GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE
Murska Sobota, 20, novembra 1953
Leto V. - Štev. 47 - Cena 10 din
Ureja uredniški odbor - odgovorni urednik Jože Vild - uredništvo in uprava M Sobota Trg zmage 5 — Ček. račun pri NB FLRJ v M Soboti, št. 641 - T-308 - tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 100. polletna 200 celoletna 400 din — Izhaja vsak petek Poštnina plačana v gotovini
Volilna zborovanja po vsem Obmurju
Naša bodočnost je v skupnem
delu nas vseh
Tovariš Miha Marinko med volivci Prekmurja
Zadnji dnevi pred volitvami so po vsem Obmurju potekali v znamenju živahnih volilnih zborovanj. Volivce Prekmurja in Prlekije so dnevno obiskovali poslanski kandidati in številni drugi, naši politični in državni predstavniki.
Predvčerajšnjim, v sredo dopoldne, je prišel že drugič v času pred volitvami med volivce Prekmurja tov. Miha Marinko, predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije in poslanski kandidat Zveznega zbora Ljudske skupščine za soboški volilni okraj. Prisrčno pozdravljen je govoril pred več tisoč zborovalci v M Soboti.
Pretekli teden je obiskal Ljutomer tovariš Ivan Regent, član Izvršnega sveta LRS Na zboro-
vanju je govoril volivcem Ljutomera. Zbralo se jih je okrog 800, med njimi tudi precej kmetov iz bližnje okolice. Tovariš Regent je govoril tudi v Lendavi ob ustanovitvi DPD »Svoboda« in delavcem Proizvodnje Nafte.
V Lendavi — in dan prej v M. Soboti — je govoril volivcem tudi naš rojak dr Anton Vratuša, drž podsekretar. Zbo-
rovalci Sobote in Lendave so z zanimanjem poslušali njegova izvajanja o dogodkih zunanje politike.
Dobro je bilo obiskano tudi zborovanje v Ljutomeru, ko je govoril tovariš Boris Kraigher, sekretar Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Precejšen del svojega govora je posvetil tržaškemu vprašanju.
Ko je govoril o ukrepih, ki bodo tudi v našem kmetijstvu ustvarili soliden temelj za napredek in blagostanje, je poudaril, da je treba tudi v prihodnosti dosledno utrjevati zvezo kmetov in delavcev. Vsi oni redki posamezniki, ki danes skušajo razvijati teorijo o tem, da je industrializacija v škodo kmetu, gradijo svoje laži na kaj trhlih temeljih Toda naši dosedanji gospodarski uspehi sami najbolj pobijajo take laži. Tudi naše ljudstvo samo odgovarja tem rušilcem zveze delavcev in kmetov na vsakem koraku in odločno, in nobenega dvoma ni, da bo ljudstvo ponovno izreklo svojo enotnost na volitvah 22 novembra — z enotnim glasovanjem za svoje najboljše predstavnike.
V soboto se je v dvorani kina v Vidmu ob Ščavnici zbralo kakih 500 ljudi Zborovalcem je govoril dr. Jože Potrč, član CK
ZKS. Tega zborovanja se je udeležilo tudi precej volivcev iz sosednje bučkovske občine
Več uspelih zborovanj sta imela v zadnjih dneh v ljutomerskem okraj tudi zvezni poslanski kandidat tovariš Ivan Kreft in v vaseh Prekmurja zvezni poslanski kandidat lendavskega volilnega okraja, tov Vanek Šiftar; prav tako pa so se med volivci dnevno mudili tudi vsi ostali poslanski kandidati obeh obmurskih okrajev.
Predvolilna aktivnost je dosegla s temi zborovanji svoj vrhunec stopnjevana razgibanost pa se kaže tudi v številnih napovedih za volilno tekmovanje, ki so si ga napovedale posamezne volilne enote, odbori SZDL in volišča.
Belim rudarjem je govoril Ivan Regent
V četrtek dne 12. tega meseca, popoldne po končani prvi izmeni, je v hali kompresorske postaje na novi degazolinaži govoril pred več kot 500 delavci naftnih polj iz Lendave tovariš Ivan Regent
Potem, ko je orisal pomen sedanjih volitev in podal razvoj tržaškega vprašanja, je prešel na delavsko samoupravljanje in pozval delavce, naj vzljubijo svoje delo, naj se dosti uče, ker je upravljati podjetja težka stvar.
