PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 lir Leto XXV. St. 107 (7301) TRST, petek, 9. maja 1969 VRADNO SPOROČILO V OBEH PRESTOLNICAH Zunanji minister Pietro Nenni obišče Jugoslavijo od 18. do 21. maja Predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva: Obisk bo pomenil nov prispevek k dobrim sosedskim in prijateljskim odnosom ter k sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo na ..8. — Agencija ANSA je danes uradno sporočila, da bo zu-~'n.is,er P'6tro Nenni uradno obiskal Jugoslavijo od 18. do 21. neo . f*1 ie določen na osnovi vabila jugoslovanskega držav-. tajnika za zunanje zadeve, in to vabilo je sedaj ponovil novi avn' tajnik Mirko Tepavac. 'est so istočasno ura< . , Jdi v Beogradu in v naJ* Predstavnik tajništva ročil- *V6?t so istočasno uradno spo--i ‘ut" v Beogradu in v tej zve-. —dstavnik tajništva za zu-vi, '* zadeve Dragoljub Vujiča izja-mo no1',.'nari6m: «Toplo pozdravljala obisk uglednega italijanskega n. •Vr°pskega državnika, zunanje-čan,,Tlln'S*ra **ietra Nennija. Prepri-Dri« Sm°' da *50 obisk pomenil nov iatel-cek dobrim sosedskim in pri-itioJ. Im odnosom ter sodelovanju med 'talijo in Jugoslavijo.» >ken$t ° uradnem obisrcu italijan-sin,?0- zananjcga ministra v Jugo- lTn ni K°vano, Obisk zunanjega ministra Nennija nedvomno pomeni priložnost takega razgovora na najvišji ravni. prišla povsem nepriča- ie sai obisk odraža ne samo obJrKwntUne dobre odnose med Tna državama, temveč tudi šte- budg !conkretne sporazume in po-9osn0/a utrditev sodelovanja na druaihars,ceTn’ kulturnem in m sft j. Področjih. Prav zadnje ve-*mar°,Hi° o rešitvi nekaterih goto i„rhs^ifl vprašanj, pričakujemo tnl0 t 'J0- da se bo še bolj okre-kuit,.dl jugoslovansko - italijansko Pre7° ^delovanje. iistify,Vsern P°- pomeni obisk sorta-nija e9a zunanjega ministra Nen-njn edvomen prispevek k utrjeva-dob h. 'r,t na tem delu sveta v raz-se številnih nevarnosti in ko lato t S^7e ™petost Obisk ima ki Se udi širši pomeri in vsebino, nje ,ne omejuje samo na nadalj-itranJ^vanie in poglabljanje dvo-p* * odnosov. ttiejngern okviru smo prebivalci ob- Pred predsedniškimi volitvami v Franciji 6C1 ne bo podpirala nobenega kandidata PARIZ, 8. — V obveščenih krogih poročajo, da bo začasni francoski predsednik Alain Poher v ponedeljek zjutraj sporočil, če misli sprejeti kandidaturo za predsedniške volitve. Poher se je danes popoldne sestal z bivšim ministrskim predsednikom Mendes-Franceom, ki ni hotel ničesar poročati o vsebini razgovora. Levičarski sindikat CGT je danes sporočil, da ne bo na prihodnjih predsedniških volitvah podpiral nobenega od kandidatov. «V sedanjem položaju — je izjavil generalni tajnik Seguy — CGT ne podpira nobenega kandidata, ker nihče ne predstavlja enotne levice. Naš cilj — je dodal — ostaja poraz kandidata monopolov Geor-gesa Pompidouja«. Vsedržavni odbor sindikata pa je izdal poročilo, v katerem obsoja «manevre in sklepe, ki so onemogočili levici, da bi se združena predstavila volil-cem». Prvič po porazu na referendumu 27. aprila je danes general de Gaulle zapustil svojo vilo v Colombeyu les deux Eglyses ter se skupaj z ženo podal na kratek avtomobilski izlet po okolici mesteca. Znani revolucionarni študent Daniel Cohn Bendit, eden od protagonistov lanskega pariškega maja, ki trenutno nima vstopa v Francijo, je izjavil, da uo podprl trockističnega kandidata Krivina. Predlagal pa je, naj ga Krivine v primeru izvolitve imenuje za ministrskega predsednika. «Čudimo se — so odgovorili trockisti — da je postal Cohn Bendit tak buržuj: če bo Krivine izvoljen, bo naš prvi ukrep ta, da bomo ukinili funkciji predsednika republike in ministrskega predsednika.* z arabskimi državami. Trdil je tudi, da je Naser «največja ovira za mir na Srednjem vzhodu«. Po njegovem ni Naser dovolj močan s političnega vidika, da bi se lahko odločil za iskanje miru Na drugi strani pa je prešibak z vojaškega vidika, da bi se vojskoval. V Tel Avivu so javili, da so izraelska letala danes drugi dan zaporedoma bombardirala oporišče gve. rilcev v Bir Al Haviru v južni Jordaniji. feresj sa Področja še posebno zain-daljn.ani ob tem obisku za na-utrje:. strjevanje odprte meje, za Uq10 anie miru, tako da bo «po-kon > ^rePr°sto nemogoče kakršno koj ..aostrovan]e», kot je izjavil ta-ta‘ Rlbičlč dopisniku našega li- tiujen° stihijo tudi logično nada-hieje da se v ozračju odprte k usehtvari^0 P°P°ji za reševanje djirnif °dprtih vprašanj in med te)jsfc tud* odprtega vprašanja slo-Tudi ^^šine v Italiji. «io ^ vprašanje lahko razdeli-Ha Vb dva dela, in sicer na sploš-Hi0 pr stanja, Ici ne zanimajo sa-t>ivaiCps Slovencev, temveč vse prepredi, ^mejnega področja. Gre Poglobit'1 za nadaljnjo razširitev m la kaltev gospodarskih odnosov, te oh,-, ustvarjajo določen temelj trgovč°Jeii sporazumi o krajevni He BSski izmenjavi in za različ-Ba, in,fUcie v tej smeri turistične-taja austrijskega in drugega zna- Severin treij$in potreb, pravic in teženj Titove čestitke ob prazniku ČSSR BEOGRAD, 8. — Predsednik republike maršal Tito je brzojavno čestital v svojem imenu in v ime- nu narodov Jugoslavije in Zveze komunistov Jugoslavije predsedniku češkoslovaške republike generalu Svobodi in prvemu tajniku CK KP Češkoslovaške Gustavu Hu-saku ob narodnem prazniku češkoslovaške republike ter izrazil najboljše želje v graditvi socializma in za napredek prijateljskih narodov Češkoslovaške socialistične republike. Tito je v svoji brzojavki izrazil prepričanje, da se bodo prijateljski odnosi med Jugoslavijo in Češkoslovaško tudi nadalje uspeš no razvijali v interesu narodov obeh držav, socializma in miru na svetu. Ob narodnem prazniku Češkoslovaške je čestital tudi svet Zveze sindikatov Jugoslavije o-srednjemu svetu sindikatov in delavskemu razredu Češkoslovaške. MOGOČE ODLOČILEN PREMIK Nfl ŠTIRI STRANSKIH POGAJANJIH Na pariški konferenci za Vietnam predložen nov mirovni načrt FNO Načrt zadeva predvsem naloge koalicijske vlade, ki naj bi jo sestavili v Sajgonu - Še nobene reakcije iz ZDA - Intenzivna vojna dejavnost v Juž. Vietnamu PARIZ, 8. -— Proti vsem pričakovanjem je današnja seja pariških pogajanj za Vietnam prinesla nekaj novih važnih elementov, ki bi utegnili premakniti konferenco z mrtve točke, v kateri je že več mesecev. Gre za nov mirovni načrt, ki ga je predstavil načelnik delegacije FNO Tran Buu Kiem: čeprav je jasno, da ga Američani in njihovi sajgonski zavezniki ne bode- mogli v celoti sprejeti, je pa gotovo, da pomeni nov načrt če ne drugega vsaj osnutek, na podlagi katerega bo mogoče razviti plodno diskusijo. Načrt FNO se najprej ukvarja s prisotnostjo tujih čet v Južnem Vietnamu. V tej zvezi vsebuje zahtevo po umiku ameriških čet, medtem ko morajo problem umika vietnamskih oboroženih sil v Južnem Vietnamu rešiti sami Vietnamci. Načrt poudarja predvsem naloge nove koalicijske vlade, ki naj bi zumeti vsi sloji prebivalstva ter različne politične struje Južnega Vietnama, ki so za mir, neodvisnost in nevtralnost, vštevši tudi osebe, ki so iz političnih razlogov prisiljene živeti izven Južnega Vietnama. Naloge začasne koalicijske vlade so po predlogih FNO naslednje: . , ... , — zagotovitev spoštovanja že začasno prevzela oblast v času prej sklenjenih sporazumov o u-med vzpostavitvijo miru m sklica- rniku ameriških in drueih tuiih sil njem splošnih volitev. V tej dobi — je rečeno v načrtu — ne bo smela nobena stranka vsiliti svojega političnega režima južnoviet-namskemu prebivalstvu. Za sestavo te koalicijske vlade se bodo morah po načrtu spora- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiHuiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiui STRAUSS NE NAMERAVA ODSTOPITI Špekulativni val 1 nemško marko je najbolj prizadel funt šterling Še vedno se vztrajno govori o bližnjem zvišanju vrednosti nemške valute - Stopnjuje se povpraševanje po markah BONN, 8. — Zahodnonemški finančni minister Strauss je zanikal govorice, da namerava podati ostavko, če bo marka revalvirana in če se hkrati ne bi razvrednotile druge valute. Kakor je znano, se minister za gospodarsko Schiller zavzema za revalvacijo, Strauss pa pravi, da je to sprejemljivo samo v okviru splošnega popravka paritete drugih valut. Strauss je dejal, da nasprotuje revalvaciji marke, ker ne bi to predstavljalo jamstva za usta- Izjave Golde Meir in ministra Ebana NEW YORK, 8. — Golda Meir je izjavila newyorški televiziji, da ima povečanje vojaške dejavnosti Arabcev ob meji namen pritiskati na štiri velesile, da bi dosegle rešitev na Srednjem vzhodu. Izraelski zunanji minister Aba Eban pa je izjavil, da bo predlagal, naj se zavrne vsak predlog štirih velesil, ki ne bi bil všeč Izraelu. Ponovil je, da je Izrael pripravljen pogajati se neposredno lljonov'dolarjev, da" obdrži dolar na iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiimiHiiiiimiiiiiiuiuiuinniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiii NA PODROČJU REKE USURi Ijenost cen. Omenil je tudi dobiček, ki bi ga s tem imeli špekulanti. Dalje je dejal, da v tem tednu ne bo v Bonnu nobenega izrednega sestanka ministrskega sveta, ki bi razpravljal o tem. Pripomnil je, da bi kaj takega bilo nespametno. Na koncu je minister izjavil, da je «zelo zanimivo« poročilo Organizacije za sodelovanje in gospodarski razvoj, ki priporoča Zahodni Nemčiji, naj sprejme davčne in ne valutne ukrepe, zato da prepreči, da bi se njeno gospodarstvo »preveč segrelo«. V Bonnu so javili, da bo minister za gospodarstvo Schiller obiskal 16. in 17. maja Washington, kjer se bo sestal z ameriškimi političnimi in bančnimi predstavniki. Pogovarjal se bo z ameriškim finančnim ministrom, s predsednikom svetovne banke McNamaro in s predsednikom mednarodnega denarnega sklada. Zatrjuje se, da ta obisk nima zveze s sedanjimi špekulacijami z nemško marko. V Frankfurtu se nadaljujejo špekulacije v zvezi z vztrajnimi govoricami o bližnji revalvaciji marke. Nemška zvezna banka je bila danes znova prisiljena kupiti nad 150 mi- Sovjetski manevri na Daljnem vzhodu Oster komentar agencije «Nova Kitajska» - Svečanosti ob 24. obletnici osvoboditve Češkoslovaške MOSKVA, 8. — Dnevnik «Rde-ča zvezda« poroča, da so se pričeli na področju Daljnega vzhoda vojaški manevri sovjetske armade. List objavlja na prvi strani fotografijo motoriziranega topništva na vojaškem področju onstran Baj-kala To področje obsega vzhodno mejo z Mongolijo in sovjetsko-kitajsko mejo ob rekah Amur in Usurl, kjer je prišlo marca do krvavega spopada med kitajskimi in sovjetskimi obmejnimi stražami. Na tem področju je sedaj prepovedan prehod tujih državljanov in obstajajo omejitve tudi za sovjetske državljane. Agencija «Nova Kitajska« je po vesteh iz Hong - Konga objavila oster napad, v katerem piše, da pošilja «tolpa sovjetskih imperialističnih gangsterjev čete na Dalj-nji vzhod, da bi se vtihotapile na Kitajsko in pričele s provokacijami«. Agencija poziva na budnost in na priprave za vojno ter obtožuje «nove ruske carje«, da pripravljajo napadalno vojno in da so okrepili militaristično propagando. Kitajsko ljudstvo pa se ni u-strašilo, ker je oboroženo z mislijo Maocetunga. Današnja «Pravda» obširno poroča o srečanju med češkoslovaškimi predstavniki in sovjetskimi četami, češ da Je prišlo do prisrčnega sestanka med dvema bratskima ljudstvoma in dvema bratskima armadama. «Izvestja» pa objavljajo članek černika z naslovom «Zvestoba socializmu«, v katerem černtk hvali lanske januarske sklepe centralnega komiteja KPC. Glede zadnjega zasedanja, ko so odstranili Dubčka, pa pravi, da so prešli v novo razdobje, ki bo od' stranilo obstoječe negotovosti in bo prišlo do bolj stvarne ustvarjalne politike partije. Danes je bilo v Pragi več svečanosti ob 24 obletnici osvoboditve in so ob tej priložnosti češkoslovaški voditelji poslali sovjetskim poslanico, v kateri se sklicujejo na zadnje zasedanje CK in pravijo, da se je z njim utrdila vodilna vloga partije v borbi proti protisocialističnim silam in za utrditev sodelovanja s SZ. pariteti 3,970(1 z marko. Po današnji seji glavnega sveta emisijske banke so sporočili, da je zvezna banka «zuova skrbno proučila skupno s predstavniki vlade domače- in mednarodno denarno stanje*. Kakor piše »General Anzeigcr«, se stopnjuje pritisk na vlado, naj zviša vrednost marke. Govorice o bližnjem zvišanju vrednosti nemške marke še vedno negativno vplivajo na ravnotežje mednarodnega denarnega trga in na tečaj tun ta šterllnga. Davi je iunt šterling zgubil v Londonu 7 točk v primerjavi z včerajšnjim zaključkom na borzi. Tudi danes je angleška banka posredovala, da podpre funt šterling. Govorice o revalvaciji marke, bližnji periodični sestanek guvernerjev osrednjih bank v Bazlu, mrzlično nakupovanje marke (samo včeraj sta bili baje spremenjeni v marke dve milijardi dolarjev) in govorice o možnosti razvrednotenja francoskega franka so ustvarile pravo zmedo na denarnih trgih. Angleška vlada pritlsaa. naj se zviša vrednost marke, toda Nemci odlašajo vsako odločitev. Posledica tega je, da se je funt ster-ling znašel sredi razburkanega morja, kar hudo vpliva na rezerve V Londonu se govori, da bodo v kratkem zaprli borze, in o drugih ukrepih. Zatrjuje se, da je angleška banka za podporo funta šterlinga samo danes dvignila iz rezerv od 50 do 70 milijonov šter-lingov v dolarjih, vendar pa pravijo operaterji, da je bil današnji denarni trg mirnejši kazor včeraj. Strokovnjaki pravijo, da bo breme postalo za šterling premočno, če bodo borze odprte tudi jutri. Povpraševanje