar se Edinosti tiče, o nji ne more ničesar reči, ker ne pozna njenih notranjih razmer. Životarjenje pomeni — kar se časopisja tiče predvsem to, da je list "prazen po vsebini", brez življenja in
Listnica
Predsednik SANSa, F. A. Vider želi, da bi mu odgovoril pismeno na sledeče njegovo pismo:
Proletarec Mr> Frank Zaitz 2301 S. Lawndale Ave., Chicago 23. Illinois.
Cenjeni sodrug urednik:
Pred nekako tremi tedni Vam je bil Iz urada Slovensko ameriškega
r
vati, dočim tiskar pogleda ob uri na uro in gre. Ce pa nadaljuje, dobi "time and half", ali pa "double time". In ker se vsled unijskih ovir posebno v letih depresije ni dopustilo, da bi se najelo tiskarske vajence, iz starega kraja pa tiskarji tudi ne smejo več priti sem — je pred nami problem — ni slovenskih stavcev ...
In to ni samo naš problem pri Proletarcu. Imajo ga več ali manj vsi slovenski listi in nekateri so že prenehali radi njega rajše kot pa da bi se uredniki in upravniki upropaščali duševno in fizično s tiskarniškimi kapricami in nadlegami, kakršne so ravnateljem tiskarn prav tako neljube kakor urednikom. Razlika je le, da jih oni nam računajo, kar ve vsakdo, ki ima s tiskarnami količkaj opravka.
smotrov. O Proletarcu se ne	. . J
more trdiU, da so se ga lotile	vpraianja odgovonti.
take bolezni. Urejevan je vsekakor bolj radikalno kot na pr. pktsburški Narodni Glasnik in
naši dopisniki pričajo, da list	Članek, o katerem vprašuje
ima življenje, davi pa ga seveda	Sansov predsednik s. F. A. Vi-
draginja in inflacija. Tega bre-	der, kaj je ž njim, je bil poslan mena bi se z združenjem s ka-1 tiskarni še isti dan ko smo ga
Nekoliko zapoznela priobdtev
V tem listu je bilo že priobče-no o nesreči, ki se je dogodila soprogi Petra Benedicts v Detroitu, niso pa še bile omenjene
_.	. .	podrobnosti (upamo, da je med
narodnega sveta poslan članek, f .. n	. J . '____, .
SANS in Taft-Hartteyjer rakon", tem Mrs	' okrevala),
katerega sem sluiajno spisal jaz, ko tpredsednik SANSa in to na željo članov omenjene organizacije.
Ker članek do sedaj fte ni zagledal belega dne v listu Proletarec, bi me zanimalo vedeti kaj se je z istim zgodilo, ker nerodno mi je odgovarjati na vprašanja, češ, zakaj se ni Članka poslalo tudi Prole-tascu.
Zanašajoč se na Vašo kooperacijo, upam da mi ne od reče te pismenega pojasnila, da se bom znal v bodoče po istem ravnati in kajpada tudi pravilno na zadevna
Z sodružnim pozdravom. F. A. VIDER predsednik. SANSa.
kim drugim listom, ki je prav v takih težavah, mogli od-križati.	u
Glede Wallacea Zaitz pravi, da ga visoko ceni, se udeležuje njegovih čikaških shodov in načelno soglaša z njegovo borbo za preprečen je nove vojne. Kar se tiče Sovj. unije, ji je Wallace v svojih govorih večinoma naklonjen, a večkrat reče proti njeni vladi tudi kaj takega, kar je neupravičeno. Wallace je individualist v politiki. On je stranka zase in za njen program je le sebi odgovoren. Mi Walla-ceja v našem listu omenjamo, odobravamo njegove kritike in ob enem poudarjamo, da bi moral iti dalj—delati, resno delati za ustanovitev nove stranke, ki ne bi bila polovičarska, kot so bile doslej vse druge večje takozvane "tretje stranke".
ftlip Godi na pravi, da bo rekel samo nekaj besed prav na kratko — namreč glede podpiranja posameznih politikov. Spomnimo se LaFollettov v Wis-consinu (medklc: in pa Wheeler-ja v Montani, ko smo agitirali zanj za podpredsedniškega kandidata ).
Predsednik naznani, da so tem rszprsve na tej seji končane in povabi Ančko Kotar, ako ima ona kaj pripomniti. Rekla je, da smo že mi veliko govorili, vštevši njen mož, in la nas vse lepo pozdravlja.
Zapisnik za objavo uredil Frank Zaitz. *
Angela Zaitz, zapisnikarica
Ako varujeta v poslanstvo, ki ga vrli "Proletarec", pomagajte mu v pridobivanju naročnikov ia zbirajte prispevke v njegov tiskovni sklad!
, Mo« aa garaj! sliki js fte t indijanskih vojnah la sin šil v ameriški armadi ed 187« 4o 11 M. g tat )e 81 let. Streie sna Rdeči krtš.
prejeli. Postavljen kajpada ni bil. Imamo tam samo enega slovenskega stavca, ki haredir v svojih urah kolikor po unijskih pravilih mora, a ne izbere vselej tako gradivo, ki bi ga mi radi uvrstili v naslednji številki.
Urednik se je vsled tega že včasi potožil—kajpada brez uspeha, češ, "zračunaj vse natančno kaj naj se postavi in kaj lahko ostane." Kako pa naj človek ve, ako pošljem gradiva v tiskarno za cn šiht, jutri pa dobim spet kaj zelo nujnega gradiva, in zato se dogaja, da smo imeli včasi po štiri strani že postavljenega gradiva v rezervi, sedaj pa ga imamo po eno, dve in tu pa tam tudi do tri strani v rezervi, ln po nekaj kolon v angleščini.
Težava pri nas je sedaj tudi v tem, da je glavni poslovodja, Fred Mesic, vsled slabega zdravja že dolgo odsoten, in enako urednik nima prilike priti v stik z L. Mesicem, ker tudi ni vselej v tiskarni kadar sem jaz v nji.
Fred Mesic je umrl 11. okto bra. Več o njemu na drugem mestu.)
Bili so časi, ko so pritožbe urednikov kaj> zalegle. Sedaj ne več. Vprašajte Marshalla Fielda, ki je izgubil, po trditvah njegovih lastnih uredniških in knjigovodskih nameščencev, v dobi petih let, že nad enajst milionov dolarjev pri izdajanju dnevnika "Chicago Sun". Sedaj si je pomagal z njim v drugo tiskamo in jo preplačal zato, da se je prejšnje rešil.
Fred A. Vider in vsakdo drugi naj bo prepričan, da urednik Proletarca nikogar ne zapostavlja, pa tudi če ga kdo še tako kritizira. Vsako soboto popoldne dobi iz tiskarne zadnje od-tiske, pravzaprav vse. Z ženo jih čita ta ob nedeljah, ako imata ob sobotah druge opravka. Večinoma ja to delo akončano ob nedeljah in ta materijal mora biti v tiskalni, ki ja uro vožnje od urednikovega doma, v pondeljek ob 7:30 zjutraj.
Za tiskarja je Proletarec,. posebno ko je bil tiskan v Narodni tiskarni, skupno s Prosveto veliko storil. In danes tisksr prejme v celo skrsjšanih urah veliko več kot pa ves najeti štab Proletarca. Sedaj ima Proletarec samo dve osebi sa vsa dala, in pa kolikor si moreta dobiti za-stonjske pomoči. ^ « '< • To je za nas breme, kar dala je več kot ga je mogoče zanago-
Peter Benedict je pisal med drugim — datirano 27. sept.: Z ženo sva prišla sem po sreči (namreč v Detroit) in imela sva iz Kalifornije zelo dobro vožnjo. V našem tukajšnjem domu sva dobila vse v najboljšem redu. Sinova v svojem bizi>isu dobro uspevata in mene pa je ra-dostilo, ko sem se srečaval z znanci in pa s starimi prijatelji.