Na koncu je pozval delavce, naj pokažejo pri volitvah složnost in zavest ter izvolijo kandidate, ki jih je predlagala Socialistična zveza  »Enotni moramo biti  okoli našega vodstva, tako v vprašanju Trsta, kot v vprašanjih naše zunanje in notranje politike, kajti zunanji svet mora vedeti, da v Jugoslaviji imamo vlado, ki uživa vso podporo delovnih Ijudi in da je s tako vlado treba drugače računati,« je med ostalim povedal proti koncu tovariš Regent.
 Obljubil je tudi delavcem, da jih bo po volitvah spet obiskal ter jim govoril o vseh problemih, ki morajo zanimati zlasti delavce v naših obmejnih predelih.	-C-
Državljani, državljanke,
tovariši in tovarišice !
Pri volitvah v nedeljo, 22. novembra glasujte za kandidate, ki se bodo v novih skupščinah zavzemali za nadaljnjo rast ljudske blaginje, za dvig življenjske ravni, povečanje proizvodnje v industriji in kmetijstvu, povečanje stanovanjskih gradenj, za zgraditev novih šol in bolnišnic. Za vse to so dane možnosti, ker Jugoslavija ni več zaostala dežela, marveč stopa v vrsto industrijskih držav. Z dosedanjo zgraditvijo in dokončavanjem velikega števila tovarn in elektrarn, ki so pred neposrednim začetkom obratovanja, so ustvarjeni za vse delovne ljudi naše države takšni pogoji, da lahko v prihodnjih letih upravičeno pričakujemo resen dvig življenjske ravni in boljše pogoje za življenje in delo.
TOVARIŠI IN TOVARIŠICE!
S svojim glasovanjem pri volitvah potrdite svojo vero v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije, ki je dala neštete dokaze, da najbolje izraža koristi vseh delovnih ljudi naše države, In ki se bo tudi nadalje pod vodstvom tovariša Tita borila za vsestransko izgraditev socialistične Jugoslavije, skupnosti enakopravnih narodov.
Iz volilnega razglasa Socialistič-ne zveze delovnega ljudstva Jugoslavije.
Ivan Kreft - kandidat ljutomerskega okraja
za poslanca Zvezne skupšč ne
Zvezni poslanski kandidat Ivan Kreft je obmurski rojak. Rodil se je leta 1906 v Radgoni.
Že kot mladi študent je bil prvič aretiran, ko je leta 1925 organiziral srednješolsko stavko v Mariboru. To je obenem bil pravzaprav začetek njegovega požrtvovalnega in plodnega dela za smotre delovnega ljudstva. Od tega dela ga niso mogle odvrniti ne grožnje ne
 zapori in internacije, kamor ga je poslal takratni protiljudski režim.
Bil je eden izmed ustanoviteljev »Ljudske pravice« in eden njenih urednikov. Na strani španskega ljudstva se je hrabro 
boril na Španski fronti vse do 
zioma 1939. leta Od prvega dneva narodnoosvobodilne borbe je bil v vrstah njenih borcev. Po osvobo-
ditvi je opravljal več odgovornih dolžnosti v inozemstvu in doma. Sedaj pa dela v Muzeju NOB v Ljubljani.
Tovariš Kreft je tudi znan slovenski publicist. Med drugim je napisal večje delo: »Razvoj slovenskega ljudskega gibanja med obema vojnama« in »Olimpiada nasilja traja dalje«.
V našem Časopisu pa danes objavljamo njegov sestavek: »O predvojnem ljudskem gibanju v ljutomerskem okraju.
V obmurskih krajih
kandidira v Zvezni zbor proizvajalcev
kmetovalec Kolman Korpič
Kdor zaide v Čepince, malo vasico na Goričkem, tik ob madžarski meji, je prijetno presenečen nad vsem, kar vidi in zve o delu ljudi tega najskrajnejšega kotička obmejnega Prekmurja. In vsakdo tudi vpraša, kdo je človek, ki vodi vse to, saj so rezultati dobro vodenega, načrtnega dela vidni povsod. Odgovor je vedno enak: »Naš Korpič, naš Koloman: oni. z vrha. .«
Skromen kmečki možakar je Koloman Korpič, v srednjih letih, nekaj čez trideset. Vedno zaveden Slovenec. V letih okupacije je bil mobiliziran v madžarsko vojsko, toda pobegnil je. Ko so ga ujeli, je bil deležen usode sto tisočev zavednih ljudi — poti v nemška taborišča. Ko se je vrnil, po osvoboditvi, je bil nekaj časa v JLA.