po nemških markah se nenehno stopnjuje. V Londonu pravijo v dobro obveščenih krogih, da bi za revalvacijo marke bili dve alternativi: novo razvrednotenje funta šterlmga (kar bi imelo nepreračunljive politične posledice za vlado), alt pa uvedba valujočega tečaja. V drugem primeru bi funt šterling moral uravnavati svoj tečaj v režimu odprtega trga, ne da bi posegali po rezervah za njegovo podpiranje. Vendar pa bi negotovost tečaja imela škodljive posledice za mednarodno trgovino, ker bi nastale težave za določanje tečajev v posameznih rokih. V Frankfurtu so javili, da svet guvernerjev nemške osrednje banke ni sprejel nobene važne odločitve. To je olajšalo pritisk na mednarodne denarne trge. Vse je sedaj odloženo na sestanek, ki bo konec tedna v Bazlu. čeprav so tudi druge evropsse valute občutile posledice sedanjega špekulativnega vala, je bil funt šterling nedvomno najbolj prizadet zaradi svoje notranje šibkosti in zaradi šibkosti valutnih rezerv. V Londonu se je zvedelo, da je bila nemška osrednja banka prisiljena kupiti nad 850 milijonov dolarjev, da prepreči, da bi špekulacije še bolj oškodovale mednarodni valutni položaj. Pariška borza jt previdna in tudi francoski frank je dosegel najnižjo varnostno mero Praktično noče nocoj nihče zavzeti stališča pred sestankom guvernerjev osrednjih bank konec tedna. Krožijo govorice, da je nemška vlada zahtevala od francoske vlade kot pogoj za revalvacijo marke, da razvrednoti frank po junijskih predsedniških volitvah. Pozno zvečer so javili, da je bonski minister za gospodarstvo Schiller pisal kanclerju Kiesingerju it; zahteval zvišanje vrednosti marke za sedem odstotkov, in sicer še pred francoskimi volitvami ali takoj po njih, toda v vsakem pri- volitve bodo 28. seDtembra. Na newyoršKt'in valutnem trgu so danes popoldne prekinili vse tran-zakcije z marko, ker so pristojne oblasti prenehale dobavljati marke. Popoldne niso velike banke v Nevv Yorku več kvotirale nemške valute, ki je popoldne dosegla 25,235 cent za marko v primerjavi s 25,195 cent prejšnjega dne. V krogih valutnega trga v New Yorku izjavljajo, da ni nemogoče, da bodo li ukrepi veljali tudi jutri. Dodajajo, da je vse odvisno od nemške zvezne banke, ki bi se utegnila odločiti, da jutri zapre valutne trge v Nemčiji. V istih krogih pravijo, da so odločitev o ukinitvi prodaje mark nedvomno sprejeli na zahtevo nemških valutnih oblasti. ŽENEVA, 8. — Razorožitve::« konferenca bo 23. maja prekinil: svoje zasedanje do 3. julija. To so sklenili na današnji seji na pripc ročilo sopredsednikov odbora, sovjetskega delegata Rosina in ameriškega delegata Fisheria. Za prekinitev so se odločili, zato da bodo delegacije lahko podrobno poročale svojim vladam, pa tudi iz drugih praktičnih razlogov. Junija bo namreč v palači narodov ob udeležbi nad tisoč delegatov mednarodna konferenca dela. miku ameriških in drugih tujih sil iz Južnega Vietnama; — ustvarjanje široke enotnosti med različnimi narodnimi političnimi in verskimi silami; — vzpostavitev demokratičnih svoboščin; svobode besede in združevanja, verske svobode ter svobode ustvarjanja in organiziranja političnih strank in organizacij; — gospodarska preosnova ter izboljšanje življenjskih pogojev de lavcev; — sklicanje svobodnih in demokratičnih splošnih volitev v vsem Vietnamu za uresničitev pravice sa-moodločanja južnovietnamskega ljudstva. Južni Vietnam — je še rečeno v načrtu FNO — bo moral voditi mirovno in nevtralno zunanjo politiko ter vzdrževati dobre sosedske odnose s Kambodžo in Laosom. Moral bo dalje vzpostaviti diplomatske, gospodarske in kulturne stike z vsemi državami brez političnih in družbenih razločkov, to rej tudi z ZDA, na podlagi načel mirovne koeksistence Do združitve obeh Vietnamov bo moralo priti na miren način, na podlagi pogajanj in sporazumov med obema področjema in brez zunanjih vmešavanj. V pričakovanju združitve pa bosta dve podro:-ji vzpostavili medsebojne normalne odnose na vseh sektorjih na podlagi vzajemnega spoštovanja. V istem času se bosta morali dve področji sporazumeti o statusu demilitariziranega pasu ter urediti vprašanje prometa skozi pas, ki ima — poudarja načrt — začasen značaj ter nikakor ne pomeni politične ali teritorialne omejitve. FNO predlaga tudi, naj se v pričakovanju združitve oba Vietnama obvežeta, da se ne bosta udeležila nobenega vojaškega zavezništva tet da ne bosta dopustila obstoja tujih vojaških oporišč na lastnem ozemlju. Moralo bi tudi priti do sporazumov za osvoboditev vojnih ujetnikov, do izplačanja odškodnine za škodo, ki so jo ZDA povzročile na obeh področjih, ter končno do mednarodnega nadzorstva nad u-mikom ameriških in tujih sil ter njihovega materiala iz Južnega Vietnama. Tudi načelnik hanojske delegacije Xuan Th.uy, ki je govoril za Kiemom, je v celoti podprl pred-zaradi česar bo velik del osebja loge FNO. Govora sajgonskega tajništva OZN zaposlen s to kon • in washingtonskega predstavnika ferenco. ! Pham Dang Lama in Cabot Lod- gea nista vsebovala nobenih novih elementov. Iz Washingtona oz. iz Key Bi-scayna v Floridi, kjer je sedaj predsednik Nixon, ni bilo še nobene uradne reakcije na novi načrt FNO. Nlxon pa je imel popoldne že dva sestanka s svojim zunanjepolitičnim svetovalcem Kissin-gerjem, s katerim je podrobno proučil predloge. Glasnik Bele hiše Ziegler je zagotovil, da bo načrt upoštevan, vendar ga ni hotel komentirati. Na južnovietnamskih bojiščih medtem še vedno teče kri. Osvobodilne enote so z raketami bombardirale številna vojaška oporišča in mesto Hue, kjer so bile tri osebe ubite. Ameriški bombniki so bombardirali predvsem pokrajino okrog Sajgona, pa tudi nekatere predele na osrednji planoti, medtem ko je do topniškega spopada prišlo v bližini kamboške meje. Ameriško poveljstvo je danes sporočilo, da je v torek ameriški transportni helikopter strmo- glavil, pri čemer je 40 oseb umrlo, 43 pa jih je bilo ranjenih. V samem Sajgonu se je v zadnjih dveh dneh posebno zaostrila teroristična dejavnost. V tem času je v mestu prišlo do šestih atentatov z ročnimi bombami ali plastičnim ekplozivom. Najhujša eksplozija je bila v notranjosti poslopja osrednje pošte: povzročila je smrt štirih oseb. medtem ko je bilo 39 ranjencev. Sajgonska vlada je sporočila, da bodo južnovietnamske vojaške e-note spoštovale 30. maja 24-umo premirje ob priliki obletnice rojstva Bude. Premirje oodo spoštovali tudi ameriški vojaki. Iz Midlanda v državi Michigan ▼ ZDA poročajo danes o demonstracijah proti tovarni «Dow Chemical.:. Predsednik podjetja je danes na tiskovni konferenci sporočil, da bo obnovil pogodbo z washington-sko vlado za dobavo napalma, ki ga ameriška vojska uporablja f Vietnamu. iiiiiiiiiiitiiiiiiiifiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiuimiiiniiiiiiiiiHMiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiN TITO SPREJEL G. AGNELLIJA Za sestanek nevezanih se je ie izreklo 35 držav Zastopnik državnega tajništva za zu. nanje zadeve o odnosih z Bolgarijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 8. — Predsednik re publike maršal Tito je sprejel da nes dopoldne na Brionih predsednika turinskega Fiata Giovannija tenzivnejše sodelovanje in skupno delovanje nevezanih držav na raznih področjih. Vujiča je ponovi! včerajšnje izjave predsednika zveznega izvršnega sveta Mike Spiljaka Agnellija in se ž njim zadržal v v Novem Delhiju, da je večina ne-prijateljskem razgovoru. Navzoča vezanih držav predlagala, naj bi sta bila tudi član zveznega izvršne- sestanek bil v Beogradu, in da je ga sveta in predsednik jugoslovan- Jugoslavija pripravljena organizi- sko - italijanskega mešanega odbora Toma Granfil ter ravnatelj avtomobilske tovarne «Crvena zasta vs>» v Kragujevcu Prvoslav Rakovič. Giovanni Agnelli je sinoči po o-gledu obratov tovarne «Crvena zastava« v Kragujevcu izjavil novinarjem, da učinkovitost tovarne dCrvena zastava«, sposobnost ljudi, ki v njej delajo, in ocenitve zastopnikov Srbije, s katerimi se je včeraj popoldne razgovarjal v Beogradu, zagotavljajo nadaljnje uspešno delo «Crvene zastave« in nadaljnji razvoj proizvajalno - tehničnega sodelovanja med Fiatom in «Crveno zastavo«, kar je tudi smoter njegovega obiska. Na vprašanje novinarjev v zvezi z bodočim posvetovalnim sestankom nevezanih držav je zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Vujiča izjavil, na današnji tiskovni konferenci, da se je v dosedanjih posvetovanjih 35 rati ga. Predvideva se, da bo sestanek konec junija oziroma v začetku julija. Na vprašanje o odnosih med Ju-gošUvijo in Bolgarijo in nedavro izmenjavo not med obema vladama je Vujiča izjavil, da je jugoslovanska vlada v spomenici bolgarski vladi dne 22. februarja 1968, v izjavi vršilca dolžnosti državnega tajnika Miša Pavičeviča v zvezni skupščini dne 12. februarja in v no. ti bolgarski vladi dne 12. februarja in 23. aprila letos obrazloženo jugoslovansko stališče o vzrokih sedanjega nezadovoljivega stanja v jugoslovansko - bolgarskih odnosih. ((Zadnje čase, je poudaril Vujiča, je bilo z bolgarske strani več uradnih izjav o jugoslovansko-bol-garskih odnosih, toda z obžalovanjem moram ugotoviti, da se v teh izjavah bolgarska vlada ni gradila od protijugoslovanske gonje v Bolgariji; nasprotno, skuša OsJ ■ 4 . _ držav načelno izreklo o potrebi i se celo odgovornost za stanje v od-sklicanja posvetovalnega sestanka, na katerem bi proučili mesto in vlogo politike nepovezovanja v današnjem svetu ter možnosti za in- nosih prevaliti na Jugoslavijo.« V zvezi z izjavami z bolgarske strani o pripravljenosti na sodelovanje in razgovore je po mnenju jugoslovanske vlade bistvo problemov v praktični politiki bolgarske vlade do Jugoslavije. Vujiča je poudaril pripravljenost jugoslovanske vlade vzdrževati in razvijati sodelovanja z Bolgarijo na načelih dobrososed-ne politike, ki jo vodi socialistična Jugoslavija. Ob koncu konference je Vujiča obvestil časnikarje, da se trenutno v Beogradu vodijo razgovori med državnim tajništvom za zunanje za deve in diplomatskimi zastopniki držav Beneluksa o uskladitvi besedila sporazuma o ukinitvi vizumov med Jugoslavijo in državami Beneluksa. B. B. V ZBORNICI OBRAVNAVA REFORME ZAKONIKA 0 KAZENSKEM POSTOPKU Demokristjani v senatu osamljeni glede cenzure nad filmsko reklamo Sestanki o reformi javne uprave • Dogovor o izplačevanju pokojnin INPS - Napovedana «bela stavka» uslužbencev PTT Protestna filmska reportaža Umetniki ZDA proti raketnim oporiščem NEW YORK, 8. — številni zna-ameriški filmski in gledališki ljudje nameravajo pripraviti filmsko reportažo, da bi z njo protestirali proti Nixonovim načrtom za postavitev novega raketnega o-brambnega sistema, ki naj zavaruje ameriška mesta pred tujimi raketami. Gre za raketni sistem, o katerem je bil govor pred nedavnim, ko so končno ameriškemu ljudstvu povedali, da je že vrsto let v stalni nevarnosti, ker so v o-okolici vrste velikih mest raketna izstrelišča, ki bi v primeru spopada bila prav gotovo prva tarča napadalca. In tem oporiščem bodo sedaj pridružili še nova. Ameriški umetniki, ki nameravajo z reportažo izraziti svoje negodovanje proti staremu in novemu raketnemu sistemu, menijo, da je načrtovani raketni sistem drag.____^ _ ____ nepotreben in v nasprotju z med- i meru' še " pred začetkom volilne narodnimi odnosi, I kampanje za bundestag. Nemške RIM, 8. — V senatu je prišlo do popolne izolacije demokristjanskih senatorjev, ki so predlagali nov zakon, po katerem naj bi uvedli posebno vrsto cenzure za reklamo za filme, ki so prepovedani mladini pod 18. letom. O tem se je pričela razprava že včeraj in so socialisti izrekli več pomislekov ter so pristali kvečjemu, da bi prepovedali napovedovanje takih filmov v dvoranah, ko se predvaja kak film, ki mladini ni prepovedan. Danes pa so najprej liberalci predložili spreminjevalni predlog, za katerega so glasovali vsi od socialistov, socialproletarcev do komunistov, vendar je bilo v dvorani več demokristjanskih senatorjev in predlog ni bil sprejet Nato so socialisti predlagali uov popravek, za katerega pa so zahtevali tajno glasovanje, med ka terim se je ugotovilo, da p' legalnega števila prisotnih. Končno so se dogovorili, da bodo zadevo preložili na prihodnji teden, ker obstajajo možnosti, da najdejo kompromisni predlog. Načelniki skupin poslanske zbornice so se dogovorili, da se bo do konca meseca nadaljevala razprava o reformi zakonika o kazenskem postopku in to nepretrgoma do 14. maja, nakar bo sledil krajši tridnevni premor, nato bo sledil zaključek razprave in glasovanje. Od 27. do 28. moja pa bodo na dnevnem redu resolucije in vprašanja o RAI-TV. Istočasno so tudi razpravljali o dnevnem redu del poslanske zbor niče v juniju, pri čemer so komunisti zahtevali, da se najprej razpravlja o zakonu Fortuna o ločit- vah, nato pa se takoj prične obravnavati finančni zakon o deželah. V tej zvezi je komunistični poslanec Barca dejal, da je treba izvajati ustavna načela in da se nikakor ne sme dopustiti, da bi prišlo do zavlačevanja sprejemanja zakona o finansiranju dežel, ker je treba zagotoviti, da bodo redne volitve deželnih svetov še to jesen, že sedaj pa se čujejo govorice, da naj bi časovno ločili volitve v lokalne uprave in v dežele, proti čemur bodo odločno nastopili. Nadzorna parlamentarna komisija nad RAI-TV je danes poslušala poročilo predsednika Sandullija, opolnomočenega delegata Paolic-chija in generalnega ravnatelja Bernabeija, ki so govorili o politiki ustanove in zagovarjali objektivnost poročanja. Razprava