Toda ni je menda sreče brez nesreče. Dne 22. sept. pop. je šel moj sin na delo dva bloka od doma, pa smo imeli nesrečo. Neki insurance agent je zadel s strani našo karo. Moja žena je dobila pri tem težke poškodbe in prepeljana >e bila v Mount Carmel Hospital. Tedaj so zdravniki rekli, da bo morala ostati v postelji do okrog šest tednov.
Ta nesreča je nam obisk iz Kalifornije v Michigan popolnoma skazila. — P. Benedict, 1975 "Woodward Ave., Berkley, Michigan.
lo je prtiel leta 1910. Bil je član društva "V boj" št. 53 S. N. P. J. ter organizacije veteranov (VFW).\
Tu zapušča soprogo Mary, ki je, kot sem že omenil, hčerka iz Cesnikove družine, hči Dorothy, poročena Kurent, sina Ronalda, unuka ter mnogo drugih sorodnikov z ženine strani. On tukaj ni imel bližnjega krvnega sorodstva. Pogreb se je vršil civilno 2. okt. na Lakeview pokopališča.
Udeležilo se ga je lepo število zavednih rojakov, med njimi precej trgovcev, kar ja dokaz, da je bil pokojni Ludwig spoštovan med vsemi našimi ljudmi.
Njihova zavednost nam pri tem priča tudi dejstvo, ds so namesto vencev prispevali v po-čast pokojniku vsoto čez $170 za otroško bolnico v Sloveniji. (Imena prispevateljev so priob-čena v naših dnevnikih.) S tem so pokojniku postavili lep spo- . menik. Saj je za vse take stvari v svojem življenju tudi sam rad prispeval po svoji moči.
Časten mu spomin, družini pokojnika pa naše globoko sožalje. Pogrešali ga bomo tudi mi, kateri smo ga poznali kot poštenjaka in miroljubnega človeka.
J. P. Durn.
##
List za listom pada"
Cleveland, O. — Ko je Ludvik Ogrinc preminul, so mi to telefonično sporočili. Dasiravno smo vsi pričakovali« da se mu bliža konec, vzlic temu je bil to sunek za nas.
Ludvig je obolel že aprila to leto. Prvotno je mislil, da g^ napada revmatizem. To bi sicer ne bilo nič čudnega, kajti bil je dolgo let v mesarski obrti, ka tera je za delavce zelo vabljiva v revmatične bolezni.
A izkazalo se je, da so bili njegova resnična bolezen izrast-ki na možganih (brain tumor) v kateri ni bik) več pomoči zanj. Ta nesrečna bolezen je neozdravljiva. Saj do sedaj se zdravniški vedi ni še posrečilo sprs-viti v zdravje kaj prida takih pacientov, ki jih doleti ta katastrofalna hiba.
Pokojnik je trpel grozne bolečine. Vsi, ki smo ga obiskali, smo tq vedeli in ga občudovali, ker je bil tako miren in potrpežljiv. Taka je bjla pač njegova nature.
Podvrgel sa ja operaciji, ki pa mu, ni qiČ pomagala. Zdravniki so t>ato enostavno iajavili, da sanj ni več itfkakršne pomoči. Preminul je 2d. septembra.
Ludwig Ogrinc ja bil človek mirnega 2načaja. Bil je razredno zaveden delavec in podpiral je vse kar je našega. Rad je po-sečsl s svojo soprogo naše dramske in koncertne priredbe v tukajšnjem Slovenskem delavskem domu in bil je dober podpornik Sansovih idej in teženj.
Pokojni* je zelo rad čital delavske lista. &il je naročnik Proletarca, Pros vate, Enakopravnosti in kupoval je tudi razno drugo literaturo.
Njegova soproga Mary prihaja iz spoštovana družine Pavla Cesniks, ki sedaj živi v Psines-ville, O. Vsi so se tam radi shajali, kajpada tudi pokojni Ludwig. Pred vojno je pustil trgovino, katero sta vodita s svakom Josipom Ceraolom. To podvzet-je (grocerbo in mesnico) sta obratovala 21 let, prav nasproti čez cesti od naše (o$. ur.: Pur-nove trgovine). Mad vojno sta šla delati v tovarno.
CKDjni L. Ogrinc je bil doms nad LJubljano. V to dele-
Preiernov koncert bo v nedeljo 9. nov.
Chicago, 111. — Ne dolgo tega sem iskal v arhivu Proavetne matice, ki ma zalogo raznih dramskih del, da bi dobil kaj primernega za vprizoritev na Prešernovi koncertni priredbi. Pri tem sva se o naših koncertnih in dramskih predstavah menila z urednikom Proletarca Fr. Zaitzom in me-povabil, da kadar bomo imeli spored že prilično izdelan, naj o njemu kaj poročam tudi v njihovem listu. Včasi je kdo izmed Prešernovcev že kaj pisal in je bilo vselej objavljeno, je 4ejaL In tudi mišljenja še o čem drugem kot o koncertu so dobrodošla.
Torej se poslužujem te prilike in se ob enem zahvalim zanjo.
Citateljem Proletarca je že najbrž znano, da priredi zbor Prešeren svoj jesenski koncert s pestrim programom v nedeljo 9. novembra t. 1., v dvorani S. N. P. J. na Lawndale in 27. ulici. Vsi ste vljudno vabljeni! Raj več o programu pozneje.
Kar se pa tiče mišljenja, to je pa bolj opasna stvar. Kaj naj človek tudi misli v tej dobi, ko večina sveta trpi v skrajni bedi in pomanjkanju, a na drugi strani se govori o atomskih bombah, o raznih smrtnih plinih in bacil-nih bombah, ki po trditvi znanstvenikov, lahko uničijo cela mesta in v njih prebivalstvo v nekaj trenotkih?
Kaj naj veren kristjan misli, ko tyeči pred oltarjem in z vsem zaupanjem moli — a pod oltarjem je skrito orožje in strelivo, naperjeno proti njemu? Oni, ki so včasih po svojem duhovskem stanu učili ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, danes blatijo in hujskajo proti onemu narodu iz katerega so se rodili.
£aj oaj; misli priprost delavec a znojnim čelom in Žuljevi-mi rokami, o novih iznajdbah, ki namesto, da bi mu obetale boljšo bodočnost, mu pa obetajo nagel pogin?
Naj te ne prevzame moj pesimizem, dragi čitatelj: Saj sonce svobode in bratstvs bo izšlo, če tudi ga še sedaj zakrivajo črni oblaki laži in hlnavšČine.
Dalati je treba Um, kjer se dela za delavski in narodni bla-
gor
Po naravnem- procesu vsaka stvar enkrat dozori in odpade. ' Avtomobil in traktor sta nadomestila konje, oale ie ne. Mla-tilnica ja nadomestila cepe, ne pa še cepcev. Tako gre vse naprej in nikdo ne more ustaviti procesa, če tudi se mu upira z vsemi štirimi.
Navsdno ksdsr je veliko grmenja je malo dežja. Po viharni noči navadno nastopi lep in sončen dan.