Leta 1946 je bil izvoljen za predsednika KLO Čepinci. Z uspehom je vodil poslovanje krajevnega odbora, znal je vedno vzorno prikazati in razložiti ljudem potrebe, tako da v Čepincih ni bilo nikoli kakih večjih težav in nerednosti. Ljudje so ga tudi vzljubili in se obračajo nanj vedno z zaupanjem. Plodovi pametnega in dobro vodenega dela so zato danes toliko vidnejši.
V majhni obmejni vasici imajo danes krasen zadružni dom, gotovo najlepši v Prekmurju. Zgradili so ga sami in v zelo 
kratkem času. Nedelje in zimski večeri so v tem domu živahni in vedri. Kmečki človek z obmejnih gričev dobi v njem prijetno razvedrilo pri dobri knjigi, časopisu, radiu; v nedeljo pa ga privabi kino predstava. Dom združuje tudi čepinsiko gospodarstvo:	vzorno
urejeno zadružno trgovino, gostilno, mizarsko in kovaško delavnico. Uspešno se uveljavila strojni odsek KZ s traktorjem, mlatilnico in drugimi kmetijskimi stroji. Na pobude Kolomana Korpiča so v bližnjih Budincih iz zapuščenega ozemlja splošnega ljudskega premoženja vzorno uredili 3 ha plantažnega sadovnjaka, nameravajo ga razširiti še za 3 ha. Urejene ceste, mostovi, telefon v vasi, ki je oddaljena od pošte 6 km; vse to so rezultati dela. ki ga je vodil doslej Koloman Korpič.
S formiranjem občin, ljudskih odborov je bil izvoljen za predsednika občine Šalovci, vseskozi pa je tudi predsednik KZ Čepinci, že tri leta član upravnega odbora OZZ in več let član Okrajnega komiteja ZKS ter član Okrajnega odbora Socialistične zveze
Njegovo ime je znano po vsem Prekmurju, ljudje ga poznajo v mnogih vaseh, zato so ga s polnim zaupanjem predlagali za kandidata v Zvezni zbor proizvajalcev. In ne le v Prekmurju, tudi v sosednji Prlekiji, v ljutomerskem okraju in delu ptujskega, so se odločili za kandidaturo tovariša Korpiča. Prepričani smo. da so kmetovalci Obmurja pravilno predlagali.
Zvezna trgovska inšpekcija poziva vse potrošnike, naj mestnim in okrajnim inšpekcijam poročajo o vseh primerih kršitve predpisov uredbe o pocenitvi tekstilnega blaga. Inšpekcije bodo proti kršilcem nastopile z zakonitimi ukrepi. Nekatera trgovska podjetja so namreč te predpise že kršila.
Naš kandidat — Vanek Šiftar — o nekaterih vprašanjih Prekmurja
Prekmurci s z zavedajo, da je njihovo mesto v socialistični skupnosti
V	razgovoru z našim dopisnikov je tov. Ivan Šiftar, kandidat za Zvezno skupščino v Prekmurju, povedal nekaj misli o pripravah na volitve v Prekmurju in o razpoloženju volivcev, o nalogah ljudskega poslanca, kakor si jih predstavlja on, in o sezonstvu v Prekmurju.
Prekmurje ima svojo posebno zgodovino. Nenehna borba za kruh in obstoj je prekmurske manj premožne ljudi tirala v tujino. Takšno brezdomstvo je hromilo njihovo nacionalno zavest. Doma so ljudstvo izžemali soboški magnati, klerikalci in podobna druščina. Tako stanje je pustilo vidne sledove, ki so se odražali na volitvah 1945. l.
V	zadnjih osmih letih se je Prekmurje močno spremenilo v političnem in gospodarskem pogledu Danes Prekmurci ne razpravljajo več, kakšna naj bo oblast (ljudska ali kraljevska, kot se je slišalo še 1945. leta), temveč kako dohiteti v razvoju ostale kraje Slovenije. To spremembo v mišljenju ljudi je povzročilo izboljšanje gmotnega stanja prebivalstva In izobrazba. ki je zajela tudi podeželje, ter odlično stališče našega vodstva. Pred leti, ko je šlo za otok na Muri, in sedaj v vprašanju Trsta, so ljudje spoznali kaj pomeni enotnost. Skratka, naši ljudje niso več zaostali sezonci, ki bi za košček kruha prodajali svojo nacionalno in socialno zavest.