se bo nadaljevala 22. maja in se bo zaključila z debato v parlamentu. Predsednik vlade Rumor je predsedoval ponovnemu sestanku, na katerem so bili prisotni finančni ministri in minister za reformo javne uprave. Govorili so o finančnih vprašanjih v zvezi s predvideno reformo in o načinu, kako bodo zbrali potrebna sredstva. O včerajšnjih vladnih predlogih glede reforme pa so se dopoldne sestali odgovorni za javno upravo sindikalnih organizacij, popoldne pa je prišlo do skupnega sestanka na zakladnem ministrstvu, kjer so pričeli izračunavati posledice okvirnih predlogov. V prihodnjih dneh se bodo sestali predstavniki treh sindikalnih organizacij, ki bodo izdelali skupen odgo- vor vladi. Avtonomna sindikalna organizacija državnih funkcionarjev DIR STAT je v bistvu zavrnila načelni sporazum med vlado in sindikalnimi centralami, češ da je potrebno tudi določiti, na kakšen način se bodo razdelili novi izdatki. Napovedali so novo stavko od 12. do 17. maja, kolikor bi vlada ne izrazila pripravljenosti, da reši spor z državnimi funkcionarji. Ministra za delo in za pošte sta se dogovorila o načinu izplačevanja pokojnin INPS tudi v primeru, da se bo stavka nadaljevala. Upokojenci, ki morajo prejeti pokojnino do 15. maja, bodo lahko dvignili pokojnino na osnovi potrdila o zadnjih dveh mesecih, ali na osnovi vpisa na pošti. Kolikor pa višine vsote ne morejo dokazati, bodo prejeli akontacijo v višini 36.000 Ur. Upokojenci, katerih priimek se prične z A do F lahno dvignejo pokojnino 12. maja, od G do N 13. maja in od O do Z 14. maja. Vsedržavne sindikalne organizacije poštnih uslužbencev so proglasile takojšnji pričetek tako i-menovane «bele stavke«, kar pomeni, da bodo striktno izvajali pravilnik in da ne bodo naredili ničesar, kar ni po pravilniku točno določeno. Istočasno so proglasili tudi novo stavko v drugi polovici maja, ki bo trajala 72 ur. Danes bodo stavkali novinarji RAI-TV dve uri, ker zahtevajo reformo zakonodaje o RAI-TV in pri tem pravijo, da gre za splošno občuteno potrebo. Novinarji osrednjih poročil TV bodo stavkali od 12. do 14. ure, radijskih poročil pa od 16. do 18. ure. Izrael se pripravlja ob libanonski meji BEJRUT, 8. — Predsednik Naser je poslal sinoči v Bejrut svojega svetovalca za zunanje zadeve El Kolija, da bi posredoval za konec spora med arabskimi gverilci in libanonsko redno vojsko. Danes je nenadoma prišel v Bejrut predsednik organizacije za o-svoboditev Palestine Arafat in se je sestal z El Kolijem. Udeležil se bo širšega sestanka predstavnikov vseh organizacij palestinskih gverilcev. Po sestanku se bo sestal z libanonskim predsednikom. Organizacija Saika je objavila v Damasku izjavo, v kateri pravi, da bo vsak poizkus obkolitve njenih oporišč ali izoliranja njenih gverilcev v južnem Libanonu veljal za zaroto, kar bo izzvalo oboroženo povračilo. Uradni predstavnik v Siriji pa je zanikal, da je Sirija vpletena v prihajanje teh gverilcev v Libanon. Dodal je, da Sirija nima nič opraviti z dogodki v Libanonu. Libanonske vojaške oblasti pa so zanikale, da so se oddelki redne libanonske vojske spopadli s komandosi organizacije Al Fatah, kakor je bila javila zjutraj ta organizacija z dodatkom, da je bilo ubitih pet gverilcev. Predsednica izraelske vlade Golda Meir je včeraj izjavila, da ie Libanon «nov vir zaskrbljenosti« za Izrael Pozvala je, naj se v največji naglici začnejo graditi u-trdbe zaklonišča in zavetišča za izraelske vasi ob libanonski meji. Dodala je, da je treba tem utrdbam dati absolutno prednost KAJ SE DOGAJA V VRSTAH SOVJETSKIH GENERALOV? V13 dneh je smrt pobrala že 6. častnika Zadnji je preminul v starosti 51 let Jevgenij Smirnov MOSKVA, 8. — Glasilo sovjetske- se postarajo«. Toda dejstvo, da se ga obrambnega ministrstva «Rdeča zvezda« je danes javilo smrt sovjetskega generala, šestega v trinajstih dneh. Časnik dodaja, da je gene-ral-poročnik Jevgenij Smirnov, ki je služboval pri obrambnem ministrstvu, umrl po kratki bolezni v starosti 51 let. Ni nobenega elementa, ki bi lahko povezoval smrt generala Smirnova z drugimi petimi generali, katerih smrt je «Rdeča zvezda« javila od 25. aprila dalje. Do sedaj je edina razlaga, da predstavlja smrt šestih visokih sovjetskih častnikov v tako kratkem obdobju, sicer čudna, vendar gola slučajnost. Od 25. aprila do danes je «Rdeča zvezda« javila smrt naslednjih generalov : Marijan Popov, 67 let, bivši načelnik pešadijskega glavnega štaba, ki je umrl v tragičnih okoliščinah 22. aprila. Besede «tragične okoliščine« po navadi Sovjeti uporabljajo, ko gre za kako nesrečo. Valentin Penkovsky, 65 let, bivši poveljnik vojaških okrožij Skrajnega vzhoda in Belorusije ter namestnik obrambnega ministra, ki je po dolgi bolezni umrl aprila letos. Anatolij Kadomcev, 49 let, »tragično preminul med izvrševanjem službe« kot poveljnik odseka letalskih obrambnih sil. Datuma smrti niso javili. Aleksander Dmitrijev, 58 let, politični častnik vojaškega okrožja severnega Kavkaza. Niso javili ne datuma ne vzroka smrti. Igor Antonov, 59 let, umrl po dolgi bolezni. Datum ni znan. Bil je politični častnik letalskih obramb-■lh sil. V obdobju enega meseca je umrlo kar 10 sovjetskih generalov. Spomniti je treba, da je «Rdeča zastava« omenila poleg smrti šestih generalov tudi smrt 54-letne-ga generala Trifonenka (10. aprila), 75-letnega generala Oltoritskega (19. aprila), 71-letnega generala Najdenkova (23. aprila) in 73-letnega generala Rusakova (26. aprila). V prvih dveh primerih govori poročilo o «doigi in mučni bolezni«, kar daje misliti na raka, v zadnjih dveh primerih pa govori o «nenadni smrti«, kar pomeni, da ni mogoče izključevati srčne kapi. Gre za manj znane generale. Nekateri so bili še v službi, drugi pa v pokoju. V Sovjetski zvezi je trenutno 3.000 generalov. LONDON, 8. — Vesti iz diplomatskih krogov ne izključujejo možnosti, da je treba smrt nekaterih od desetih generalov pripisati kaki hudi nesreči, morda letalski, ali eksploziji v raketnem oporišču, kot se je pripetilo 1960. leta, ko so našli smrt številni višji častniki in maršal Nedelln. Jasno je, da so nekateri generali umrli naravne smrti, «ker tudi generali umirajo, posebno ko govori o «smrti v tragičnih okoliščinah« ali «med izvrševanjem službe« daje misliti na kako nesrečo. Priprave na »vroče poletje* Berlinska policija študira Maocetunga BONN, 8. — Berlinska policija se pripravlja na «vroče poletje«, ki jo jc najavila ekstraparlamentarna o-pozicija, s čitanjem Maovih misli. Kakih 50 policajev se uči na pamet misli Maocetunga, ki so navedena v majhni rdeči knjižici, tako da bodo lahko s prepričljivimi argumenti odgovarjali, kadar bo priložnost, žalitvam s strani demonstrantov. Berlinski kvestor Hubner meni, da lahko prepreči nerede in spopade samo na ta način, da pošlje na ceste agente, ki so sposobni načeti razpravo s predstavniki ekstraparla-mentame opozicije. Hubner osebno je prav tako navedel Maovo misel: «Boriti se proti bolezni, da rešimo bolnika. To je najboljši in najbolj učinkovit sistem.« OB ROB DEVETEGA KONGRESA KP KITAJSKE V senci fevdalne zaostalosti Kljub napakam pomemben napredek v kmetijstvu Deževje prejšnjih dni je povzročilo posebno v Piemontu in drugih pokrajinah precej škode. V številnih mestecih in vaseh je prišlo celo do poplav. V Mortari (na sliki) je voda, ki je začela že odtekati, dosegla višino 1 metra. Sodobna Kitajska se počasi rešuje spon fevdalne zaostalosti in opozarja .politike in diplomate, da bodo prej ali slej prisiljeni upoštevati njen glas pri reševanju vseh perečih vprašanj sodobnega sveta. Razumeti njeno zgodovino, revolucijo in težave socialistične izgradnje, njeno dosedanjo in prihodnjo vlogo v mednarodni skupnosti pomeni približati se njenim stremljenjem in hotenjem ob času ko je zasedal IX. kongres KP Kitajske in iskal pot za zaostrena razpotja prihodnjega družbenoekonomskega razvoja 800 - milijonske socialistične dežele. Ustanovni kongres KP Kitajske je bil 1. julija 1921. leta v šan-gaju, ko je dvanajst delegatov zastopalo vseh 57 komunistov. Naslednja leta je partija številčno počasi pridobivala svojo moč m redno imela kongrese. Januarja leta 1925 je na četrtem kongresu dvanajst delegatov zastopalo 920 komunistov, dve leti pozneje je na petem kongresu v Hankovu 80 delegatov zastopalo že 57.000 članov KP Kitajske. V tem času je Maocetung organiziral ponesrečeni vstaji v Jananu in Nančanu. Zaradi neuspeha ga ■ je OK KP Kitajske ostro kritiziral. IZ manjšimi vojaškimi enotami se je umaknil v planine. V njem je ' dozorelo spoznanje, da je sociali- niiiiiiifiiiiiiiiiiiHiitiiilllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiinlliltllliliiitfiiliniiiniitiiniiiiiiiBiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiilliiiiniiiiitiiiliiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia ZOPET PRETRESLJIV DOGODEK MED PREISKAVO O LAVORINIJEVI SMRTI ADOLFO MECIANI SE JE V PIŠI HOTEL OBESITI V JETNIŠNICI NA REŠETKE Njegovo stanje je zelo resno - Zdravniki so mu morali prerezati sapnik PIŠA, 8. — štiridesetletni last- hajočega Mecianija so ga z vso radi tajnosti sodne preiskave, nih-1 bi, ki je preiskovalne organe dva- nik kopališča «La Pace« v Viareggiu Adolfo Medani je danes ponovno skušal napraviti v jetnišni-ci v Piši samomor. Pripornika so nemudoma odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili vso možno pomoč. Njegovo stanje je baje zelo resno. Direktor jetnišnice Don Bosco dr Franoesco Occhipinti je izjavil novinarjem, da je bil Medani v samid, kjer ga je nadzoroval jet-nišld paznik. V prejšnjih dneh Medani ni kazal znake živčnosti in je poležaval na postelji. Ker je v celici vladala popolna tišina, se paznik ni dosti zanimal zanj. Medani pa si je raztrgal rjuho na dolge kose, ki Jih je zvezal na rešetko, si jih ovil okoli vratu in se obesil. Ko so odkrili komaj di- hitrostjo odpeljali v center za ria- če ne ve. Govori se, da je Bal- krat popolnoma prepričal. Mecia- disseri, ki je ves čas trdil, da je nija so namreč prvič aretirali v nimacijo, kjer so mu zdravniki, da bi mu olajšali dihanje, prerezali sapnik. Medani je pod stalnim zdravniškim nadzorstvom v posebni sobid centra za rianimadjo bolnišnice v Piši, v sosedni sobi pa njegova vidno potrta 24-letna žena Marcella trepeta za njegovo življenje. Medtem ko se Medani bori s smrtjo, je preiskovalni sodnik dr. Mazzocohi odredil vrsto ukrepov, da bi čim prej odkrili stanovanje, v katerem naj bi med «domačo zabavo« umrl 12-letni Ermanno La-vorini. Kaj se pravzaprav dogaja za stenami zaporov, kjer zaslišujejo Marca Baldisserija, Andreo Bene-dettija in Rodolfa Della Latto, za- on nehote ubil Lavorinija, katerega je Medani zakopal na plaži Mar rina di Vecchiano, ponovno spremenil svojo verzijo in se pridružil trditvam Benedettija in Della Latto. da je Lavorini umrl na posledicah injekcije. Fantu naj bi namreč med iihišno zabavo«, katere so se udeležile tudi štiri starejše osebe, postalo slabo, zaradi česar so ga hoteli obuditi z injekcijo. Fant je umrl, Medani, ki naj bi Ermannu napravil injekcijo, pa je poveril Della Latti, ki je bil zaposlen pri pogrebnem zavodii, da fanta zakoplje. Vsi trije torej obtožujejo Mecianija, ki vztrajno trdi, da je žrtev lažnjivih fantov in je navedel ali- ....................................... PO VESTEH NEMŠKEGA TEDNIKA DER SPIEGEL« Izrael ima že pripravljenih pet lastnih atomskih bomb? Šesta bo v kratkem pripravljena - Nobenega komentarja izraelskih uradnih krogov MONTREAL, 8. — «The Montreal Gazette« piše, da sl je Izrael napravil pet atomskih bomb In da dokončuje šesto. V članku, ki ga je podpisal Izvedenec za nemška vprašanja Peter Lust, montrealski časnik pravi, da je obstoj izraelskih atomskih bomb odkrila skupina novinarjev zahodnonemškega tednika «Der Spiegel«, ki je objavil o tej zadevi obširen članek. «The Montreal Gazette« pravi, «da je Izrael postal brez poskusnih eksplozij šesta atomska velesila na svetu« in »da je že pripravil pet bomb po 20 kiloton (enake bombam, ki so jih vrgli na Hirošimo In Naga saki), medtem ko je šesta skoraj pripravljena« Časnik dodaja, da so bombe pripravili v Izraelskem nuklearnem središču v puščavi Negev, kakih 18 kilometrov od kibuca Dimona na pol poti med Beershebo in južnim delom Mrtvega morja. Bombe, ki so jih dokončali februarja letos, so v največji naglici prenesli v neznan kraj. Ta kraj predstavlja najbolj ljubosumno skrito vojaško tajnost Izraela. V članku je omenjeno, da se lahko Izrael poslužuje za odmet nuklearnih bomb reaktorjev «Skyhawk A-8«, medtem ko bi lahko v bodočnosti uporabljali za to delo letala »Phantom F-4», ki pa niso še v dotaciji izraelskih zračnih sil. The Montreal Gazete« piše tudi, da so agenti tajne službe ZAR ugotovili obstoj bomb ob koncu februarja letos. Predsednik Naser je takoj zaprosil sovjetsko vlado za pomoč In zahteval postavitev sovjetskega nuklearnega orožja na egiptovskem ozemlju Moskva ni hotela tega narediti, vendar pa je ojačila sovjetsko mornarico na Sredozemlju, kateri so se pridružile vojne ladje z nuklearnim orožjem Istočasno, pravi časnik, so Sovjeti stopili v stik z VVashingtonom, Londonom in Parizom, da bi začeli raz govore, ki so sedaj v teku, med štirimi velesilami, da bi tako našli rešitev za prekinitev vojnega stanja na Srednjem vzhodu BONN, 8. — Nemški tednik «D?r Spiegel« trdi, da so Američani s svojimi letali «U 2» ugotovili, ua je v Dimonl Jedrski reaktor, primeren za Izdelovanje jedrskih bomb. Ben Gurion pa je zagotovil ZDA, da so te naprave namenjene samo mirnodobskim namenom Ameriški Izvedenci, ki so Izved i inšpekcijo, niso našli dokazov o napravah za pridobivanje plutonija, ki je potreben za jedrsko bombo. Vendar pa trdi list, da 'e Izrael dobil obogaten uran iz Francije. Toda že tedaj je začel postajati neodvisen od Francije ter je kupil uran v Južni Afriki in Argentini in začel graditi tajne naprave za pridobivanje plutonija. Izraelski tehniki so po trditvah omenjenega lista našli način, da dobijo približno 50 kilogramov u-rana letno. Nato dodaja, da je I-zrael kljub močnemu ameriškemu pritisku odkloni) podpis pogodbe proti širjenju atomske energije m prav tako je odklonil inšpekcijo mednarodne ustanove za atomsko energijo v omenjenem oporišču Dalje pravi list, da so se za zgraditev naprav v Dimoni sporazumeli med razgovorom bivšega ministrskega nredsednika Ben Gu-riona in generala de Gaulla po Izraelskem napadu na Suez leta 1956. TEL AVIV. 8 - Izraelske ohlasti niso hotele komentirati vesti, ki jih je objavil nemški tednik «Der Spiegel« o izraelskih atomskih bombah. Glasnik Izraelskega obrambnega ministrstva je nrlnomnil da »kdorkoli je v zadnjih dvajsetih letih sledil stališčem Izraela, dobro ve, da sko-rai nikoli niso govorili o oborožitvi države« Izraelski tisk objavlja z velikim noudarkom vesti tz nemškega tednika vendar zadeve ne komentira. V krogih blizu izraelskega zunanjega ministrstva pa trdijo, da so trditve revije «Der Spiegel« brez vsake podlage, Tu dodajajo, da so Izraelski državniki večkrat ln tudi nedavno Izjavili, da Izrael ne bo prva država, ki bi uvedla orožje na Srednjem vzhodu. KAIRO. 