Kdor bo to čital, pa naj študira, kaj mislim; ob enem pa še opomnim — ne pozabite vabila na koncert., Poleg lepega programa in plesa po programu, se bomo lahko pogovorili tudi o tem kaj kdo misli.
. Toliko sa danes.
- A. Udovich.
■Štifta

Iz SANSovega urada
3424 W. 26th St., Chicago 23, III.
SANS IN TAFT-HARTLEYJEV ZAKON
F. A. VIDER, predsednik SANSa
Oni. ki so še včeraj ukazovali,
delili pravico razredno in kopičili imetja zase, kakor tudi za
svoje naslednike, pqčasi le spoznavajo, da prihaja 'doba, v kateri bo treba človeško družbo tako izenačiti, da bo kruha za vse in da si ga bode tudi oni, ki se sedaj dolgočasijo v brezdelju, lahko na pošten način zaslužili. Ce bi človek ne bil tako podvržen slabi lastnosti — lakomnosti, bi se do tega procesa lahko prišlo brez posebnega krika ali bolečin, ker koncem konca se temu izogniti ne da. Ker pa je med ljudstvom še mnogo postopa čev ter egoistov, katere preletava strah pred tako socialno uredbo, v kateri bo mesto rezanja kuponov treba prijeti za resnejše delo, se ti poslužujejo vse vrste zvijač in prevar za odgoditev gospodarskega pre-ustroja. V svoji zaslepljenosti gredo celo tako daleč, da raztrganim in izstradanim narodom mesto kruha ter obleke pošiljajo puške, kanone in municijo v upanju, da se med sabo pokolje-jo in tako podaljšajo življenje sistemu privatnega lastništva. Ampak vsi ljudje venflar ne o-stanejo slepi za ved noj Taka demokracija kot je naša, ki hoče narekovati drugim narodom, kakšno naj bo njihovo politično prepričanje, ako hočejo dpbiti "skorjo", ki pade z bogate mize, ni več demokracija ampak diktatura, katere se znamo še sramovati. In kdor misli, da se bodo narodi, četudi sestradani, tako ponižali, da vržejo svoje prepričanje v koš za škodelico leče. ta bo prej ali slej razočaran.
Da so gospodarske razmere v naši deželi za povprečnega de-
V teh okolščinah ali razmerah nam kot prijateljem strokovno organiziranega delavstva ni mogoče storiti drugega, kot da nudimo moralno oporo unijam, koder se iste postavijo po robu omenjenemu zakonu, kateri bo brez dvoma na podlagi konstitucije neustaven. Koder in kadar se bo rabila finančna oomoč v tiranju na sodišča gle-lc tolmačenja Taft-Hartleyjeve-•a zakona, je od naše strani pri->orotijivo, da članstvo po mož-losti nudi tudi finančno podporo.	SANS.
Koncert"Zarje"
Cleveland. O. — Pevski zbor "Zarja" priredi kot običajno svoj jesenski koncert na Zahvalni dan 27. novembra v avditoriju Sloy. nar, doma na St. Clair-ju. Prične se ob 4. popoldne. Kot vsako leto, bo tudi letos izvrsten spored. Proizvajane bodo nove lepe pesmi, ki so izšle iz nove prerojene domovine in tukaj med nami še nepoznane. Za nameček bo pa tudi vprizorjena Cerjanova opereta "Ponočnjaki". Bolj natančen spored koncerta bo opisan pozneje. Sedaj
hečemo le publiko opozoriti, da >i zapomni datum ln se pripravi za Zarjin koncert. Pevci in pevke Zarje se živahno pripravljajo za ta dan in skušajo pripraviti vse najbolje, da bodo navzoči imeli čim več užitka. Pe-;mi, ki jih bo Zarja proizvajala, bodo globoko segajoče. Zamišljene so, da spodbijajo delavca do razredne zavesti in boja napram krivičnemu svetu današnje dobe, ki pritiska delavca k tlom in ga hoče zasužnjiti kot je bilo v fevdalni dobi. Zarja ni samo pevski zbor — ima tudi cilj, za katerim gre in vzpodbuja ljudstvo do prave zavesti, da se prebudi in da bo enkrat svobodno in sam svoj gospodar.
Zarja je bila nekdaj eden najboljših slovenskih zborov tukaj, ali zaradi nepoznanja njenega cilja jih je veliko odstopilo in so se pridružili k drugim pevskim zborom ali pa prenehali z aktivnostmi v kulturnem življenju; kljub temu pa ima še zmeraj dobre moči in uživa priznanje pri zavednih delavcih in občinstvu v splošnem. Zato Zarja apelira, na vse one, ki imajo veselje do petja in posluh, de se ji pridružijo in ji priporporejo do boljš;-ga napredka. Na splošno publiko pa apeliramo, da si rezervirajo Zahvalni dan za poset koncerta, ki vam bo nudil nekaj ur izvrstnega užitka. Vstopnina je predprodaji 85c in pri blagajni $1. Kar se pa tiče druge postrežbe. bo tudi kot običajno vse pripravljeno. Več podrobnosti o koncertu boste čitidi pozneje.
Torej na svidenie!
Pub. odbor.
0 NOVIH KROŽKIH PROGRESIVNIH SLOVENK IN DRUGO
Porote gl. tajnica PS, Josie Zakrajšek -
Letošnji september bo zelo jrale po vsi Ameriki, srečno dospela na svoje mesto v Jugoslaviji.
Ko so ae pričele volitve, je bi-
pomembna točka, v zgodovini Progresivnih Slovenk, ker so bili v tem mesecu (septembru) ustanovljeni kar trije novi krožki naše organizacije.
Na spodbudo Mary Muslch in
s pomočjo Mary Rodich se je lavca za enkrat še ugodne, bo *bralo na sestanek 30 naprednih
mogoče resnica, ampak tudi pro- slovenskih žena iz West Allisa
speriteta za ameriškega delavca ne bo >ečno trpela, katera /namenja lahko vidi oni, ki ni slep. Zelo resen korak v tem smislu je bil storjen v kongresu, ko je ta sprejel Taft-Hartleyjev protiunijski zakon, potofri katerega se lahko uničijo vse strokovne unije.
n • p
Organizacija S/\NS je na svoji zadnji konvenciji osvojila resolucijo, v kateri je izražena naša volja za sodelovanje s strokovno organiziranim delavstvom, kakor delavstvom vobče, v boju proti omenjenemu krivičnemu zakonu. Ket je to eno izmed resnih in važnih vprašanj, ne samo za strokovno organizirano delavstvo, ampak tudi za člane SANSa, ti brez dvoma pričakujejo od nas instrukcij ali navodil za uspešno akcijo od naše strani v tem oziru. Kaj naj torej mi storinrlb? Za nekatere nas, ki poznamo zgodovino razrednega boja, ki preveč poznamo delavske "prijatelje", v kongresu, za katere je John L. Lewis lomil kopja pri zadnjih predsedniških volitvah, bi bil proces kaj enostaven: Takojšnja ustanovitev delavske politične stranke s popolnim socialističnim programom, kar bi bil najmočnejši odgovor republikan-sko-demokratski reakciji. Toda delavske politične stranke s socialističnim programom se ravno tako boje mnogi unijski voditelji pri AFL in CIO, kot profesionalni politikaši kapitalističnih strank, v Nekaterih slučajih skoro še bolj. Ampak tudi maae v tem oziru niso kaj boljše. V ogromni večini slepo sledijo svojim voditeljem in ponavljajo isto, kar slišijo od njih, češ, d« je socializem tujezemska ideologija, katera nima prosto-ra na tem kontinentu.