 Njihova zavest in samozavest se kaže v velikem zanimanju za predvolilne sestanke. Volivci sproščeno in brez bojazni razpravljajo s svojimi kandidati o
Trstu, davkih melioracijah zadrugah, o naših gospodarskih
uredbah in o mnogem drugem. Kljub pomanjkljivemu delu Socialistične zveze v nekaterih krajih, pa sedanje priprave na volitve kažejo viden napredek od prejšnjih let. Poleg zanimanja je tudi več samoiniciative. Volivci v Martjancih so načeli vprašanje domače opekarne v Nemčavcih, ki na sedanjem mestu nima možnosti nadaljnjega dela. Predlagali so, da bi opekarno preselili v Fokovce, v grapah stare opekarne pa bi uredili vrbove nasade za pridelovanje šib za pletarstvo V Bistricah, Melincih in Ižakovcih so razpravljali o melioracijah. Ponekod se zavzemajo za razvoj lokalne industrije. Razpravljajo tudi o socialističnih posestvih in kmetijskih zadrugah.
LJUDSKI POSLANEC BO MORAL OBISKATI ZBORE
VOLIVCEV IN VAŽNEJŠE SEJE OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV
Sedanji način zborov volivcev bo treba održati in jih redno sklicevati. Ponekod zanemarjajo to dolžnost; če zbor volivcev skličejo, navadno vodstvo ni pripravljeno. To slabost bo treba odpraviti ustvariti bo treba trdno in stalno sodelovanje med
volivci in odborom. Ljudski poslanec bo moral obiskovati zbore volivcev, po možnosti pa tudi važnejše seje občinskih ljudskih odborov. S takim stikom z volivci bo ljudski poslanec spoznaval probleme svoje volilne enote.
Omeniti je treba stvar, ki našim ljudem ne dela časti. Med ljudmi se je še izpred vojne ohranila slaba navada, da prihajajo k svojemu poslancu z raznimi osebnimi zadevami, ki so včasih v škodo skupnosti. Ker socialistični zakoni ščitijo interese ljudstva, so take intervencije odveč. Kadar bo šlo za splošne ljudske koristi vasi ali občine, pa bo ljudski poslanec trdna opora svojih volivcev.
SEZONCI SI BODO MORALI POISKATI TRAJNO ZAPOSLITEV
Kakih 10.000 Prekmurcev se preživlja s sezonsko zaposlitvijo v kmetijstvu ali gradbeništvu. Ta navada, ki so jim jo vsilile nekdanje razmere, se je tako zakoreninila, da jo je težko naenkrat odpraviti. S takim delom in načinom življenja pa sl ne bodo mogli izboljšati svojega revnega stanja. Edina rešitev je v trajni in stalni zaposlitvi v industriji, v mestih ali v lokalnih podjetjih, ki jih bo treba šele ustanoviti. Drugače prekmurska zemlja ne bo mogla nikoli preživljati vseh svojih ljudi.
Zadnje dni pred volitvami so velika volilna zborovanja po vseh krajih naše države. Med volivci vlada veliko zanimanje za govore naših voditeljev, ki obiskujejo tudi manjša mesta.
Kl ub težavam smo v zadnjih letih tudi v Prlekiji dosegli večje uspehe
kakor smo jih mogli predvidevati
PREDSEDNIK OLO LJUTOMER IN POSLANSKI KANDIDAT TOV. BOGOMIR VERDEV O GOSPODARSKEM RAZVOJU OKRAJA
Čeprav na področju ljutomerskega okraja ni večjih industrijskih podjetij, ki bi med drugim podpirala tudi komunalno dejavnost ljudskih odborov, kljub posledicam suše in podobnim težavam, ki jih je bilo treba premagati, so uspehi gospodarskega razvoja okraja v zadnjih letih vidnejši in večji, kakor jih je bilo možno predvidevati.
V gospodarstvu je potrebna načrtnost. To velja povsod, tudi pri nas. Načrt o obnovi vinogradništva, ki je bil skrbno izdelan in izpopolnjen v širših razpravah, se že uresničuje. Že se razpravlja tudi o desetletnem načrtu za razvoj sadjarstva. Živinorejci že uvajajo rodovnike, izvajajo mlečno kontrolo, opravljena je tuberkulinizacija živine; naši veterinarji  pa pripravljajo umetno oseme njevanje krav Posebna strokovna komisija bo začela takoj po
volitvah izdelovati predlog desetletnega perspektivnega načrta, ki bo primemo vsklajen z republiškim načrtom in izpopolnjen v široki razpravi. Z načrtom se bodo lahko seznanili vsi, izdali ga bomo v brošuri.