8. — V Kairu so eglp tovski vladni funkcionarji s tem v zvezi izjavili, da je predsednik Naser že svoj čas obrazložil stališče ZAR, in sicer: «če bodo I-zraelci izdelali atomsko bombo, bomo izdelovali atomske bombe tudi mi. Imamo tehnike, ki so sposoo-ni izdelati jo, a seveda je zelo draga. Toda, če bodo oni lme.i bombo, jo bomo imeli tudi mi.» V SARAJEVU 19 DRUŽIN BREZ STREHE Aretirali pijanca ki je zanetil požar SARAJEVO, 8, — Devetnajst družin je v velikem požaru v Sarajevu, o katerem smo včeraj poročali ostalo brez strehe. Vse prizadete družine so začasno vselili v dom ferialne zveze v Crepolskem, 12 km od Sarajeva. Pričakujejo, ria bodo organizacije svojim prizadetim delavcem pomagale, da čim-prej dobijo novo stanovanje. Krivca, ki je v pijanem stanju zanetil požar v baraki, kjer je sam stanoval, so že včeraj aretirali. To je brezposelni pekovski delavec Av-do Lekič On je kasneje, ko se je zavedel posledic svojega norega delanja med prvimi začel gasiti požar v baraki, a žal je bilo prepozno. Požar Iz lesene barake se je s tako naglico razširil na sosedne hiše da stanovalci niso i-mell časa rešiti niti svojih osebnih stvari. Pravočasnemu posegu gasilcev se je treba zahvaliti, da požar ni zajel vso staro mestno četrt, sarajevsko pivovarno in cerkev Franjevskega samostana. FILADELFIJA, 8. — Včeraj so v Filadelfiji prodali na dražbi izvod izjave o neodvisnosti ZDA, ki je bila podpisana 4. julija 1776 leta. Za Izjavo je Ira Corn plačal 404 tisoč dolarjev (250 milijonov lir). To je grešni časopis« objavil 5. julija 1776. leta. Izvod so odkrili 31. decembra lani v zaboju, ki je bil v trgovini starih knjig v Filadelfiji. Vsega skupaj je 15 izvodov izjave o neodvisnosti ln dokument, ki so ga včeraj prodali na dražbi, je brez dvoma v boljšem stanju kot drugi izvodi. VATIKAN, 8. — Po glasovih, ki krožijo v vatikanskih krogih, se namerava praški nadškof kardinal Beran vrniti v domovino. Baje so češkoslovaške oblasti že dale dovoljenje za povratek 80-letnega kardinala v Prago, predvsem zaradi slabega zdravstvenega stanja. Kaže, da je kardinal Beran že pred časom dobil od češkoslovaške oblasti dovoljenje za povratek v domovino, vendar kot zasebni državljan, to je kot dr. Jožef Beran in ne kot praški nadškof. Trenutno Izključujejo možnost, da bi Beran odpotoval v ČSSR in to zaradi njegovega šibkega zdravja. Kot je znano, so pred letom dni Berana operirali v neki nemški kliniki, vendar si kardinal po povratku v Italijo ni več opomogel. V katoliških krogih v Rimu pravijo, da kardinal ne bo sprejel vabila, da se vrne kot navaden državljan in ne kot praški nadškof. ZNAJO TUDI ITALIJANAČINO .., Izobražene krave TOULOUSE, 8. — Ker so razumele samo klice v Italijanščini, so štiri holandske krave pripomogle, da je policija odkrila dva tatu živine. Orožniki v Toulousu so že dalj časa sumili dva pastirja, ki sta nadzorovala čredo 60 krav iste pasme, Prav zaradi tega sta lahko zanikala tatvine, ki so ju obtoževali Nekega dne pa so lastnika štirih krav spremili do črede, kjer je z italijanskimi izrazi poklical, kot je bila njegova navada, krave. Neprlčakova- najvišja cena ki so jo dosegli na dražbi tiskanih ali ročno pisanih no so štiri krave prišle lz črede ln dokumentov Izvod, ki ga je kupil se približale lastniku. Tatovom ni zbiralec Iz Teksasa Corn, je točna preostalo drugega, kot da so pri-koplja dokumenta, k Iga je «Kon-1 znali dejanje. soboto, 19. aprila in ga izpustili opolnoči istega dne. 25. aprila so lastnika kopališča v Viareggiu ponovno priprli in ga ponoči med 26. in 27. aprilom zopet izpustili. Med tem priporom je Meciani skušal napraviti samomor s tem, da si je hotel zasaditi bodalo za rezanje papirja v vrat. Tedaj sta mu dva policijska agenta preprečila poskus in mož se je , tako samo lažje ranil. Tretjič so Mecianija aretirali 1. maja ob 23.20 in jutri opoldne bi zapadel priporni rok. To pomeni, da bi ga morali izpustiti na svobodo ali izdati zaporni nalog, kar pomeni, da imajo preiskovalni organi dokaze v njegovi krivdi. Medtem ko je neki odvetnik, ki je branil osebo, ki jo je Della Lat-ta v začetku obtoževal, a je dokazal nedolžnost, izrazil mnenje, da so Lavorinijeve smrti, pokopa in poskusa izsiljevanja (po telefonu naj bi od Lavorinijevega očeta zahtevali 15 milijonov lir odkupnine) krivi Marco, Andrea in Rodol-fo in da se hočejo z lažjo izogniti kazni, se govori, da so vsi trije sedaj soglasni v trditvi, da je Ermanno umrl v neki hiši v Viareggiu. Čudno pa je, da nihče ne zna z gotovostjo navesti kraja, zaradi česar se karabinjerji in policijski agenti trudijo, da bi odkrili to skrivnostno stanovanje (torgiji z mladoletnimi fanti«. Fantje so sicer navedli štiri osebe, ki naj bi prisostvovale dogodku, a imena zaradi preiskovalne tajnosti niso znana. V zvezi s preiskavo o tragični smrti Lavorinija so v Viareggiu priprli po nalogu državnega pravd-nika Iz Piše mladega, baje 25-let-nega, trgovskega potnika. Tega, ki ima avto lancia fulvia svetle barve, sta baje aretirala dva karabinjerja v civilu, ki sta ga spremila v Piso. Zdravstveno stanje Adolfa Mecianija je zelo resno, ker kaže da ima poleg možganske Ishenije (pomanjkljivo dovajanje krvi) tudi poškodbo na hrbtenici. Govori se, da je Meciani pred poskusom samomora napisal pismo. Nihče ne ve zakaj je Meciani napravil ta korak: iz obupa, ker mu ne verjamejo, da bi zakril nekoga drugega, da mu ne bi bilo treba odkriti ozadje dogodka, ki je potegnil za seboj toliko oseb? Na ta vprašanja bo verjetno mogoče odgovorni že v prihodnjih dneh. Sedaj kaže, da je Ermanno Lavorini preživel popoldne 31, januarja v drugem stanovanju. Baje gre za vilo v predmestju Viareg. gia, kamor so danes popoldne spremili zaradi ogleda tudi Rodolfa Della Latto. Vila je last Rite Verdi, vdove po Mariu Marchetti-ju, ki je pred leti umrl zaradi posledic prometne nesreče, Ta človek je bil v dobrih stikih z Giusep-pom Zacconijem, ki je po prijateljevi smrti vedno skrbel za vdovo in njene tri otroke. Kaže, da je Della Latta brez posebnega o-klevanja pokazal na vilo, vendar ne smemo pozabiti, da je ta fant pokazal prejšnje dni drugi kraj, kot prizorišče «orgije». Torej tudi v tem primeru obstajajo še vedno dvomi. Verzija o Lavorinljevi smrti je baje drugačna kot se je pisalo v prejšnjih dneh. ((Hišni zabavi« naj bi prisostvoval Baldisseri, Bene-detti ln Della Latta ter 19-letni N. V., ki je trenutno v Amsterdamu, kjer išče zaposlitev. Poleg otrok naj bi bili v stanovanju še Mecla- Adolfo Meciani niso znana in jih ne bodo javili, predvsem, ker še ni mogoče izključevati, da so sad novih fantastičnih izmišljotin treh mladeničev. Baje so ugotovili, da je Lavorini podlegel udarcem, ki mu jih je po obrazu zadal Marco Baldisseri, ne med sporom na plaži, temveč v stanovanju, ki ga je pokazal Della Latta. Ostalo je znano iz kronike prejšnjih dni: Della Latta je dobil nalogo, da obleče Ermanna in da ga prenese (še ni znano če v spremstvu drugih) do Marine di Vecchiano, kjer naj bi ga zakopali pod 50 cm debelo plastjo peska. Pozno zvečer se je državni pravd-nik iz Piše dr. Tanzi sestal z novinarji, katerim je izjavil, da je bil Meciani deležen največje paž-nje in zdravniške pomoči, ki Je bila hitra in učinkovita. Ze v zaporu so mu pomagali z Injekcijami in umetnim dihanjem, s čimer so mu prav gotovo rešili življenje. Praktično so se zdravniki borili s časom, ker bi bila zamuda 3 ali 5 minut usodna Na vprašanja kaj meni o priporu Mecianija, Je državni tožilec rekel, da je ((Meciani nesrečen človek, ki ga je treba pustiti na miru«, in da na vprašanje o sodnem položaju Mecianija lahko odgovori le preiskovalni sodnik. stična revolucija v njegovi deželi mogoča samo ob oboroženem uporu .cmečkih množic. Julija 1928. leta je bil šesti kongres KP Kitajske, na katerem je bil Maocetung Izvoljen za člana CK. Obdobje med šestim in sedmim kongresom je bilo najtežje zgodovinsko obdobje. Maocetung je leta 1935 prevzel njeno vodstvo in organiziral gverilsko vojskovanje proti aiponsklm okupatorjem. Stalin si je v tem obdobju z raznimi metodami poskušal podrediti kitajsko vodstvo ln revolucijo svohm velikopartijskim Interesom. Pošiljal je delegate Kominterne kot ('delegate« v štab kitajske revolucije. Maocetung se je moral v najtežjih okoliščinah boriti na dveh frontah: proti notranjim sovražnikom v partiji in Japonskim okupatorjem ter proti Stalinovim pri tiskom in spletkam. Aprila leta 1945 je bil sedmi kongres KP Kitajske, na katerem so imeli glavne referate Maocetung, Lio šaoči In maršal ču Dej. Na tem kongresu ie bil Maocetung potrjen za voditelja KP Kitaiske. Kongres je odloč'1. da se Maocetungov nauk razglasi za splošno smer KP Kitajske. Socialistična revolucija je zmagala in 1. oktobra 1949. leta so v Pekingu svečano razglasili LR Kitajsko. Kitajsko politfčno vodstvo se je znašlo pred izredno težkimi problemi ekonomske zaostalosti, zahodne sile so uvedle proti njej ekonomsko blokado, Stalin pa je delal tihe načrte o tem, kako bi si podredil naivečieea in najbolj nevarnega tekmeca pri graditvi socializma. V korejski voini je Kitaiska sodelovala ln pošiljala «prostovolice», kar je še bolj oteževalo notranjo politično in ekonomsko konsolidacijo. Leta 1950 le kitajska delegacija pod Maocetungovlm vodstvom ob’'skala Moskvo in podoisaia sporazum o sovletskem posojilu 300 miliionov dolariev in pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni Domočl med SZ in LR Ki-taisko. Leta 1956 so obiavUi pomemben program o znanstvenem in tehničnem sodek>vaniu po katerem bi morala SZ preskrbovati Kitajsko z načrti za metalurške kombinate in za gradnio železnic. SZ je dala v letih 1953-1959 K1-talski posojila za gradnio 336 industrijskih obiektov v skupni vred nosti kakih 5 milijard 600 miliionov rubliev. kar je v prvih petih letih načrtnega gospodarstva (19R3-58) znašalo 44.3 odst. vseh inve«t'el1 za kapitalno Izgradnjo v LR Ki tal skl. V istem obdobju 1e bilo v Kitajski kakih 15.000 tulih strokovnlakov, v glavnem sovietskth, hkrati K'm iško snreiel s'»len o politiki »stoterih cvetov«, ki pa' bi povečala orolzvodnlo hrane. Več de=sr tisoč razumnikov ie moralo na fizično delo v kmetllstvo 1n v «pre-vzgoto« na vasi. čeprav je dala politika določene in začasne rezultate pri povečanju proizvodnje hrane, so jo leto pozneje zaustavili. Leta 1958 pa le plenum OK KP Kitajske sprejel sklep o politiki ((velikega skoka« ki naj bi pospešil tempo industrializacije. Ustanavljali so sedem tisoč lokalnih tovarn in talilnic že-ieza. vendar je kmalu vse propadlo zaradi neustreznih tehnoloških postopkov. Kitajska Je drago plačala svoje poizkuse »velikih skokov«. če upoštevamo, da je bilo do leta 1911 v Kitajski 1828 velikih lakot, ki so bile naravni regulator prirastka prebivalstva, in dejstvo, da po letu 1949 ni bilo večjih lakot. potem je Kitajska kljub nekaterim napakam dosegla v prido-bivaniu hrane pomemben napredek. V obdobiu od 1949 do 1957 je pridelek žitaric porasel od 108 na 185 milijonov ton. V obdobju ((velikega skoka« leta 1958 je bila po uradnih podatkih 300 milijonov ton, izvedenci pa trdijo, da ni presegel 200 miliionov. Leta 1959 le dosegel 190 milijonov ton. leto poznem pa samo 150 milijonov. Ob tem pa je treba upoštevati de)stvo. da so Kitajsko v obdobju 1959-1961 prizadele velike poplave in suše in da je bila prisiljena uvoziti več milijonov ton pšenice, to pa je občutno zmanjšalo možnosti investi- ranja v kapitalno Izgradnjo. Ki- iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiMMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiuiiiiMMiiiiiiMiiiiiiiiimni Zaradi protesta pred «Bussolo» 15 obsojenih 27 oproščenih LUOCA, 8. — Tukajšnje sodišče Je nocoj izreklo razsodbo proti 42 obtožencem, ki naj bi sodelovali pn protestni manifestaciji na Silvestrovo pred luksuznim nočnim lokalom «La Bussola«. Medtem ko Je tožilec zahteval za obtožence Skupno 90 let zaporne kazni, je sodišče obsodilo le 15 oseb na kazni, ki gredo od šestih mesecev do dveh let in štiri mesece zapora. Štirje bodo morali prestati kazen, ostali pa so bili obsojeni le pogojno. Sodišče je ostalih 27 obtožencev o-prostilo ali zaradi pomanjkanja dokazov ali ker dejanja niso Izvršili ali zaradi mladoletnostl. Obtoženci so bili na zatožni klopi zaradi prevratniškega zborova- nj ln tri druge osebe, ki so baje nja, odpora policijskim organom. . zelo znane v Viareggiu. Njihova povzročitve škode ln telesnih po-I imena zaradi preiskovalne tajnosti i škodb in cestnega bloka. V mestu z večino belih prebivalcev Na rasističnem Jugu črnec izvoljen za župana Od leta 1949 do 1963 je V. tajski diplomiralo 1,1 milijon« dentov, med njimi 370.000 i® nlrjev. V letu 1962 je diplomi«" 180.000 študentov, naslednje le^Jv 200.000. Do leta 1957 je dajala Kitajska od 15 do 20o/o nacionalne?