Kot dosedanja znamenje ke-**Jo. se bosta pri prihodnjih splošnih volitvah, najmočnejši strokovni uniji CIO in AFL, kateri štejeta do petnajst milijonov delavcev, zopet vrgli v politično borbo s starim geslom: n« grada prijateljem in poraz sovražnikom delavstva. Vae dosedanje izneverbe politiksntov v interesu delavskega lfuditvs še
in Milwaukeeja, da ustanove krožek PS. Ta seja se je vršila 16. sept. v dvorani National kluba v Milwaukeeju.
Članice so z navdušenjem sprejele načelno izjavo in pravila, ki določajo delovanje ter namen organizacije. In vsaka je vestno obljubila privesti eno ali dve novi članici na prihodnjo sejo.
V	prvem odboru so, Mary Munch, predsednica; podpredsednica Mary Shular; tajnica Anna Puncar, 2107 S. 65th Street, West Allis.; blagajnica Mary Sterle; zapisnikarica Angela Ohojak.
Nadzorni odbor: Mary Rodich, Josephine Krsic in Rose Musich.
Prosvetni odbor: Mary Gornik, Agnes Medved in Tončka Buntek.
Ta krožek je dobil št. 8 in izdan mu je bil Čarter Progresivnih Slovenk Amerike.
Članice ao sklenile, da naj bo člartbrina 30c mesečno. Od tega gre 20c v centralno blagajno, 10c pa ostane krožku za njegove izdatke. Seje se vrše vsak tretji torek v mesecu v dvorani National kluba, 725 West National Ave., Milwaukee.
•a
V	sredo 17. septembra so naše napredne žene v Chicagu sklicale sejo za ustanovitev krožks, Vršils se je v Slov. delsvskem centru. Glavno vlogo pri sklicanju seje je imela Frances Vider in sodelovale so Anna Med-vešek, Anne Beniger, Minka Alesh, Mary Thaler, Louis Herman, Mary Andreas, Antoinette Urbanz, Frances Vidmsr, Louise Rabaus, Anne Sanneman in Angela Zaitz.
Navzočih je bilo okrog 70 slovenskih naprednih žen in deklet iz Chlcaga, Berwyna, Cicera in Clarendon Hillsa. Ze ne ustanovni seji se je u pisalo zi pristop 72 žen in deklet, need njimi par tskih, ki so sporočile, da niso utegnile priti, a naj se jih vseeno vpiše za ustanovne članice.
Pri točki, "Pojasnila, vprašanja in odgovori" je bilo zelo živahno, ker priča, da se res za-
|n*o spametovale unijsklh vodi-	nirtlsjo sa svoj novi krožek in
teljev in tudi ni upaff)ft"«e jih	» centralno organizacijo Pro
»mrtujejo prej, da pride do	gresivnih Slovenk ter za njene
katastrofe. Upati Je bilo,	delo*. Pesno so sledile poročilu
^ jih strezni Taft-MartleyjeV	o teh njenih aktivnostih in bile
2ak,»n, toda kot je soditi, to še	vesele ob ugotovitvi, de je SSn-
ni dovolj drastična zaušnice. I	bulenee, za katero ao PS suftrf-
lo radostno gledati, kako so se žene in dekleta zavedale resnosti novega odboqp, kajti vodstvo je velikega pomena za vsako organizacijo.
Izvoljene so bile sledeče, ki bodo služile do konca leta 194S: predsednica Frances Vider; podpredsednice Tončka Urbane; tajnica Frances Rak, 3054 & Keel-er ave., Chieago 23, 111.; blagaj-nica Gloria Bohinc; zapisnikari-ca Agnes Bohinc.
Nadzorni odbor, Minka Alesh, Angela Zaitz, Anne Sannemann.
Prosvetni odbor, Anne Sannemann, Anne Beniger, Dorothy Sodnik.
Seje se bodo vršile vsako prvo sredo v mesecu v Slovenskem delavskem centru ob 8. zvečer. Članarina je 35c mesečno. Ts krožek PS ima št 9.
a •
Na nedeljo 28. sept smo bile odobmice PS povabljene, da prisostvujemo seji za ustanovitev krožka Progresivnih Slovenk v Johnstownu, Pa. Povabila nas je tja znana Johns town-ska napredna Slovenka Mary Vidmar, ki je storila vse potrebno za sklicanje tega sestanka. Udeležilo ae ge je 16 žensk iz Johnstowne in okolice. Odobrile so načelno izjevo Progresivnih Slovenk z velikim navduše-njem. Ob enem so nem zegoto-vile pridobiti v U novi krožek čimveč člsnic že v bližnji bodočnosti.
Izvolile so sledeči odbor: predsednice Msry Vidmar; podpredsednice Therese Zelar; tajnica Mary Cerv, Box 132, Tire Hill, Pe.; blegejnica Mary Lunka; zapisnikarica Johanna Klancar.
Nadzorni odbor: Frances Be-sich, Johana Sturm in Mary Ko-vačič. *
Prosvetni odaek: Alice She-meri, Frances Besich in Margaret Vednjal.
Seje se vrše vaeko prvo nedeljo v mesecu ob 3. pop. v domu društva Adris št. 3 SNPJ, 904 Chestnut St. v Johnstownu. Krožku je bil izročen čarter in dobil je v organizaciji Progresivnih Slovenk št. 10. Članarina tega krožka je 30c mesečno, e
Po končani ustanovni seji krožks št. 10 PS je predsednice povabila moške sreven, de se skupno s temi članicami pomenijo o možnosti organiziranja ene postojanke "Narodnega odbore za svobodni tisk" v Johnstownu Nsvsoči so pritrjevali, de je take skupins potrebna In da ae jih snuje tudi v drugih nsselbinsh.
O delovanju elevelandekega Odbor* ze svobodni tisk Je po*
ročala njegova tajnica Josephine Tratnik.
O tem so pojasnjevali ter razpravljali tudi Josie Zakrajšek, glavna tajnica Progresivnih Slovenk, Andrew Vidrich, član gl. porotnega odbora SNPJ, predsednica krožka Progresivnih Slovenk št. 10 in drugi. Vsi so pouderjali, da je potreben tak obrambni odbor tudi v Johnstownu, ki bi pomagal s prostovoljnimi prispevki v obrambi našega naprednega tiska, kateremu reakcija streže s tožbami in denuncijacijami po življenj«.
Podružnica je bila ustanovljena in v začasni odbor, ki ima nalogo voditi delo do bodoče seje, so bili izvoljeni, predsednik Andrew Vidrich; tsjnics Mary Vidmar. 328 Boyer St., Johnstown, Pa.; blaga jnica Johana Klučar; zapisnikarica Marv Uk-mar,
Publicijski odbor: Jerry Go-rtne, Andrew Vidrich in Mary
Vidmar.
Nadzorni odbor, Tony Ukmar, Mary Lunka in Louis Omerza.
Članice Progresivnih Slovenk so takoj vzele nabiralne pole in ii razdelile dlstrikte, v katerih bodo nabirale prispevke. Vsem, ki jih pridejo obiskat, priporočamo, da jim ne odrečejo, a
Ustanovne seje krožka PS št 10 in Odbora za svobodni tisk so se udeležile gl. predsednica Progreaivnih Slovenk Cecilia' Subelj, dalje Anna Azman, Ursula Mulaj, Josephine Meznar-šič, Josephine Tratnik, Helen Mikuš in podpisana.