® dohodka za prosveto, tako da J bil odstotek nepismenih zmanp®“ cd 90 odst. v letu 1949 na 70 leta 1957. . ,, Leta 1956 so v Moskvi podPls" sporazum, oo katerem bi n'°r"" ZSSR izročiti Kitajski atom®*” bombo z ustrezno tehnično dol™ mentacijo. Tega sporazuma Pa so nikoli uresničili, ker je SZ o&m zahtevala od Kitajske zagotoW da le-ta ne bo uporabila jedrsktt orožja v napadalne namene. tajska pa takšnega jamstva m n tela dati. /j | Kmalu potem je Kitajska P®v8' svoje ugledne znanstvenike iz *® hodnih dežel, naj se vrnejo “ mov in služijo nacionalnim k* stim. Ker Kitajska ni potrebo« jedrskega orožja samo zaradi sv varnosti (med močnimi moraš « pač močan, če hočeš mirno živ*^ ampak tudi zaradi političnih,^ propagandnih potreb, je razumu1 . da se je odločila za izdelavo svoj jedrskega orožja. Da bi MaoceM^ uveljavil svoje koncepcije not«® ga družbenoekonomskega razv°)a j priboril Kitaiski prvo mesto 1,1 f socialističnimi deželami, se j® ■ jeseni leta 1958 začelo mD0Si gibanje pod geslom «vsak čl« y voiak«, ki je mobiliziralo dež»® političnem in vojaškem Ustanovliena je bila narodna lica, ki je štela 220 miliionov Po kitajskih trditvah si je Rusija po pogodbah s takratno t.aisko, krivično pridobila ** 1.800.000 kv. km. ozemlja. j. Leta 1954 so bili sov'etsko * !( taiski odnosi zelo dobri. ven<5ar' v Pekingu natisnili šolske vide. na katerih so bila ProS.rj|. področja Sibiriie označena ko® , tajska. Leta 1960 ie prišla kr« scv!eisko - kitaiskih odnosih , svetovnem posvetovaniu kon®-stičnih partij v Moskvi. ^ partiia ni hotela priznati v vodilne vloge v mednarodnem munističnem gibanju. Istega e je SZ odpoklicala svoje teh®*" izvedence iz Kitajske. ,imn Leta 1961 je prišlo do incidentov na meji med Sinaps gom ln SZ, sovjetska obveščev1 služba pa je pomagala Pres® ©' Kazakstan v SZ več kot SO.OOO . zakov in Ujgurov, ki so bili Po teh dogodkih je Kitajska zaprla mejo s SZ. V letih l®6^, 1963 so bili številni oboroženi Jv padi na sovjetsko - kitajski m j. to pa je povzročilo val medse™^ nega obtoževanja. Septembra 1963 so v Moskvi objavili P0”8 p da je bilo samo v letu 1®*‘ -ct sovjetsko - kitajski meji ve* Ijj 5000 incidentov zaradi kita) stražarjev. ^ Leta 1966 sta predsednik nega sovjeta Podgorni in selc.rf|ef CK KP Sovjetske zveze ji s Kitajsko: isto leto je L ski inštitut za strateške objavil podatke, da ima SZ, Daljnem vzhodu 12 divizij rezervi, medtem ko naj Kitajska 50 divizij na tem obiskala sovjetske garnizije . študIJ! ............. fgS in pol milijona vojakov na -Sinkjanga. . Kaj se je v zadnjem dese«* ^ kitajskega notranjega razvoja zaostrilo, da se je MaocetunS ^ ločil za javno razreševanje v turni revoluciji?« Temeljne za kulturno revolucijo lahko is* predvsem v neuspehih kitajskih j, mun in notranjega razvoja J/^ Kljub sorazmernim gospoda«^, uspehom je Kitajska glede na ,v» lik naravni prirastek prebi,va!jjiil zaostajala za svojimi možh0®^, hitreišega In bolj načrtnega jj nomskega razvoja. Medtem K0y Je Maocetung dosledno drža ^ trtne «hitre izgradnje komuni* ^ družbe«, ki je dvakrat dožH-em^r uspeh, so nekateri napredni .,j nomisti m politiki zahtevali liberalizacijo ln sprostitev h1 skega razvoja od togih notram zunanjepolitičnih okvirov. Glavna zagovornnea teh P®*1?. ............, M sta bila med drugimi tudi P j-sednlk republike Lio šao či lh j! sednik vlade Cu En La j. Maocetung hotel za vsako ceno; držati svoje doktrine in moh r nad graditvijo kitajskega na® J-lizma, je razumljivo, da se J® ločil za kulturno revolucijo. ** lil v javnem dvoboju teh dvehjjo zorov potrdila in izboievala n)6** linijo graditve socializma. -jt-Glede na dejstvo, da Je V -jng za široke kitajske mno® i(tc med samo revolucilo postal zmotljiv voditelj kitajskega W tfj tovnega socializma«, je lahko ^ vnaprej računal na določen Uj> v kulturni revoluciji. Osnovni ter kulturne revolucije Je bil v lzbojevanju objektivnih eK?n skih in družbenih zakonitosti- ^ že samo dejstvo, da so na)u'cenejše osebnosti revolucije *h ________ ___________ ‘ vojnega razvoja v kulturni luciji nalbolj grobo in nečl0'^-diskreditirali pred domačo 'n set>* tovno tavnostio. 'e nosilo v..ir# reiah p CHAPEl. HILL (Sev. Karolina), 8. — V Chapel Hillu so izvolili za Es*. — “ ki so ga Izvolili v meslu na jugu z večino belopoltih prebivalcev. Mestece ima 12.500 prebivalcev od katerih je le 10 odstotkov temne polti. Lee, ki se je predstavil na volitvah kot neodvisni, je premagal belopoltega kandidata Rolanda Glduza. Za črnca je volilo 2,567 prebivalcev, za Glduza pa 2.167. Lee je Izjavil, da se bo verjetno znašel v težkem položaju, ker bo verjetno tarča napadov rasističnih belcev in črnskih skrajnežev. »So mi že grozili« je Izjavil novoizvoljeni župan, «vendar, če se mi bo delo posrečilo, bom olajšal naloge ostalim črncem, ki kandidirajo za ostala občinska mesta. uspehov in kasnejših zdai še ni podatkov, da bi bil® lj-kulturno revolucijo v Kitajski J šne večje politične čistke v upravi, armadi In partiji. V«rj p] J“, da niso bile niti potrebh® ^ v preišntem obdobiu ni nihče r je ogrožal Maocetungove PoJI koncepciie »i!* V kulturni revoluciji, ki J® #>• v svoiem bistvu zelo nekiu'^1-so Je Maocetung izneveril hj1 % 'i' stičnim odnosom ali brezobzJ‘Ie^t1, ntčeval svoje prave ali n a J" n* nasprotnike. Najbrž še lep tr»*, bo znano, koliko človeških in žrtev je zahtevala kulturh* gl volucija in koliko nasprotni« je pridobil Maocetung. 9. maja 1969 11 SVETOVNIH GOSPODARSKIH DOGAJANJ Odhod generala de Gaulla in usoda francoskega franka Neizpolnjene napovedi, da bo s padcem de Gaulla padel tudi frank - Kakšna je bila reakcija na svetovnih borzah - Vloga in stališče Zvezne republike Nemčije irio^^0 kateri režim se je tako ratificiral z osebo (in poneki-at tudi z osebnostjo) svojega a. kakor je to bil primer s “ancoskim poetičnim sistemom od T 1958 naprej do pred kratkim, rftn ^ofien£ni smislu, bi lahko ^besedno mistično vplivanj - Je lzha- Ponovno ognil temu zu-nanA u Priznanju delnega fi--liiJr*88, stečaia> ki se je pred f t H*na^a Francija. A tedaj se "Uui DOnAl/rtr\ r»nrrrksoi1/-» tor KO bi zahodnonemška marka in švicarski frank bila verjetno re-valvirana. Toda v ZDA sprejemajo zdaj zelo ostre ukrepe za borbo proti inflaciji. In uspelo jim je, tako se zdi, znatno zavreti prebujno rast gospodarstva te dežele, ne pa še takisto tudi inflacije. Britanija še ni izgubila upanja, da bo dosegla toliko pričakovani prebitek v svoji plačilni bilanci. Po drugi strani je prikrita revalvacija nemške marke znatno zmanjšala prebitek v blagovno - uslužnostni bilanci ZR Nemčije. A vsi ti ukrepi so bili dogovorjeni novembra 1968. leta v Bonnu. Od vsega pa je na izostanek krize po de Gaullovem odhodu največ vplival potek dogodkov v sami Franciji. Predvsem ni bilo, kot je obstajala bojazen, nobenih neredov v deželi. Bivši predsednik francoske vlade, Georges Pompidou, za katerega je z znatno verjetnostjo moč predpostaviti, da bo na to mesto izvoljen, je pohitel poudariti, da bo {»leg zagotovitve kontinuitete de-golizma z ohranitvijo političnih in- j< ta ponovno pogrešilo, ker se tari Ukrep Pripisoval moči pogla-pg g jncoske države. Pozabilo tj . e da je Francija imela zla-iteti tr,one*'arne rezerve, ki so bile •lovor na svetu P° obsegu, in tudi jj , jtnaneverskega prostora, da ‘■n rn 0 Prenesla povečanje plač tovn ^ v Preteklem letu ter po-^•ivzpostavila ravnotežje v e-ln jsk'h odnosih z inozemstvom, tani anila 1111 'ta način tudi zu-'1° stabilnost svoje valute. teni? 80 prve prognoze pred refe-na_„utnorn z dne 27. aprila začele ton,v,Ve^°Vati Poraz de Gaulla, so svet?81 Putiki in poslovni ljudje na v. nU Prepričljivo izjavljali, da če P»4el general, bo to tudi fran-je potem pa- taCT1 general, bo j frank. General »t .rank pa se še štitucij, ki jih je ustvaril, in politične linije, ki se je zanjo boril, pri tem tudi znatno mehkejši in elastičnejši. Vrhu kontinuitete je Pompidou omenil tudi «realizem in odprtje«, pod čimer se razume njegovo obračanje k degolističnim liberalcem, neodvisnim republikancem Giscard d’Estainga in celo k raznim strujam političnega centra. Osnovne značilnosti sprememb, ki jih je v vsakem slučaju pričakovati v Franciji, neglede na rezultat predsedniških volitev, so: širše odprtje do zahodnoevropske integracije z verjetno vključitvijo Britanije in nekaterih drugih zahodnoevropskih dežel vanjo, in znatno večja stopnja kooperacije v svetovnih finančnih problemih. Vse dokler pa ukrepi v ZDA, Britaniji in ZR Nemčiji ne bodo dali pričakovanih rezultatov ter se z gotovostjo ne začrtajo spremembe v zunanji in gospodarski politiki FTancije, je začela gotovo, da se bodo vsi udeleženci igre trudili ohraniti status quo. Nakar se bo, v znatno mirnejših okoliščinah, zagotovo začelo z nujnimi spremembami tega stanja. PRI NEMCIH IN ITALIJANIH V JUŽNEM TIROLU Življenjske razmere pogojujejo značilnosti fevdalnih odnosov Najstarejši sin podeduje vse posestvo - Dinamitni napadi so se začeli takoj po podpisu avstrijske državne pogodbe Današnji dan, 9. maj, se že dolgo let slavi kot dan, ko se je končala druga svetovna vojna, svetovno klanje, ki je zahtevalo okoli 50 milijonov človeških žrtev. 9. maja 1945 ob 0.45 so predstavniki nacističnih vojska Z maršalom Keitlom na čelu podpisali z zavezniki brez-pogojno predajo, kar je pomenilo, da je bil nacizem tudi vojaško strt. Na sliki vidimo rdečearmejca, ko zasaja na rajhstag rdečo zastavo. Ta slika je postala nekak simbol zmage nad nacizmom. Zahodnonemška ilustrirana revija «Stern» je pred tedni objavila risbo občinskih mož v neki južnotirolski občini. Kruto se jih je privoščila: upodobila jih je kot neandertalce, ki so bolj podobni opicam kot ljudem. Pod sliko je zapisala: Tak je videti občinski svet v Južnem Tirolu. V naslednji številki je revija priobčila pismo iz Bočna, ki plačuje milo za drago, tako da so bili Nemci v pivnicah zadovoljni. Zadeva je bila prisotna v številnih pogovorih; Nemci so se jezili, Italijani pa skrivoma muzali. Ne g.ede na učinek, ki ga je risba povzročila med bocenskimi meščani, pa je vendarle v njej nekaj bridke resnice, ki jo je revija hotela povedati. Resnica je namreč, da se v Južnem Tirolu na moč upirajo slehernemu napredku, da ohranjujejo fevdalne odnose in da je ta turistično tako lep košček Evrope glede družbenih odnosov najbolj nazadnjaški kotiček v osrčju Evrope. .....................................■■■■■■■■■■■•■•.raiii.iliinii..iumimiii.ii....................... JUG. PETROLEJCEM POMAGAJO FRANCOZI Zadušitev vulkana bo draga in nevarna Vsak francoski strokovnjak dobi po 250 dolarjev na dan Vsak jugoslovanski delavec je zavarovan za 6 milijonov DROBCI S PODROČJA ASTRONAVTIKE Simuliran polet je trajal leto dni Trije Sovjeti so ga dobro prestali A. Shepard se vrača med kozmonavte Pa se ®e naPre3 drži. evat-ateri se Pri tem skušajo skli-Sai na ^Pdež. Toda čudeži so, 5 j.J, gospodarskem življenju, ze-•starn Sicer se francoske mo-Mmu* rezerve stalno tope, po tru, sladkorju), te začetni nervozi so se bor-Zeion?Hrlle jo cene teh, na krize čele °r"ut*jtv!h vrst blaga so za-kazati tendenco padanja, dodali n britanski funt sicer še tih J® slabo kotirata na svetov-titeitar*311 ln se je treba stalno tHritpf k ukrepom, da bi njuna Voi]e a ne padla pod najnižjo do-tudt n!lJotko' vendar je tako bilo to c.;‘ed najnovejšo politično kri-raticije. bo^jitapek panike na svetovnih sicej n Pa njihov povratek k vladal nestanovitnemu miru, ki le kriZo Pred najnovejšo politično Dosij Pranciji, sta, kot se zdi, čen°a Vei dejavnikov. lr*nihV pslhološki elementi v Vlogo *osp°darstvih igrajo znatno bra2 ’ 50 vendar samo subjektiven rt6mikPri4akovanih gospodarskih % i v bodočnosti. V tem pri-pblateie Psibični šok bil nekoliko •a! da ■ 8 PPPrejšnjiml prognoza-S. 2°° general de Gaulle pora-Hivi in em so tudi povsem otip-r??«?^ektlvni ukrepi, sprejeti mestlh' bil1 Protl sle" '»k' *n kaosu na svetovnih ‘•otitrot Zlastl Je stroga devizna Pranciji preprečila ob-ig v,, 8 kapltalov iz te dežele. 2Ve 011 Primer lani novembra. J* t rePublika Nemčija, ka-apltal bezal oziroma na-^hk bežatl spričo splošnega všlvitj ' da bo njena valuta re-°stte ut’ takisto sprejela zelo Bted n fepe' da bi se obvarovala naletom Inozemskega ^kaie v sv°Je že tako preveč l'0fteft1»?n°netarne rezerve. Zahod-',frtane, Poslovne banke so ob-«Uži ea 'hozemski kapital, ki ne “'kga ... 'zplačilo tekočih dobavk ?bre*W ^sluk ZR Nemčije, brez-“4hki v, deponirati pri Federalni V*lic temu so njene mo-, de a rezerve že prva dva dni n a,ul'°vem padcu narasle za 1 fhhijarde dolarjev. ^JdPik upravnega odbora i RBn.6,mSke federalne banke, 'zjavo, n*> Je takoj pohitel z a bo francoska valuta •t*d8tavM.,T° 80 dali slutiti tudi 'M kl drugih dežel, vendar jMmo^tovUo danes kreditno n,,, 88 dežele na svetu o-5^vljS?n8em drugo težo. Ta prl-brar,., drugih razvitih dežel, V Povei« f,rank- Pa n> lzraz ka_ h»^an h simpatij do te de-h kot rezultat odhoda ?0*l»v«.,„ne Posebno ljubljenega v??e ?re Predvsem za njl-v v'cii» *^Interese: močnejša de- _ francoskega franka bi z Povzročila tudi devalvacl- anT«.?. *a funta ln, morda, SAN FRANCISCO, 8. _ — Na letnem zasedanju ameriške vesoljske medicine, ki se ga udeležujejo tudi izvedenci iz drugih držav, je sovjetski inženir Boris Adamovič izjavil, da so trije sovjetski kozmonavti preživeli leto dni v vesoljski kabini pri tako imenovanem simoliranem poskusu vesoljskega poleta. Poskus je imel namen, ugotoviti, kako se človek obnaša pri zelo dolgem vesoljskem poletu, kako reagira njegov organizem. Sovjetski inženir je rekel, da je poskus dokazal, da more človek živeti v takšnih razmerah zelo dolgo in da pri tem ohrani svojo bistrost in sposobnost za tako imenovano «sodelovanje pri vodenju vesoljske ladje*. In vendar je v letu dni skupnega življenja treh kozmonavtov v namišljenem poletu prišlo do «in-cidenta*. Eden izmed treh kozmonavtov se je med partijo šaha tako razjezil nad tem, da jo je izgubil, da je napadel vodjo skupine in mu grozil s pestmi. To pa je bil edini incident, če izbruh, ki smo ga omenili, moremo označiti kot incident. Ko govorimo o astronavtiki, bomo zabeležili tudi vest iz Wa-shingtona, vest, ki pravi, da je ameriško zunanje ministrstvo včeraj sporočilo, da je izročilo Sovjetski zvezi kovinsko kroglo s premerom 35 cm, krog.o, ki so jo bili našli lani na obalah Aljaske. Kroglo so izročili sovjetskemu veleposlaniku v Waslung-tonu. Po vsej verjetnosti gre za kontejner za komprimiran plin. Z druge strani pa Američani priznavajo, da ne vedo, ali gre za predmet, ki bi bil pripadal kaki vesoljski ladji, ali pa za kako drugo posodo kakega dru-gega leta a. Ob tem bi mogli dodati, da ta izročitev ni bila prva izročitev kakega dela sovjetske vesoljske ladje ali sovjetskega u-metnega satelita, ker so ZDA v preteklosti že večkrat izročili Sovjetom kak del, ki je padel na tla ZDA, toda ta primer je prvi primer po sprejemu_ mednarodne pogodbe o pomoči astronavtom v primeru nesreče ter o vrnitvi predmetov ali ladij o-ziroma umetnih satelitov, če bi ti padli na tuja tla. Tretja vest, ki se nanaša na astronavtiko, prihaja iz Houstona. Tamkajšnji krogi ameriške vesoljske ustanove NASA so izjavili, da je bivši mornariški častnik in poznejši astronavt A-lain Shepard, ki je kot prvi A-meričan poletel z vesoljsko ladjo v vesolje, ponovno v sklopu ameriških astronavtov. Kakor je znano, je Alan She- pard pred osmimi leti napravil «skok» z ameriško vesoljsko ladjo «Mercury», ki je bila v vesolju komaj pol ure. Nato je bilo Shepardu, ki je danes star 45 let, prepovedano leteti, ker je imel neke okvare v ušesu in so ga 1963 izločili iz skupine a-meriških kozmonavtov, ki so se pripravljali za bodoče polete. Sedaj so Sheparda ponovno vključili med kandidate vesoljskih letalcev «Gerovital» prepovedan RIM, 8. — ;V opašem dnevniku smo že večkrat omenili zdravilo «GerovitaI H 3». Paravza-prav ne gre za zdravilo, pač pa za poživilo, kakor zatrjujejo romunski strokovnjaki, ki se že dolgo let ukvarjajo s proučevanjem vzrokov, zakaj človek stari in kako bi mu pomagali, da bi v svoji življenjski dobi kar se da podaljša! tako imenovano produktivno dobo in bi si tako starostne tegobe olajšal. «Ge rovi tal H 3» smo omenjali v zvezi s noskusi, ki so jih izvajali in jih še izvajajo v prestolnici Romunije, kjer imajo posebno bolnišnico, v kateri zdravilo v glavnem starejše ljudi, ki iim tako rekoč vračajo mladost. Kakor smo mogli zvedeti iz raznih tiskovnih agencij, imajo v Bukarešti pravzaprav dve bolnišnici te vrste: v eni se ukvarjajo romunski zdravniki - geron-tologi z domačimi pacienti, v drugi pa se vračajo v mladost tuji ljud’e. ki jih je v romunsko prestolnico privabila reklama, da se more človek, M je že v letih nekoliko Domladiti. Pred nekaj meseci so zdravilo ali poživilo «Gerovital H 3» začeli prodajati v jugoslovanskih lekarnah in včasih bi ga bili moeli dobiti v kaki lekarni v I-taliji. Sedaj pa ministrstvo za zdravstvo sporoča, da ni dalo do-vo!jenja za prodajo tega zdravila, kar z drugimi besedami pomeni, da ga lekarnar ne sme prodajati. Iz ministrskega sporočila nadalje zvemo, da je bil «Gerovital» predložen ustrezni komisiji že trikrat. Ko sta propadli prvi dve, katerih zadnja je iz 1961., je bil OD 16. DO 26. MAJA LETOS Prikaz tržaškega gospodarstva na budimpeštanskem velesejmu Namen prikaza: povečati trgovinsko izmenjavo med Trstom in Madžarsko in vzbuditi turistično zanimanje Kot smo že pisali bo na mednarodnem vzorčnem velesejmu v Budimpešti, ki bo od 16. do 26. maja letos, zastopano tudi tržaško gospodarstvo. V ta namen je bil svoj čas ustanovljen tudi poseben iniciativni odbor, v katerem so glavne tržaške gospodarske u-stanove kot so trgovinska zbornica, pristaniška ustanova, ustanova za tržaški velesejem, ustanova za industrijsko pristanišče in končno tudi avtonomna ustanova za turizem. Na razstavišču v madžarski prestolnici bo našemu mestu posvečen paviljon, v katerem bo nazorno predstavljena gospodarska dejavnost tržaškega območja po nedavnih spremembah. Seveda je pri tem poudarjena predvsem tranzitna in trgovinska vloga tržaškega pristanišča in njegove perspektive po predvideni dograditvi pomola VII in «kontejnerskega» pristanišča. V paviljonu bo madžarskim in drugim srednjeevropskim obiskovalcem predstavljena turistična privlačnost naše obale, nato cestne in železniške zveze, lesno pristanišče, naftovodni »terminal« in podobno. Namen te nazorne razstave je — po mnenju tržaškega odbora — okrepitev sicer ugodnih, a še neizkoriščenih možnosti za trgovinsko izmenjavo med Trstom in Madžarsko. Naj omenimo pri tem, da je potrebo po boljšem gospodarskem izkoriščanju tržaških tranzitnih naprav že spoznalo neko podjetje za rečno plovbo iz Budimpešte, ki je lani odprlo prav v Trstu ladijsko progo s Srednjim vzhodom in črnim morjem. Budimpeštanski vzorčni mednarodni velesejem je brez dvoma e-na najvažnejših tovrstnih razstav v srednji Evropi in se po svojem gospodarskem pomenu lahko kosa s podobnimi velesejmi v Gradcu, Zagrebu, Dunaju itd. Razstavišče bo tudi letos organizirano na prostoru, ki meri Ž60 tisoč kv. metrov in bo na njem nastopilo nad tisoč razstavljavcev iz socialističnih in drugih držav. Lani je bilo 1430 razstavljavcev iz 35 dežel sveta. V sredo v Miljah seja obč. sveta V sredo, 14. marca, se bo ponovno sestal rnujski občinski svet, ki bo nadaljeval z razpravo o raznih točkah dnevnega reda pomladanskega zasedanja. Med temi je tudi občinski proračun in proračun občinskega podjetja ACNA za letošnje leto. Med drugim bo občinski svet imenoval tudi zastopnika miljske občine v upravnem svetu BPIT, občinskega zastopnika v šolskem patronatu In zastopnike raznih organizacij v mladinski konzulti. postopkov; b) potrebo po stalnem razločevanju tržaškega pristanišča — ki deluje pretežno za tujino — od drugi' ’ trebo po od drugih italijanskih luk; c) poti po obnovitvi zastarelih tehnič- nih naprav ; č) vprašanje pristani- j stalno naraščajoči promet ljudi in skih delavcev, ki laztovarjajo pre- | blaga čez mejne prehode pri ško-mog v iukl m ki jim je zmanjka- nH VprnPti^h in ni PP,k,, to 50 odst. dela odkar so v železarni Italsider pod Skednjem uvedli tako imenovano »funkcionalno avtonomijo« (to je prakso, da podjetje opravlja pristaniška dela kar z lastnini osebjem, ne da bi se za to posluževalo rednih pristaniških «kompa-nij»). Sindikalist Muslin je v tej zvezi postavil zahtevo, naj bi osrednje oblasti priznale tem pristaniškim delavcem enkratno podporo, Deželni odbornik Masutto zagotavlja zanimanje za prehod pri Fernetičih Sestanka so se poleg odbornika udeležili župan Spaccini, predsednik trg. zbornice Gaidassi, prof. Amodeo in inž. Pelljs Vprašanje mejnega prehoda pri | taknili v Ul. Sporcavilla. To ni bilo težavno, saj je eden izmed njih, 19-letni Claudio Mslucci, še vedno nosil vidne znake vročekrvne zaletavosti na krvavečih rokah zaradi česar so ga odpeljali v bolnišnico na prvo pomoč. Ko so agenti ostale mladeniče povabili pa kvesturo, se jim je eden'izmed njih, 20-letni Sergio Milcovich. uprl in jih ozmerjal z neprimernimi besedami. Oba imenovana vročekrvneža so prijavili sodišču .zaradi pijanosti, povzročitve škode, Milovicha pa še zaradi upiranja ter sramotenja javnih funkcionarjev. Fernetičih je bilo predmet razprave na deželnem odborništvu za javna dela na seji, ki so se je udeležili odbornik dr. Masutto, tr žaški župan inž. Spaccini, predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi ter sestavljavca načrtov prof. Amodeo in inž. Pellis. Na seji so govorili predvsem o cestnih zvezah med Trstom in Jugoslavijo. Pri teni so ugotovili, da fijah, pri Fernetičih in na Pesku terja ukrepe za izboljšanje sedanjih struktur in služb na meji. še posebno so poudarili, da bo prehod pri Fernetičih vedno bolj pridobival na pomenu zaradi izboljšanja cestnih zvez, ki se tu stikajo s tostran in z onstran meje. Že sedaj pa obstajajo na prehodu številne nevšečnosti in pomanjkljivosti pri tranzitu blaga in da bi jim vsaj začasno olajšala ‘k -to < -gmotni položaj, ki je iz omenjenih ; Prehodu potnikov. Kar se tiče po razlogov zdrknil na zelo nizko ra- manjkljivosti pri tranzitu blaga, ven; d) potrebo po priznanju prista- vplivajo tudi na pristaniško de-niškim delavcem, ki niso več zmož- javnost, kar se pa tiče prehoda ni opravljati pristaniško delo. u- potnikov, je treba pospešiti oprav strežne invalidnine tudi pri zavodu za socialno skrbstvo INPS; e) problem povračila vojne škode za poškodbe, ki jih je svoj čas utrpel Dom pristaniških delavcev, ki bi ga bilo treba čim prej obnoviti; f) potrebo po primernem povečanju svoj čas določenega prispevka v višini 2,5 milijarde lir za tržaško pristanišče iz »modrega načrta«, da bi lahko opremili luko s sodobnimi tehničnimi napravami ter tako postali resnično konkurenčni drugim lukam na Jadranu in na Severu. Razgovor s sindikalisti je trajal skoraj dve uri, nato pa so bili na vrsti časnikarji, ki so postavili podtajniku vrsto vprašanj v zvezi z nje; govim bivanjem v Trstu in v zvezi s problemi, ki mu jih je tukajšnji poslovni svet ob tej priliki prikazal. Podtajnik je naglasil, da je bil o-bisk zelo pozitiven ter da mu je bila dana možnost, da se na njem seznani z vrsto resnih vprašanj. Pohvalil je tržaške kroge, da znajo prikazati svoje probleme stvarno in po hladnem preudarjanju. Strinjal se je z domačimi strokovnjaki, ki so mu dopovedovali, kako zastarele so naše pristaniške naprave, saj se je lahko osebno prepričal, da to v veliki meri drži. Zagotovil je, da bo ministrstvo za trgovinsko mornarico upoštevalo potrebe Trsta in podprlo zahteve njegovega pristanišča. Glede, pomola VII je podtajnik dejal, da gre za veliko zamisel, ki odpira nove možnosti poslovnega udejstvovanja, a iz katere se hkrati porajajo tudi novi problemi, tako zlasti problem vpeljave novih prevoznih tehnik v pomorstvu (kontejnerske storitve, itd.). V tej zvezi je tudi posvaril tržaške gospodarstvenike. naj ne mislijo samo na te nove tehnike, temveč naj si hkrati živo prizadevajo tudi za pritegnitev novih tokov tradicionalne pomorske trgovine. Podtajnik je zaključil svoja izvajanja z zagotovilom. da odnaša s seboj v Rim vsa «desiderata» tržaških poslovnih krogov in pristaniščnikov, ter da se bo na pristojnih mestih zavzel za njihovo rešitev in zlasti za to, da se naši luki zagotovi tehnična osnova za primeren dvig njene produktivnosti Pred odhodom iz Trsta se je podtajnik Macchiavelli sestal še z županom ing. Spaccinijem in s člani občinskega odbora. Tudi ob tej priliki je podtajnik zagotovil zanimanje pristojnega ministrstva za rešitev vprašanj, ki zadevajo tržaško luko, ladjedelnico Sv. Marka in pomorske dejavnosti na Jadranu. Glede ladjedelnice Sv. Marka je državnik dejal, da se v državnih krogih resno obravnava možnost, da bi v tem obratu še naprej gradili ladje «določenega tipa«. Kvote za Alpe-Adria Urad za zunanjo trgovino pri vladnem komisariatu je do 14. maja podaljšal rok za predložitev prošenj glede dodelitve kvot (za drugo štirimesečje letošnjega leta) uvoznih kontingentov iz Jugoslavije na podlagi jugoslovansko - italijanskega dogovora za krajevno izmenjavo (Avtonomni račun). HUDA NESREČA Nfl OBMEJNEM PREHODU PRI PESKU Avtomobil s tremi potniki trčil v vlačilec tovornjaka Najhuje se je pobil Vinko Glavina iz Boljunca, ranila pa sta se tudi Miro Prešel iz Bazovice in prof. Stanislav Grgič iz Bazovice, ki je vozil avto Včeraj popoldne, nekaj čez 15. i ki Pe*ie ^ meji, se je dogodila • _•_m. ui. v£>/> ci Nnihr^ ia rirmAa rvr i uro, se je pripetila tik pri mejnem prehodu na Pesku huda prometna nesreča, katere žrtev so postali 56-letni profesor Stanislav Grgič iz Bazovice št. 239, 69-letni Miro Prešel, upokojeni učitelj iz Bazovice št. 93 ter gradbeni podjetnik Vinko Glavina iz, Boljunca št. 11, star 59 let. Bili so namenjeni v Jugoslavijo, toda tik pred mejnimi oporniki jim je prekrižala pot nevarnost, kateri se niso utegnili izogniti. Ko so se namreč peljali z avtom fiat 850 z evidenčno tablico TS 100543, ki ga je u-pravljal