Imele smo se prav prijetno, za kar se moramo zahvaliti Mary Vidmar ter njenim prijateljicam Johani Klucar in Mary Kovačevičevi.,ker so nam tako imenitno stregle.
H koncu se hočerfi zahvaliti še našim ženskam v West Allisu in v Chicagu za vso gostoljubnost, ki so mi jo naklonile. Naj cmenim pri tej zahvali posebno Mary Musich v West Allisu. Frances Vider v Chicagu in Mary Vidmar v Johnstownu. a
Želeti je, da gredo vse naše nove članice na delo za povečevanje svojih krožkov. Izkoristimo pravice, ki jih nam daje ta dežela, pravilno in uspešno. Sto-pajmo z duhom časa naprej tako, da ustanovimo v vsaki naselbini krožek naše dične organizacije "Progreaivnih Slovenk Amerike".
Članicam Progresivnih Slovenk je jamčena v njih organizaciji popolna svoboda verskega, filozbfičnega in političnega prepričanja. Lahko rečemo, da smo mi edina demokratična organizacija slovenskih žena, ki svojim člsnicam jamči tako svobodo. Torej ne bi smela nobena napredna Slovenka ostati izven naših vrst.
Kaj pravite k temu klicu Progresivnih Slovenk ve naše napredne rojakinje v New Yorku, Detroitu, Sheboyganu, Straba-nu, Waukeganu in drugod? Ali ne mialite, da je tudi v vaših naselbinah že čas ustsnoviti krožke Progresivnih Slovenk?
Za vsa pojasnila se obrnite ns gl. tajnico JdSie Zakrejšek, 7603 Cornelia Avenue, Cleveland 3, Ohio.
Ne pozabite, da so Prpgresiv-ne Slovenke za vsako dobro in koristno akcijo in Zato potrebujemo tudi vašega sodelovanja!
Josie Zakrajšek, gl. tajnica Progresivnih Slovenk.
J 50 nagrad vam je nudenih
Priložnost imate dobiti tieoč dolarjev vreden television-redio fonogref ali pa kak drug izmed 149 predmetov, ki bodo oddani v kontestu, za $10,000 od električne družbe. Ta kontest se vrši v razstavi pod označbo "Fall Salute to Electrical Living". Udeleženci tega Ifontesta niso obvezani kaj kupiti. Glavno je, de se ge udeleže. Vse ker jim je trebe storiti je, de napišejo do 50 besed k že obstoječemu besedilu, keko čimboljše "električno živeti zato..
Lahko v ta namen uporabite pole, ki jih dobite v trgovinah, katere so omenjene v oglasu Electric Associstlon, ki je objavljen v tej številki
Prva nagrada v tem kontestu je kot že omenjeno za kombinacij ski tclevision-radio-fonograf eperst v vrednosti $1,000. Druge nagrada je električni refrigerator v skupni vrednosti $650 Tn tretje nagreda je namizni television eperst, vreden $450. [ ••>
Citateljem v zapad ni Pennsylvania
Henuinie, Pa,—Današnje poročilo bo nekoliko drugačno, dasi sem se vrnil iz agitacije po sosednem Ohiu. Smatram pa, da bo predmet tega poročila vseeno važen za čitatelje Proletarca, zlasti pa nam v zapadni Penn sylvaniji, kjer se baš sedaj razvija zelo živahna in važna politična akcija.
Dne 2. oktobra sem se vrnil iz Ohia in kpt običajno ustavil v uradu American Slav Congressa v Pittsburghu, da sem prisostvoval na seji eksekutive, kjer so razpravljali o jesenskih prireditvah, ki so zelo važnega pomena tako za Slovence kot vse ; ameriško ljudstvo.
Prva prireditev se je vršila v petek dne 17. oktobra. Predmet predavanja je bil: "Forum on Citizenship."
Wallace bo govoril v Pittsburghu
Dolgo pričakovan obisk Henry A. Wallacea je tu. On bo govoril v torek zvečer dne 10. novembra in sicer v Syria Mosque dvorani v Pittsburghu. Vsi vemo, da je Wallace s svojimi resnimi govori elektriziral vso Ameriko in dvignil upanje liberalnim krogom in delavstvu, da se bo morda vendarle do prihodnjih volitev predsednika in kongresa 4^nekaj skuhalo", nekaj takega.* po čemer smo vsi že dolgo česa hrepeneli: Neodvisna, progresivna politična stranka s praktičnim ljudskim programom, da se zaustavi reakcijo in vojno podžiganje, da se ohrani socialno zaščito in deželo vrne na Rooseveltovo politiko, to, kar Wallace zahteva na vseh njegovih shodih žirom Amerike.
Naši čitatelji se dobro zavedajo važnosti Wallacejevih go-
vorov, ki so temeljito pretresli vojne huskače in sovražnike Slovanov, ki so neumorno na delu za pravično preureditev in poravnavo težkih vprašanj.
Najeta je največja dvorana, toda vemo, da bo premajhna, pa zato že sedaj svetujem, da si prej preskrbi te sedeže. Cene so različna in vstopnice lahko do bite pri meni. To storite takoj Na vsak r«čin pa si rezervirajte cmcnjeni datum sarao za Walla cca, ker je najglasnejši glasnik za mir. in sporazum v uri, ko s* odločuje usoda vsega sveta, bo dočnost svobod? in sigurnosti
\ Adamič-Robeson prideta
Ravno tako važen je prihoc našega pisatelja Adamiča in Robe iona, ki nastopita skupaj m pre gramu dne 5. decembra v Carnegie Music Hall. Adamič; poznamo in ne potrebuje no be nc pred&tave od moje strani. Ro 'jecon je pa pevec svetovnega slovesa in bo zapel take pesmi kakršne zna in želi samo on kot resnični ljudski umetnik. Ob enem bo tudi govoril, ker on nc vseh koncertih vedno poudarjf potrebo sloge in edinstva, da st zaustavi fašizem in diskriminacijo nad črnci in tujerodci.
Predmet Adamičevega govora mi ni danes še znsn, toda mi vemo, da si bo. Izbral najvažnejši predmet, da se bo potegnil za one ideale, katere srpatra, da so v nevarnosti, da bo dvignil svoj mogočen glas za navadnega amfriškega državljana in delavca.
Torej si moramo rezervirati 5. december za Adamiča in Robe sona. Ker bo to lep večer zabave in političnih razprav, bi svetoval, da si naselbine preskrbijo vstopnice in transportacijo že prej, da bo več ljudi lahko slišalo cba umetnika, ki se trudita za ljudske interesi.
Pri zaključku bi omenil, da je to nekaj novega in prekorist-nega za vso okolico. Poleg tega sem opazil, da je vse to organiziral American Slav Congress, ki ima zelo sposobno in energično vodstvo, ki razume dobo in krizo, v kateri živimo. Te prireditve ne bodo odvisne samo od Slovanov, ampak je združena akcija vseh svobodoljubečih mož in žena iz mlajše in ameriške publike, ki so končno spoznali, da je treba skupnega dela, ako hočemo ohraniti svobodo in demokracijo. To je tudi glavni razlog, da se vse te prireditve vršijo v velikih dvoranah, povezani z vsemi naprednimi Ameri-kanci, na delu za iste ideale, za katere so se borili vsi pošteni voditelji od Washingtona do Roosevelta, Wallacea in Adamiča.	Anton Zornik.
Ako verujete v poslanstvo "Proletarca", priporočajte ga znancem in prijateljem v naro-čitev ob vsaki priložnosti.