prof. Grgič, po državni cesti št. 14 proti mejnemu prehodu, so iz nepojasnjenih vzrokov treščili v desno zadnjo stran vlačilca s težko prikolico z evidenčno tablico U 523-87, ki ga je upravljal 29-letni jugoslovanski državljan A-lojz Gabrijel. Tovornjak Je bil namenjen v Jugoslavijo ter je zavijal s parkirnega prostora na levi strani na glavno cesto. Ko je bil vlačilec že na desni strani ceste, nesreča. Najbrž je prof. Grgiča prijela nenadna slabost, da ni utegnil pravočasno zaustaviti vozila, mogoče pa je bila nesreče kriva spolzka cesta in je Grgičev avtomobil zaneslo naravnost v vlačilec, v katerega se je zaril s svojim prednjim delom. Na kraj nesreče so nemudoma poklicali reševalno ekipo Rdečega križa, ki je ponesrečence spremila v splošno bolnišnico. Prof. Grgiča so zaradi ran po čelu in nosu ter izgube spomina sprejeli na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 10—15 dni. Miro Prešel je zadobil močan udarec v prsni koš, in se bo moral zdraviti približno 10 dni v oddelku za pjuč-ne bolezni. Najhuje pa se je po škodoval Glavina, ki si je zlomil desno stegnenico ter se potolkel po obrazu. Zdraviti se bo moral 90 dni. Vsem trem želimo čimprejšnje okrevanje. ljanje mejnih formalnosti, tako da bi se zlasti v poletnih mesecih izognili dolgim vrstam in čakanju. Zgraditev tovornega pristajališča in parkirišča pri Fernetičih bi predstavljalo vzorno rešitev vprašanja. Na sestanku so ugotovili, da bi bil potreben za to precejš nji izdatek in da bi morali zato dati dela na dražbo v več obro kih ter zato tudi pripraviti več delnih načrtov. Odbornik Masutto je zagotovil, da se bo dežela stvarno zanimala za prehod pri Fernetičih, ki opravlja važno nalogo ne le za tržaško gospodarstvo, marveč tudi v okvi ru cestne mreže in prometa na deželni in vsedržavni ravni. OB 25-LETNICI SMRTI Predavanje o Kugyju v Krožku za kulturo Sinoči ob 19. uri je v Krožku za kulturo in umetnost prof. Laura Eulambio predavala ob 25-letnici smrti odkritelja Julijskih Alp dr. Juliusa Kugyja o pomembnem delovanju človekg, ki je posvetil vse svoje življenje odkrivanju narave, favne in flore v Julijcih. Prof. Laura Eulambio je v svojem predavanju govorila o odnosih velikega tržaškega planinca do rastlin, živali, glasbe in gora. Iz njenega pričevanja je ponovno zrasel lik človeka, ki je bil tesno povezan z naravo. Dr. Juli-us Kugy, katerega spomenik, ki mu ga je postavila Planinska zveza Slovenije, samozavestno zre v zgornji Trenti v stene Jalovca, ki ga je pokojnik tako ljubil, je bil preprost človek, ki je imel tudi nosača ali vodiča za sebi enakovrednega. V svojem predavanju je prof. Eulambio govorila o Kugpjevem nagnjenju za raziskovanje alpske flore v Julijcih. Mož, ki je odkril nam vsem Julijske Alpe pa je bil tudi zelo vnet za glasbo. Najprej je igral na klavir, potem pa je prešel na orgle. V Trstu je skušal ustanoviti mešan cerkveni pevski zbor, toda škof je zavrnil zahtevo, ker je po tedanjih običajih «ženska morala v cerkvi molčati». Polnih 15 let se je pokojni dr. Kugy vztrajno trudil, da bi poživel glasbo posebno na verskem področju. Zaslužni gornik je umrl leta 1944 nekaj dni po bombnem napadu na naše mesto. Trst se je Kugyju — kot je o-menila predavateljica — oddolžil tako, da je po njem poimenoval ulico pri Sv. Alojziju. Alarmantna vest: bomba na postaji Včeraj popoldne ob 17. uri bi morala na glavni železniški postaji v Trstu eksplodirati bomba. Toda na postaji je bilo ob omenjeni uri kot po navadi — ljudje so, zatopljeni v svoje običajne skrbi in razpoloženja, prihajali in odhajali, glasni živ-žav je kot običajno spremljal ropot koles odhajajočih in prihajajočih vlakov — le nenavadna prisotnost velikega števila policijskih agentov je motila značilno vzdušje postaje. Agenti so namreč preiskali vse kotičke, a o bombi ni bilo ne duha ne sluha, kot ni bilo več sledu za neznancem, ki je malo pred tem sporočil kvesturi razburljivo in strah vzbujajočo vest. Razgrajači v lokalu Mladi, nekoliko vinjeni razgrajači so v sredo ponoči najbrž zame njali lokal «Alle quattro collonet te« v Ul. S. Michele za tipični sa Ion nekdanjega divjega zapada Za prazen nič so se namreč sporekli ter se začeli tepsti. Nekdo je celo v nenadnem navalu jeze s pestjo udaril po varovalnem steklu točilne mize in ga razbil skupno s kozarci, ki so bili na njem. Po opravljenem ((junaštvu« se je ves okrvavljen, ker se je porezal z razbitim steklom, napotil s prestrašenimi pajdaši proti Ul. Spor-cavilla. Lastnik lokala 56-letni Gustavo Foscarini iz Ul. F. Venezian je medtem obvestil kvesturo o dogodku. Agenti javne varnosti, ki so nemudoma prehiteli na kraj prepira, da bi ugotovili povzročeno škodo in prijeli ter pomirili raz-borite fante, so slednje kmalu iz- Dva natečaja pokrajinske uprave Tržaška pokrajinska uprava je razpisala dva natečaja sanitarnih pomočnikov v pokrajinski psihiatrični oziroma nevrološki kliniki. V prvem primeru gre za pomočnike III oz. II. in I. razreda v psihiatrični kliniki «Galatti» v Trstu (stalež tehničnega uslužbenca VIII. oziroma VII. in VI. stopnje z možnostjo napredovanja), za katere mora prosilec imeti najmanj prvo stopnjo srednješolske izobrazbe in diplomo v smislu čl. 136 e-notnega zakona o zdravstvu. Prošnje lahko interesenti vložijo do 12. ure dne 31. julija letos. Imeti morajo najmanj 18 let, največ pa 30 na dan 26. 2. 1969, veljajo pa izjeme, ki jih določa zakon. V drugem primeru gre za stalno mesto starejše sestre v nevrološkem sanatoriju «G. Sai» v Trstu (VI. oz. V. stopnja). Zahteva se srednješolska izobraz ba, diploma sanitarne sestre (as-sistente visitatrice), oziroma diploma III. letnika posebne šole v smislu čl 135 enotnega zakona. Spoznati se mora na zdravniško orodje. Rok za predložitev prošenj napade 31. 7; 1969 opoldne. Starost najmanj 30 let. Podrobnejše informacije nudi splošno tajništvo tržaške pokrajine v Ul. Geppa 21 vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure. Gledališča Verdi V soboto ob 21. uri bo v gledališču Verdi 9. koncert spomladanske simfonične sezone. Zaradi nenadne obolelosti dirigenta Hansa Giester. ja, bo koncert vodil dirigent Ernst Miirzendorfer, soFstka pa bo pianistka Maureen Jones. Program bo nespremenjen in bo obsegal Rahmaninov Drugi koncert za klavir in orkester ter Bruckner-jevo Peto simfonijo, v' Trstu prvič izvajano. Prodaja vstopnic se nadaljuje pri blagajni gledališča (tel. 23-988). Teatro Stabile V nedeljo se’ zaključijo ponovitve predstav «Moj Kras«. Današnja, predstava je ob 20.30, jutri bosta na sporedu dve predstavi ob 16.30 m ob 20.30, v nedeljo pa samo popoldanska predstava. Nazionale 15.30 «Funny Girl». Bar-bra Streisand, Omar Sharif, Wal ter P dgeon. Grattacielo 15.30 «Vedo nudo». Nino Manfredi, Sylva Koščina, Enrico Maria Salerno. Technicolor. Fenice 16.00 «Oimitero senza croci». Michele Mercier, Robert Hussein, Lee Burton. Eden 16.00 «Therese and Isabelle«. Michele Mercier, Robert Hossein, dano mladni pod 18. letom. Eacelsior 16.00 «La via lattea«. P. elementi, L. Terzieff, M, Piccoli. Ritz 16.00 «Top sensation«. E. Thu-lin, M. de Belleroche, M. Bonuglia. Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 16.30 «Cinque per 1’infer-no». Klaus K-.nski, Margaret Lee, Colors-cope. Filodrammatico 16.00 «Gungala la pant-era nuda». Kitty Swan. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.00 «Dove osano le aquile». R. Burton, C. Eastwood. Technicolor. Cristallo 16.30 «Una ragazza piutto-sto complicata«. Catherine Spaak. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom, Capitol 16.00 «La battaglia dl El A. lamein»., F. Stafford, G. HUton, I. Furstenberg. Impero 16.30 »Indovina chi viene a merendan. Franco Franchi, Cicclo Ingrassla. Vittorio Veneto 16.00 «Facc-',a d’an-gelo». N. Delon, A. Delon. P. Fran-cois. Technicolor. Astra 16.30 «Ruba al prossimo tuo». Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 »Stražiami ma dl baci saziarrrb). P. Tliffin, U. Tognazzi, ’ N. Manfredi. Technicolor. Abbazla 16.00 «L’ultlmo safari«. S. Granger, K. Karaš, G. Licudi. Technicolor. Moderno — Zaprto. SAK JADRAN VABI NA TRADICIONALNO NOGOMETNO TEKMO SUHI in DEBELI KI BO V SOBOTO, 10. MAJA, OB 15,30 NA NOGOMETNEM IGRIŠČU V SV. KRI2U. Za vino preskrbljeno! SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU IN PROSVETNO DRUŠTVO «IVAN TRINKO V ČEDADU V nedeljo, 11. maja 1969, <>t> 15. uri v dvorani «A. Ristom v ČEDADU SLOVENSKI PASIJON Mirko Mahnič « VINSKA ŽALOSTNA Z ALELUJO” KONCERT NABOŽNIH PESM1 izvaja pevski zbor «JACOBU GALLUS« iz Trsta pod vodstvom UBALDA VRABCA V sredo, 14. t. m., ob 21.dr| v Kulturnem domu v Trstu Josip Tavčar RED MORA BITI farsa v dveh delih (javna generalka pred odJU?I dom na Sterijino pozorjel PROSVETNO DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN Boljunec vabi vse vaščane na Prec*a'^ nje časnikarja Lojzeta Abram* pod naslovom «P0H0RJE SN KAMNIŠKE ALPi» ki bo danes, 9. maja ob 20.30 v srenjski hiši. Vljudno vabljeni. ZADRUGA «NAŠ KRAS* vabi na otvoritev »Kraške f* lerije« in razstave slikarja SP* oala in kiparja MascheriniJ3; ki ho v soboto, 10. maja, ° 18. uri v Kraški hiši v Ve»-kem Repnu 31. Zaradi stavke poštnih uslu2 bencev niso bila poslana P° sebna vabila, zaradi česar objava velja kot vabilo vsem. ki se otvoritve želijo udelež1 Odbor zadruge «Naš Krds” «MAJNICA» NA PROGRAM1’ TV LJUBLJANA Reportaža o letošnji »maj niči« v Dolini in Boljuncu 0 na sporedu v okviru otldaj* »Kalejdoskop« v ponedeljek 26. maja ob 19.15. Razstave Itad" V galeriji Rossom na Korzu ja je razstava tržaškega sllKraz, Ottona Gnsellija, ki je doslri ^ stavljal že v številnih mestih v j liji in v tujini. Razstava je 00 do 10. maja. riniti V občinski galeriji na Trgu ^ je- do 10. .-t,m. odprta razstava ..j. karjev Bresšanuttija in v;il>b0*> rib V Mestni galeriji v Piranu le 0)p stava treh mladih i kovnikov. ja Franceta Kokalja, slikarja r G' ja Novinca in kiparja Moma vtjn, viča. Razstava je odprta do D- , V galeriji ENDAS v Ul. deiie ^ decche l/c razstava jedkanic, M L razstavljajo Cappuccio, Farletti, w dero. Martini in Steidler ju- V paviljonu dežele Furlanije ■ [t, lijske krajine na velese|mu ' . (Jim V galeriji «La Cappella« vro5t>' Franca 17 je razstava Franca * vjja longe iz. Benetk. Umetnik razst” yi. predmete v njihovi estetski fur’,« maj*' predmete v njihovi estetski Razstava je odprta do 16. Na glavnem sedežu Ljudske ^ y niče z vhodom iz Ul. Rosatojgr nadailjuje razstava, posvečena coloju Machiavelliju ob 500"'c^eležiti 25.846 nočitev ita-stot c * 19.024 nočitev tujih go-v tem se je število nočitev turkHv,m ietrtletju pri italijanskih ko ^ ^vzpelo na 68.177, ter tali rimf,jazao Precejšen napredek v sn p5-z,.lstim razdobjem lani, ko 62.378 nočitev, število sei^vtujiii državljanov pa je do *6lo 42.504, to je zopet znatno viš je zopet znatno viš-iaso'"'™1 s-aKor v prvem četrt' iJ; *° znašalo 37.126. d»ie tržaškem tržišču so se pro-z nw?a grobno v marcu odvijale ““»jnim elanom. Med električ-. gospodinjskimi aparati so toetJCl zabeležili nekoliko več pro Ji ,?J!.™adilniki in pralnimi stro-levi^ttem ko so šli radijski in te-Sg “jski sprejemniki znatno slab-biln pr°met. Povsem normalno je na)l v .roarcu poslovanje v trgovina’ to prodajajo električne na tarnf’ .™dravlične Tekvizite, sani-.. oe izdelke, železnino in pohi- štvo ,1: eJse' zeiezruno m poni-tarnov, i'°- pa le zastajalo v zla-teriiol’ ™jlgamah, papirnicah, dro in nekaterih drugih trgo- Oo^6 uZa blago v prodaji na droo-aiork1 blle Precej čvrste in so raz-mal° kolebale. Izdelki, ki »las 0 v Poštev predvsem za spo-no « lko sezono, niso šli poseb-kim«,- 0 v promet ter so kupci tnoorti le t°. brez česar res niso za.lt ' Zal°ge so ostale zato precej ortSi ?' prodaje na debelo so se Jelkih 6 . normalno Pri mlečnih iz- ščni^u Prekajenem mesu in m* katbab. dalje pri jajcih in pri ne-P°Praše -drugUl blagovnih vrstah ]{Q ,raSevanje po vinu je bilo šib-rer so se prekupčevalci ves me--»obnašali razmeroma previdno ji Jr Poper in druga eksotična po-ma niso šla posebno v promet gibjd1 tržišče s kavo ni bilo raz Tržišči —e z nepremičninami je v rcu zabeležilo 298 kupoprodaj-.Pogodb, skupna vrednost iz- nepremičnin pa je po ir- — —-an prizadetih podpisnikov znaša- zastopmk v eno milijardo 268 milijonov lir cagna) dl 23n t ^Cu inskega leta so našteli rp takih pogodb, skupna vrednost jij^rebnčnin pa je bila za 10 mi-junov manjša kakor letos. V trimesečju 1969 je tako šte-5eJ izmenjanih nepremečnin do-gio 822, njihova skupna vrednost Je znašala 4.517 milijonov; v neis p°gledu je bilo tržišče Živah-jse v lanskem letu, saj so do swla-marca sklenili 880 pogodb v jjruprn vrednosti 4.723 milijonov lau Prvem trimesečju letošnjega sida so v škedenjski železarni Ital ea - Proizvedli 71.444 ton surove-Ustreza in 26.728 ton kokil; V reznem razdobju lanskega leta ...u,............„....m,............ kar predstavlja izboljšanje za 0,1 odsto v primeru s stanjem konec marca lanskega leta. Ob istem času je bilo na tržaškem 4.873 ljudi brez posla, kar predstavlja skrče nje brezposelnosti za 20,2 odšlo v primeri s stanjem konec marca lanskega leta. Važno za avtomobiliste! Lastnikom radijskih sprejemnikov v avtomobilih ne bo več treba plačevati zadevne dajatve posebej, že nekaj časa je namreč taksa za radijski sprejemnik bila združena z avtomobilsko takso (bollo di cir-colazione), ki jo je treba vsako leto ali štirimesečje plačati v uradih ACI. Lastniki avtomobilov, katerih moč presega 10 konjskih sil in morajo plačati takso za radijski sprejemnik in avtomobilsko takso v maju, naj to čim-prej store, ker bodo sicer podvrženi globi od 11 do 33 tisoč lir. Takse so sledeče: za 4 mesece 1.010 lir, za 8 mesecev 2.005 lir in za eno leto 2.950 lir. Prometni ukrepi Z ukrepom tržaškega župana se avtomobilisti, ki se :od Sv. Ivana peljejo v mesto po Ul Crispi, marajo ustaviti («stop») na križišču z Ul. Gatteri, kamor se je zadnje čase stekel ves promet iz sedaj zaprte Ul. Rossetti, župan je hkrati tudi ukazal občinskim uslužbencem, naj v ulicah Ruggero Manna in S. Anasta-sio začrtajo zebrasta prehoda za pešce. Prehoda bosta omogočala pešcem nemoten dohod k cerkvi. Javni natečaji druga pa 39.994 ton. V tržaških čistilnicah so do konca marca predelali 459.649 ton surovega petroleja ter je bila proizvodnja za 9,4 odsto večja kakor v ustreznem razdobju lanskega leta, ko so v teh obratih predelali 420.014 ton surovine. Proizvodnja cementa v tovarni Italcementi v žaveljskem industrijskem pristanišču pa se je v prvem trimesečju letos skrčila za 2,6 odsto, in sicer z lanskih 37.17U na 36.200 ton cementa. Končno naj omenimo, da so v tovarni «Jutiti-cio Triestino« do konca marca le tos proizvedli 10.272 stotov jutine-ga prediva, platna in vreč ter da je bila ta proizvodnja za 12,8 odsto manjša kakor v prvem četrtletju lanskega leta, ko je znašala 11.717 stotov. V marcu so zašla v stečaj na našem področju štiri podjetja, med tem ko so marca lani zabeležili 6 stečajev. V tem mesecu se je raznih stavk udeležilo 120.609 delavcev (od tega 58.169 v industriji). Konec marca je bilo na našem pod ročju v rednem delovnem razmerju 87.723 delavcev in nameščencev. ■itiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiimimiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiji Ministrstvo za javna dela je razpisalo natečaj za 12 mest podri-sarja v staležu osebja pri Genio Civile. Kandidati morajo imeti diplomo umetnostnega liceja ali dovoljenje za poučevanje risanja na državnih šolah ali diplomo geometra. Prošnje je treba odposlati na zgoraj omenjeno ministrstvo do 16. junija t. 1. Za področje Benečij sta rezervirani 2 mesti. Uradni list št. 99 z dne 17.4.1969. Ministrstvo za zdravstvo je razpisalo natečaj za 100 mest pokra jinskega zdravnika drugega razreda v vodilnem staležu pokrajinskih zdravnikov Ministrstva za zdravstvo. Starost 18-32 let. Rok predložitev prošenj zapade 19. maja t. 1. Uradni Jist št. 101 z dne 19. aprila 1969. Notranje ministrstvo je razpisa lo javni natečaj za 55 mest podčastnika pri gasilcih. Potrebna js diploma nižje srednje šole in obr;-niška specializacija. Prošnje je treba predložiti na prefekturi province, kjer ima prosilec stalno bivališče najkasneje do 23. maja t.l. Uradni list št. 103 z dne 22.4.1969. KASTA NARAŠČANJE OBMEJNEGA PROMETA Skoro 1,2 milijona prehodov v aprilu na goriškem področju Podvojen promet v primerjavi z lanskim aprilom narekuje odprtje novih prehodov prve kategorije IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA Potrdili so kazen mladeniču ki je kriv smrti Slavka Sancina Na obravnavi prve stopnje je bil Decarli obsojen na 1 leto zapora in na odvzem šoferskega dovoljenja za 3 leta - Zvišana kazen kupcu ukradenega motorja za čoln Včerai je bila pred tržaškim prizivnim sodiščem (predsednik Franz, generalni pravdnik Mayer. zapisnikar M. Riatel, zagovornik Sbisa, ik zasebnih strank R. Cuc-drugostopna obravnava pro- „ ______tnemu Liviu Decarliju iz štramara 47, ki je bil obtožen, da jg 16. avgusta lani nenamerno ubil tedaj 19-letnega Slavka Sancina iz Bol junca 335. Nesreča, se je pripetila v večer- trčil v zid na desni strani ceste ter potem zavozil na levo stran. Prav tedaj pa se mu je naproti pripeljal z motorjem 21-letni Vojko Salvi iz Boljunca št. 302. Trčenje je bilo neizogibno ter je mladi Slavko Sancin, ki je sedel na zadnjem sedežu pri nesreči izgubil življenje. Prvostopna obravnava pred kazenskim sodiščem je bila 6. decembra lani. Kazenski sodniki so tenih urah na cesti’ ki pelje iz Do- daj spoznali Decarlija za krivega line proti Kremenki. Decarli, ki je šofer po poklicu, je tedaj upravljal avto znamke lancia appia, ki ima krmilo na desni strani. Zaradi precejšnje hitrosti (okoli 75 km na uro), ali pa zaradi kake okvare, so se vrata na desni strani vozila nenadoma odprla. Šofer se je nagnil na desno stran ter jih sku-šaU'zapreti, - toda je zaradi nepazljivosti, izgubil Oblast volanom, SEJA DEŽELNEGA ODBORA ZA JAVNA DELA Odobrili so načrt za urbanizacijo zemljišč pri Škilanih nad Rocolom Odobren je tudi načrt za drugi obrok cestnih del na področju Grandi Motori - Za oba načrta bodo porabili 988 milijonov lir nega zakona za razvoj turizma in gostinstva. borno, predsedstvom deželnega od- prispevali denar na podlagi jlezel-je J,. ,za javna dela Masutta se ia wta? deželni tehnični odbor, ki in Poučil in odobril številne načrte odWn tve javnih del. Za Trst je Prvi °»d°bril dva važna načrta, del načrt se tiče prvega obroka Stil za urbanizacijo področja pri Pfedvu nad Rocolom. Ta načrt bifeji eva zgraditev cestnega o-drnJa, z električno, greznično in Za0e n naPel.iavami, ki bodo poye- ter0 J!avz80r z Ul. Marchesetti, ka-Dovo00^0 razširili, medtem ko bodo nav v,i aaseUtveno področje povezali 'ohpii ,s Priključkom na Ul. Re-Za n‘ kar pa bodo storili kasneje, billlm °brok del bodo porabili 498 Zaknn0^ dr na podlagi deželnega ki Dba št. 12 z dne 14. junija 1967, ni i,.L .deva ukrepe v prid prlmar-2a realizaciji povrgjn namenjenih gradnjo ljudskih hiš. lotj]0tl,rečje pri Škilanih nad Roco-flato f'e.n 183.000 kv. m, je gričev-lOOo ‘a bodo lahko sezidali na njem jih stanovanj po sodobnih krlteri-Zgradindnje Uudskih hiš, ker bodo Pošlo,,; Poleg stanovanj tudi igrišča, len« ,, za javne službe, šole in ze-i br°k del glavnega cestnega varn«lp s priključkom bodoče to-Po om^andl Motori na ostalo cest- Se i .režic nori mr la Knt ie znano. Pfedvii8a. dela cestne povezave. Pdkli.j^lšnilm so proučili tisti del 'atejpi. a. ki se tiče privoza, za X Žeir>, , ie ireba zgraditi viadukt za toTerenu v dolžini 450 metrov. Pov 1,3 . bodo porabili 490 mllljo-“^eln.deželnega sklada na podlagi Pove" zakona štev. 24 z dne 11. stebra 1965 za uresničenje infra- za°a>r za Industrijska področja. dr?,~ie odobril tudi razne načrte hPčrt U.8e kraje. Tako so odobrili ?a L za ureditev ceste v Zajzero, ,P slc«bodo Porabili 135 milijonov, » iz ll!: na Podlagi zakona štev. JfU nJa 1965, po katerem daje de-• dohrii, Pevke za turistične ceste. pobrili Hnall,. sp tudi načrt za zgraditev . eru jlC l? v Krmlnu ln v San iž^Vala c„s°či, za kar bo tudi pri-S i« r?.milijonov Ur dežela. Odo-5°v lir ti ,udl načrt za 150 mllljo-'0 v r- >zdatka za vodovodno mre-So i3>t,k Končno naj omenimo, teV hm »brili tudi načrt za zgradi-ot-elj v Reziji, za kar bedo Sporočilo občine davkoplačevalcem Od 6. maja je na oglasni desk: tržaške občine v pritUčju občinske palače (vhod Largo Granatieri 3' seznam 64 uradnih popravkov prav toUkim prijavam davkoplačevalcev v zvezi z določitvijo redne davščine v primeru prodaje ali izkoriščenja gradbenih zemljišč v letih 1967 in 1968. Seznami so na vpogled dvajset dni. Dvajset dni bodo na vpogled tudi seznami popravkov v zvezi z občinskimi davščinami in taksam za leto 1969. IZŠLA JE PESNIŠKA ZBIRKA IRENE ŽERJAL PUČNIK V SAMOZALOŽBI Goreče oljke ZBIRKA SE DOBI V TRŽAŠKI KNJIGARNI IN PRI FORTUNATU. ter so ga obsodili, pogojno in brez vpisa v kazenski list, na 1 leto zapora. Poleg tega so mu odvzeli vozniško dovoljenje za tri leta. SkleniU so še, da bodo vprašanje odškodnine obravnavali na pristojnem civilnem sodišču. Vendar pa bi moral Decarli plačati 1 mihjon Ur predujma na račun odškodnine žrtvini materi Dori Samčevi por. Sancin ter prav toUkšno vsoto tudi očetu Mariu Sancinu. Določili so tudi stroške za zastopstvo civilnih *trank. in sicer v višini 80.000 za vsakega. Proti tej razsodbi se je pritožil DecarU. Na eni strani je dokazoval, da se je nesreča zgodila zgolj slučajno, na drugi je zahteval znižanje kazni ter še posebej znižanje roka odvzema vozniške pravice. Na včerajšnji obravnavi so biU prisotni tako obtoženec, kakor tudi mati in oče pokojnega Slavka Sancina. Generalni pravdnik je zahteval, naj sodniki potrdijo prvot no razsodbo. Sodišče je sprejelo to zahtevo ter obsodilo Decarlija na plačilo stroškov obravnave druge stopnje ter na povračilo stroškov zastopstva zasebnih strank v višini 85.000 lir za vsako izmed njih Pred istim sodiščem se je moral zagovarjati tudi 30-letni Gior-gio Bilato, rojen v Padovi, stanujoč pa v Trstu v Ul. Androna S. Tecla 14 (kjer pa baje ni nikoli bival). Bilato je znan v Trstu zaradi znanega dogodka na Sprehajališču Sv. Andreja, kjer je bil zaboden neki mladenič (tedaj je Bilato zbežal). Včerajšnja obravnava pa ni zadevala tega dogodka, temveč obtožbo tatvine oziroma odkupa ukradenega blaga. Bilato je pred časom odkupil motorni čoln od nekega Tržačana. Pozneje so ga policijski organi v Piranu ustavili zaradi številnih ne-rednosti, ki so jih ugotovili na krovu čolna. Med drugim so našU motor, ki je bil na las podoben motorju, ki je bil ukraden v Trstu 50-letnemu Ermannu Goloppinu. Bilato je trdil, da je motor odkupil od nekega «Jožeta» ria jugoslovanskem področju. Kazenski sodniki so spoznali Bi-lata za krivega ter so ga obsodili zaradi namernega odkupa ukradenega blaga na 1 leto zapora ter 60.000 lir globe. Proti tej razsodbi sta se pritožila prizadeti in javni tožilec. Sodniki so sprejeli zahtevo generalnega pravdnika ter so zvišali kazen na 1 leto in 6 mesecev zapora Delavec padel z lestve Včeraj popoldne ob 15.05 so na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice sprejeli na zdravljenje 45-letnega delavca Gina Radoicovi-cha iz Ul. Battilai 4 zaradi udarci V okviru edinstvenega izbora vrhunskih dosežkov slovenske književnosti NAŠA BESEDA je izšlo Se izbrano delo SLAVKA GRUMA (1 knjiga) JANEZA TRDINE (3 knjige) tiiašlta Itniigatna TRSI Ul. §1. Frančiška 20, teL 61.792 v glavo in zloma podlaktnice. Ponesrečenec, ki so ga pripeljali v bolnišnico s privatnim vozilom, je izjavil, da je do nesreče prišlo, ko je v nekem uradu na Trgu Repub-blica uravnaval zavese in se je v ta namen povzpel na tri metre visoko lestev Nepričakovano je zgu bil ravnotežje in padel. Zaradi poškodb, ki jih je zadobil pri padcu, se bo moral zdraviti 30 dni. Delo deželnih komisij Včeraj zjutraj se je pod predsedstvom svetovalca Metusa sestala četrta komisija deželnega sveta, ki je z večino glasov ob vzdržan ju komunistov in liberalcev odobrila zakonski osnutek o pravni ureditvi obrti. S tem osnutkom so hoteli urediti obrtništvo, ki je zelo važno . v., naši .de že Ji z .gospodarske^ in socialne plati. Predvsem so z zakonskim osnutkom uvedli naslov obrtniškega mojstra, ki terja posebno znanje V začetku seje so razpravljali o zadnjih členih tega ukrepa, ki so jih odobrili z nekaj popravki. V razpravo so posegli komunista Ca-labria in Paseolat, demokristjana Cogo in Zanin, socialist Pittoni, svetovalec MF Di Caporiacco in poročevalec Metus. Glasovalne izjave pa so podali liberalec Trau-ner, komunist Paseolat, socialist Pittoni, Stoka (LSS) in Coloni (KD). Tretja stalna komisija je pod predsedstvom svetovalca Ramanija in ob navzočnosti odbornika za prosveto Giusta odobrila z večino glasov zakonski osnutek o razvoju kulture v deželi, o katerem je poročal svetovalec Ramani. Na podlagi tega zakona bo dežela prispevala eno milijardo lir v štirih letih v ta namen. V začetku sejo so odobrili razne popravke. V razpravo so posegli Di Caporiacco (MF), demokristjani Martinis, Pit-tino, Romano in odbornik Giust, komunist Pellegrini, psiupovec Riz-zi, liberalec Trauner in misovec Morelli. Pri glasovanju so se vzdržali liberalci, proti pa so glasovali svetovalci KPI, PSIUP in MF. Pod predsedstvom Dal Masa pa se je sestala druga deželna komisija, ki je odobrila zakonski osnutek o loviščih. Proti so glasovali komunisti in psiupovci. V razpravi so spregovorili Bettoli (PSIUP), demokristjani Cocianni, De Biasio, Del Gobbo in Virgolini, komunisti Coghetto, Lovriha in Moschioni ter misovec Boschi. Spregovorila sta tudi odbornik Comelli in predsednik komisije Dal Mas. Na mokri cesti z avtom v zid 63-letni upokojenec Trovatore Saitz iz Ul. D’Alviano 33, se je včeraj ob 12.15 peljal v svojem avtu 500 z evidenčno tablico T3 56920 skozi predor pri Montebelu v smeri Ul. Doda. Pri izhodu :z predora je nenadoma izgubil kontrolo nad vozilom, ki je zaradi slabega in mokrega cestišča zdrsnilo na levo stran ceste ter se z vso silo zaletelo v zid. Na srečo ni v tistem trenutku prihajal nasproti noben avtomobilist, sicer bi bile žrtve lahko hujše. Ponesrečenca so mimoidoči potegnili iz avta vsega okrvavljenega, ker se je hudo po rezal po rokah in obrazu z razb,-•tinami avtomobilskega prednjega stekla, ter nemudoma poklicali rešilni avto, ki je ponesrečenca odpeljal v splošno bolnišnico. Sprejeli so ga na II. kirurškem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 10 dn: Razdeljevanje komunističnega tiska Vodilni odbor tržaške federacije KPI je na svojem zadnjem sestanku razpravljal o kampanji za razdeljevanje komunističnega tiska v letošnjem letu. V ta namen je tudi sklical poseben sestanek, katerega se bosta udeležila Antontno Cuffaro ln Vddali, federacija pa bo ob tej priložnosti podelila zlato kolajno desetim najboljšim razdeljevalcem tiskži Vodilni odbor je tudi sklenil, da bo od 5. do 7. julija praznik