Ako je številka v oklepaju na vašem naslovu nižja kot pa je tekoča številka Proletarca (vidite jo na prvi strani), pomeni to, da vam je naročnina potekla. Prosimo, da jo obnovite.
FLOWERS
in ElSemiCAl
APPLIANCE
rfusa/vts
in Hm flUL SAOJTE lo ELECTRICAL LITINO CONTEST
hsy t* inter... Nothing to boy
n
FINISH THIS STAT1MINT IN SO WORDS OR USSi K) /ive electrically becovse•••••••••••••••••••••
Obiščite trgoves, ki prodaja električne naprave in ki je član organizacije Electric Association, še danes! Poizvejte vse o tem velikem kontestti! Lahko dobite krasne električne aparate! Oglejte .si električne eparate razstsvljene pri vsšem električnem trgovcu in vprašajte za podatke, neto pa povejte zekaj hočete živeti v električnimi napravami! Ničesar ni treba kupiti. Vaš trgovec (ime spodaj^ vam bo dal zastonj knjižico Conest Guide in zsdevno polo.
SOL ELLIS & SONS, Inc. 4606 W. Cormok Rood
MEDEN ELECTRIC CO. 1804 W. Cermak Rood
GOLDBLATT'S All Stores
ELECTRIC
SOUTH WAtASM
ASSOCIATION
CMCAQO S, RUNO«
A Yugoslav Weekly Dovolod to Ihs
interest of the Workers •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational fturoau
EDUCATION
ORGANIZATION "CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 2088.
PvktkM W—kly at 1301 S*. LawodoW Aw.
CHICAGO, JLL., October 22, 1147.
Slow Strangulation of Small Papers ;
The publishers of large city newspapers who have spent the best part of two decades barking about the freedom of the press have an opportunity at last to do something besides talk. The 200 large newspapers which control some 85'/. of the supply of available newsprint could, if they liked, share some of this essential material with the 17,000 small papers which are struggling to keep alive on the remaining 15 per cent. However, there is no sign as yet that these stout defenders of press freedom have any intention of extending a helping hand to their brethren in the profession. In fact, the evidence seems to point the other way, for the metropolitan papers using the bulk of the newsprint are
growing fat, not lean.
The result is that the 17,000 small papers, including many co-op, farm and labor publications, are now feeling the pinch more than they did during the war when newsprint was rationed by the government. Hie pressure to remove government control was brought by the American Newspaper Publishers Association. At the time the ANPA declared, "The newspapers of the United States will see that no newspaper suspends publication for lack of newsprint. Moreover, a news release put out by the Civilian Production Administration was equally reassuring, "Mr. Small emphasized," the release stated, "that in the event the voluntary plan breaks down and newspapers are threatened with suspension of publication, his agency will act promptly to reinstate
newsprint controls."
In the face of these promises, large newspapers in New York City, for example, have increased in circulation and weight while some 50 small publications in that area have been cut 50'? or more and a number have had to suspend.
Such conditions comprise a free press threat that might well make the American people shudder with apprehension. It is a form of slow strangulation, tightening around the throat oj the mo$t liberal and progressive elements in the nation.
Lots of large newspapers run plenty of material that could be dispensed with entirely. They could be more economic in their use of newsprint. They could, but of course they will do no such thing!—THE COOPERATIVE CONSUMER.
THE MARCH OF LABOR
Up nHHMilifiHHIH
A Little of Everything
Senator Taft's foreign-policy speech was a remarkably eclectic performance, having in it a fair amount of Hoover, a bit of Wallace, and even a dash of Visfcinsky, but with enough in contradiction to all these to leave it essentially a Taft product. Like Hoover, the Senator thinks we have been much too harsh on the Germans, who, within liberal bounds, should be freed at once to develop their economy, with no further denazification nonsense on our part. He believes that "our one justification" for entering the war was the belief that "German success would ultimately threaten our own -freedom," but "we face a condition in the world today not much less threatening than existed in 1940." The menace does not come from the Soviet Union, as one might have anticipated. Taft. does not believe that "Russia intends, or desires, a conquest by force of arms of additional territory" or that it would "give serious consideration" to a fighting war. The threat comes from communism, from which "we face a curious form of aggression." And how are we to combat il? Not economically. Loans, limited to specific ad vantage—might be "helpful," but "let us not overestimate the power of money." Neither do we meet the threat by military power. Taft makes a sly dig at potential rival Eisenhower, suggesting in Wallace-like language that our military establishment is already inflated "unless we want to fight the Russian millions in their own backyard." As for the United Nations approach, Taft is for it, but he holds with Vishinsky that abandoning the veto is out of the question. Moreover, "the battle of ideologies" must be fought out "in each country by the people of that country." In the end, then, the Taft foreign policy is twofold: "maintenance of peace so long as conditions do not threaten" our own country, and a showdown on communism here at home, with special attention to the New Dealers, who have been^trying "to move our system well over toward that of Russia."
The Last Word
By DUFFY
El»Vl**CC*T8 _ tlSl^ALMOif
1937 AND 1947, CAWA
moimmcmumio 16*
OO0TOF GOVERNMENT
Tntwe us. labour fifty <
ttLUON DOLLARS YtAftLY-INCLUDING PEDERAL,©D*FE, AND MUNlClRM-AGENCIES. J PSlORTO WORLD WWH* { COervWKS ABOUTW6S4JCN.
Cft* AOODErtT Rate for housewives is MUCH MI6HERTHANR3R WOMEN MOMRS.

tk UNONIABSU IS YOUft GUIDE lb UNION-MADE HEAD WEAR - THE ^ BEST VALUES. UX**OR*TH«9 UNION LABEL UNDER THE SWE^T-mms' BAND c* THE Nt*T MAT W BUY.
They say (I don't know who the "they" might be) that opportunity knocks but once at one's door. Be that as it may, many a man has
missed an opportunity.'
• • •
This is recalled te m kid by a recent story In a naUonal mag-aslne of a hard working tractor operator in England who duf up a million dollars' worth of rare Roman silver, neglected to report it to the police aad thereby lost the million, which he weald have had by law if no one had claimed It It kad been buried for 1SSS years.
• • •
I'm not sure but I think it was Mark Twain who refused to invest S500 in a gadget some 1,"lunatic named BeU had invented. Twain said it couldn't work, and even if it did It wasn't worth the S500. That lunatic Bell happened to be not a lunaUc but. Alexander Gra ham Bell and his invention found ed many a telephone fortune and made many a millionaire, >
20,000 Guilty
More than 20,000 business establishments violated the Wage-Hour Law last year and illegally withheld mord than $18,000,-000 in wages.
That's what the Wage-Hour Division of the Department of Labor reported recently—and it admitted frankly that the law
had not been enforced rigidly.	«•
To our way of thinking, 20,000 law violations constitute a maj01; scandal and the withholding of $18,000,000 in wages from American workers is quite a swindle.
We can imagine what would have happened if 20,000 labor unions had been found guilty of sharp financial dealing. Great condemnation would have been heaped on them—and justifiably so.
That's one reason we were so interested in noting the great calmness with which the press and radio ac*epted the Wage-Hour Law report.
And we'd like to know what the number of violators would have been listed at if the Wage-Hour Division had had an adequate enforcement staff.
-The Nation.
MISEMPLOYEp LABOR MADE FOOD SHORTAGE
FORECAST;* MeaUess Days and the government by attempting slav-Wheatless Days
^^^^RSVPBSSIVWHIIPVVIirvW' w*• V' H
And EaUess, Sweetless Days . UntU we get some (JheaUess Days.
The President appoints a Citizen's Food Committee to curb the High Cost of Living. To head it he appoints Charles Luckman, president of Lever Brothers, of • Spry and B. O., Lux and Swan and soap opera^fame. Mr. Luckman accepts with a little speech:
"Mr. President, the people of America have never failed in the accomplishment of any war. They will not fail in this war on hunger. On their behalf we pledge our most earnest endeavors."
Then Mr. Luckman raises the price of Le>fer Products, including Spry, another 10 per centl
The government says the price of eggs is too high. They got that way because the government has bought up and put into cold storage some 60,000,000 pounds of eggs to keep the price up. It will not put them on the market because that would bring the price down.
The government says the price of potatoes is too high. This year like last the government has been keeping the price of potatoes up, causing potatoes to be planted that it knew would have to be destroyed, and arrangiag for their destruction.
The government sayt all food must be saved. To save it, it must first be harvested. Foodstuff has gone to waste at its point of origin because there were not enough agricultural workers. There was a shortage of labor for two reasons: I) The government has a lot of people on Its payroll who are doing nothing, and It encourages the employment of other workers St useless tasks; 2) wages for agricultural labor have been too low, and
ecy in ^Texas and going into the strike-breaking business in California, helps to keep agricultural wages so low that food wastes where it is grown.
Look around at the large wholesale fruit and vegetable markets— and you will see more waste of food—waste that comes from trying to hold everything for a sUll higher price.
If mankind hungers in the second and third year after the war is over, it is not because of any nig-ardliness of nature; it is because of the foolishness of man.
✓ From Industrial Worker.
Brewers Are Blamed
Barkeeys Say lS-Ceat Glass of
Beer ls on Its Way Oat
Is the 10-cent glas of beer on its way out? Barkeepers In New York and other cities say that is aa imminent possibility. The reason? Brewers have been Jacking us the price of beer until it is no longer profitable to sell a glass at 10 cents.
Just recently New York brewers hiked the price of a half barrel 92 cents and cases of tinned and bottled beer 10 and 15 cents. Washington brewers promptly followed suit.
Tavern keepers say that heretofore they have met price boosts by reducing the size of glasses, but, as one declared, "If we cut them again we'll be using thimbles."
Higher prices, apparently, have had no effect on consumption. The Bureau of Internal Revenue reports that last July 1,925,278 more barrels "went down the hatch" than In the same month of 1S46.
"The public has come to expect the Impossible In pictures," asserts a motion picture producer. If so, the public Is rarely disappointed. —Cincinnati Enquirer.
FREEDOM TRAIN
By JOSEPH FAULL For Federated Frees
At nine o'clock all the occupants of the Freedom TrtRn began to retire for the night. The guard shooed out the stragglers, covered the showcases with dark velvet covers, shut all the lights
From a specially elevated sterling chest there came all at once the familiar giggle of Bill of Rights. Constitution, lying right beside him raised herself on her Article III, adjusted her lorgnetfe and fastened upon him < a scorching glare. "What's so lonny!" she demanded.
B|ll of Rights only laughed ail the harder. "Oh r\ . It was so . . .1 funny ..." he said, laughing so hard his Right of Trial by Jury began to quiver. "Didn't you see that senator here this afternoon?" he gasped. "Why, that old windbag didn't know me from Auam. His secretary had to whisper my name to him. And no wonder, the way he breaks at least one o i my rules every day. But then that speech he made about democaacy , . . you'd think he hfd written met" "When you're as old as I am you'll get used to that," said Declaration of Independence a little haughUly. She was about to repeat her favorite story about the Tory who had signed her and tlien made a fortune selling provisions to the British army when she was interrupted by the sound of heavy, low sobs coming from beneath the train, "That's Wagner act crving again," said Bill of Rfghta. "Poor kid, he cries Tiimsell to sleep every night He feels so miserable about being left out, he'e been following the train everywhere we go."
Beneath the train, Wagner act's sobbing ceased. /"Of course It's mean to leave me behind!" he shouted. "I'm tired of 'jeing picked on. I'm just as good as the rest of you, and Just as Important. But they all laughed when somebody suggested taking me. They said when Taft and Hartley got through with me I wouldn't even rate storage space in the Congressional library." And again he burst into sobs.
"Now, now, comfort yourself, child." , said ConsUtytion. "You should have seen what they tried to do to me when I was your age!"
"And when I was born, some people said they would- Impeach Lincoln,*' Emancipation Proclamation said soothingly. "Some oi the best people, loo."
'v .	. j^jtt.- a.-< ■ fr* ' . ^iw.
I had it worst of aH," Declara-tion of Independence put in. "When Jeffersele presented me they wanted to tear out my life, liberty and pursuit of happiness. And they said I was written by foreigners."
"They call me un-American . . ." Wagner's act put in. * "That's old stuff." interrupted Bill of Rights. "Wait till you see what they call you when they really get mad. But It doesn't mean anything in the long run. Every Congress still takes pokes at me, and someUmes they'd like to do worse. But the people kind of like me and stick by me, even if I do say so myself."
Wagner act was brightening. "You mean they can't kill me no matter what?"
"Hell no," said Bill of Righto. /'There are things in you that people started fighting for almost as soon as they finished fighting for me. They couldn't lieu you without licking «ne. A^d let them just try that!"
With this. Bill of Rights turned over and pulled his drape up over him. "Now let's go to sleep," he said. "I have to listen to another senator tomororw. It'll be a tough day."
Quite a few years age, about fifty or sixty, a mechanic went to a large number of Ids friends and tried te get them to Invest la his plan to balld a horseless carriage cheap. A few iaveeted, most of thoee he approached insisted the gay was aata aad wouldn't have anything to do with him. Oae fellow laveeled S2.SSS la the Idea, though, and sold out some years later for about S15.SSS.SSS. He was the late Senator James Coaseas of Michigan, and the inventor-me- 1
chanlc was Henry Ford.
• • •
Even the Adians many, many years ago usod bad judgment and missed an opportunity. They sold the whole Island of Manhattan for S24 worth of beads. If you EARNED $24 a second you wouldn't earn enough working every •econd of the day for ten years, to buy Manhattan today. (That's about S7,600.000,000 altogether so
don't bother tb work it out.) • • *
Bernard Baruch once missed an opportunity he had been waittng for for weeks—and mdde a million dollars by mising it. He was ready to buy a lot of stock he had sold "short' the minute tt went down and he would have made a cool S50.000, but the day the stock started down was a holiday for him and he couldn't go into the market. He waited uaUl the ne*t day or so and instead of making S50.000, he made about a million.
• • • A
They tell a story once of Immigrant who was hire to the Jaaltor In a church eharch fathers waated him to alga aa agreement for the Jet, bat the Immigrant eoalda't write so he didn't get the job. He got a paah cart, peddled, bought a hoaae, sold It at a profit bought a building aad sold that aad wound up with a million hacks on his hands (rem Ids investments aad he still couldn't read or write.
VOL. XLIL
Of Course We'll Bsy "Selectively"
V We are quite certain that the American people, both rich and poor, will act favorably upon President Truman's suggestion that they meet the world food crisis by buying food selectively.
We have taken a census of our neighbors and have received some satirfying assurances.	N
Mrs. Brown, who is feeding her husband and three growing kids on the $38.47 the old man is able to bring home each week—when he works full—has promised to select just as little as possible of everything and nothing at alj of some items that are found in the food stores.
"Now that Mr. Truman has spoken, I shall not select porterhouse steak or center cuts of ham when I go to the butcher shop." she said "Neither will I put French pastry in Mr. Brown's lunch pail. * As to clothes, I »hall buy only the cheapest and our family will help provide coal for Europe by shutting off all the rooms that can't be heated by the kitchen stove.
"Come to think of it," she added, "we have the jump on the President, because that is what I've been doing ever since enterprise was freed from un-American price conti^ls."
Mr. Van Schmitmont, who lives across town and owns a couple of factories, also agreed to be selective.
"I have instructed the housekeeper to serve me and the madam with only such items of food as the poor can not use," he proudly asserted.
"Since working people use oleomargarine, we shall leave it all for them and eat only the best creamery butter available. We'll also use the same principle in ordering meats. Only the choicest cuts for us from now on. Since wage earners seem to prefer hamburger, frankfurters and stew beef, we'll select none of it ourselves.
Mr. Van Schmidtmont also explained that he will not select many garments this winter, since he already has several rooms full of cold-weather tweeds and a good sapply of shoes.
"We will conserve fuel by buying none at all," he informed us, "since we shall close the house next week and live in Bermuda until close to Memorial Day."
We are happy to report the above examples of co-operation and class coordination. Both Mrs. Brown and Mr. Schmidtmont were manifesting the true American spirit which has made this country great. We are confident that all our readers will "get in the grove with Truman" and not only select only such food as they are able to buy at the present high prices, but also keep their insurance policies in order so that they can have a decent American funeral (selective, of course) when they are called upon to die for the preservation of the good old profit system. —Reading Labor Advocate.
WHO IS LOYAL TO AMERICA?
be
Under this striking UUe, Henry Steel Commager, noted professor of history at Columbia University, has an article in the "Harper's Magasine," conservative monthly, warning Americans against the spreading of witch-hunUng, thought-control legislation and "loyalty" probes as being opposed to the American tradiUon.
"In the making," says Prof. Commager, "Is a revival of the red hysteria of the early lS2S's, oae of the shabbiest chapters in the history of American democracy."
Asks Prof. Commager: "Who are those who set the staniiaros of loyalty?"
To whieh he feplies: "They are the Rankins and Bilbos, officials of the DAR and the Legion and the NAM, Hearsts and McOormicka. May we not say of Rankin's harangues on loyalty what Emerson said of Webster at the time of the Seventh of March speech: The word honor in the, mouth of Mr. Webster is like the word love in the mouth erf a whore'."'
Blasting fractionary efforts to suppress criticism and regiment public opinion through loyalty pledges, Prof. Commager says:
"They distract atteaUon from ae-UviUee that are really disloyal, and rlleaee criticism Inspired by true loyalty. That there are dieloyal ele-
Cdd Reception for Bevin's Gold Bid
Ernest Bevln's invitation to the American peotfe to finiah the job of bankrupting themselves by playing the role of the Good Samaritan met a quick cofceback from Comp ton I. White, ftoise, Idaho, former chairman of tha House Committee on Coinage, Weights and Measures
PolnUng out that It would be "disastrous" for America to attempt to play 8anta Claus with the $12,-900,000,000 gold hoard buried at Fort Knox, lCy, White laid the British Empire has a proven un-mlned gold reserve of $24,500,000,-000 and unmtned diamonds worth nearly SS billion
We don't want to wish upon Britain any diversion of labor from the manufacture of products for export which seems to be about the only thing the BrIUsh government holds essential to economic recovery. But we agree with Mr. White that It looks to s man up p tree like Britain would make some effort to mine Its gold reserves to meet its financial needs rather than depend solely upon the charity of others.— United Mine Workers Journal.
•	• •	.meats la America will aot he de (Fathers and Mothers—don't letjnled, hat there Is no reaeon to sup
the children read that one, they may want to quit readin' *nd
writln' In school.)
•	• •
Seme fellows grab opportunities, though, and while they may not cash In ea them, they helped the world. Take the Chinese boy whoee pig house baraed dewa, burning his little pig. fie accidentally burned his finger oa oae of the burat pigs, ■tuck It la hie mouth to eaee the pain aad discovered the laeioas-
of roaat pig.
e 0 •
A fellow named Goodyear was another to take advantage of an opportunity. He was working with some chemicals, dropped some on a hot stoye anfl notleed what happened to the rubber stuff he was working with at the time. And he thereby discovered vulcanization and founded a tremendous Industry.
Poverty is no disgrace to a man but it ls confoundly inconvenient. —Sydney Smith.

"You American girls do not have as healthy complexions as we have," remarked the English hostess. "I don't understand why our society men take tuieh a fancy to your white faces."
"It isn't our white faces that attract them," replied the American girl, "It's our greenbacks."

that any of the tefts now formulated will ever be applied to them. It Is revelant to remember that when Rankin waa asked why his Committee did not investigate the KuKlux Klan he replied that the Klaa was not un-American, It waa American!"
American labor will agree with Prof. Commager when he writes that the disloyal ones are "Those who deny freedbm of speech and of the prees and of assembly. Those who press for special favors aaginst the interest of the commonwealth. Those who regard public office as a source of private gain. Those who would exalt the military over the civil. Those who for selfish and private purposes stir up national antaumisms and expose the world to the ruin of war."
One the most sinister lies ever told the people by the press and radio is the idea that loyalty to America Is identical with the capitalist (misnamed 'Tree enterprise") system. It Is good to hear this outstanding American say "Certainly It Is a gross perversion not only of the concept of loyalty but of the concept of Amerlcahlsm to Identify it with a particular economic system."
"If Americanism is equated, with competitive capitalism," continues the learned professor, "what hap pens to it If competitive capitalism comes a cropper? If loyalty and
private enterprise are inextricably associated, what is to preserve loyalty if private enterprise fails? Those who associate Americanism with a particular program of economic practices have a grave responsibility, for if their program should fail, they expose Americanism itself to disrepute."
It is re-assuring to hear these profoundly significant words coming from a person whose reputation as an American and as a man of learning is unquesUoned.
These NAM goose-steppers who would trample under foot the American tradiUon of protest and revolt are no different than the big industrialists of Europe who betrayed their countries to the Nazis. The majority of our big shots know no loyalty except to their moneybags. When the chips are down and when the country's defense is really at stake, it is Uie common man, the worker, the farmer and the grocery clerk, who really come through with flying colors.
This was the experience of World War II in Europe where in country after country, the big Industrialists and financiers put their selfish, private interests above loyalty to their country. The Resistance to Nazi oppression was supported by the workers and labor movement, not by the money-changers and exploiters of labor. These genUemen went over to the Nazis.—The Minnesota Leader.
College Fees Hiked
Educators Fear High Cost May Cloee Doors to Poor
Educators fear we may be approaching a time when only the children of the sfcch or the well-to-do may hope for higher education. That at a time when Britain is opening college doors to the poor.
The reason Ip, they say, that the cost of attending colleges is increasing so rapidly that only the more favored economic class will be able to pay them.
This fall students will have to pay the highest rates In the hlltory of the country. Tuition, student fees and boarding costs have skyrocketed to unprecedented heights
A survey of 400 American institutions of higher learning, made by the New York "Times," shows the average cost to college students is 30 per cent higher than it was in 1041. Increases are reported by every type of instituUon—public, private or denominational.
Many instituUons report they plan further increases before the
year ends.
Educators assert that they do not see any solution of the problem short of government subsidy. ,f higher educational Institutions sre to remain open to students of modest means.
MLiJtfc