ELEKTRIČNA LUČ BO KMALU ZAGORELA V SLEHERNI VASI OKRAJA Za največji uspeh v razvoju našega okraja v zadnjih letih smatramo elektrifikacijo, ki je tudi temelj za razvoj sodobnega gospodarstva V zadnjih treh letih je bilo zgrajenih 72,5 km daljnovoda, 205 km mreže nizke napetosti in 27 transformatorskih postaj. Skupna vrednost tu opravljenega dela znaša 256 milijonov dinarjev. Od tega je bilo 239.980.000 din investiranih iz lastnih sredstev Nad 6 milijonov dinarjev je prispeval OLO ostalo pa ie najeti kredit. Ti uspehi nas spodbujajo
v težnji, da bo v prihodnjem letu elektrifikacija končana po vsem okraju.
Poleg drugega pa je elektrifikacija že doslej vidno pospešila nabavo elektromotorjev in več sto radijskih aparatov. Nekdanji viničarji, sedaj vključeni v kmetijska gospodarstva in vinogradniške zadruge, so kupili 84 aparatov. Široko se je razmahnila tudi mehanizacija kmetijstva. Prvo leto po osvoboditvi je bilo v okraju vsega 5 traktorjev, danes pa jih imamo 53 itd.
SKRB ZA NAPREDEK KMETIJSTVA
Državnim kmetijskim posestvom in kmetijskim zadrugam je bila dana v letih 1950/53 pomoč za nabavo kmetijskih strojev v obliki popusta pri cenah v znesku 30 milijonov dinarjev.
Nadaljevanje na drugi strani
Miha Marinko
Koloman Korpič
Ivan Kreft
Vanek Šiftar
Stran 2
OBMURSKI TEDNIK
Murska Sobota, 20. novembra 1955
Naši kandidati
v Republiški zbor Ljudske skupščine
Ahčin dr. Marjan — poslanski kandidat za republiški zbor Ljudske skupščine, predlagan Po volivcih turniške, polanske in črensovske občine.
Sedaj direktor Centralnega higienskega zavoda LRS in član republiškega Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko. Skozi dve mandatni dobi je bil že doslej poslanec republiške Ljudske skupščine za lendavski okoliš.
Benko Alojz — delavec sedaj podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota. Član Okrajnega komiteja ZKS in okrajnega odbora SZDL
Že dosedanji poslanec republiške skupščine — kandidira na volilnem področju Beltinci, Martjanci. Ne le v teh krajih, po vsem Prekmurju ga poznajo kot prizadevnega gospodarstvenika in političnega delavca.
BRGLEZ BELA — kandidira v republiški zbor Ljudske skupščine za volilno področje občin Cankova, Kuzma in Rogaševci.
Kot večletnega sekretarja Okrajnega komiteja ZKS in predsednika Okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva za okraj Murska Sobota, ga poznajo po vsem Prekmurju. Poslanec republiške skupščine je bil že doslej
Ficko Franc - doma iz Boreča na Goričkem, delavec, sedaj opravlja posle direktorja Tovarne perila »Mura« v M. Soboti, bil je že doslej poslanec republiške skupščine.
Vsa leta po svoji vrnitvi iz JLA je delal kot gospodarski in politični delavec v raznih gospodarskih ustanovah, tajnik OLO, kasneje org sekretar OK ZKS, ljudski odbornik, zdaj član OK ZKS in sekretar Okrajnega odbora SZDL. Kandidira v goričkem predelu — Šalovci, Gornji Petrovci in Križevci.
Fram Vilko — učitelj, sedaj ravnatelj nižje gimnazije v Lendavi. Kandidira v lendavskem volilnem okolišu.
Kot učitelj je vseskozi služboval v Prekmurju; na Hodošu, v Prosenjakovcih Satahovcih in Lendavi. Posebno dobro ga poznajo prekmurski gasilci, saj je predsednik Okrajne gasilske zveze.
Kimovec Franc-Žiga — kandidira v republiški zbor Ljudske skupščine za volilno področje Murske Sobote in Tišine.
Izhaja iz revne kmečke družine, po poklicu učitelj. Že pred
vojno je deloval v naprednem Učiteljskem gibanju. Leta 1941 od Nemcev pregnan, se je takoj vključil v narodnoosvobodilno gibanje v Ljubljani, kjer je izvrševal važne funkcije, pod stalno tiralico okupatorjev in domačih izdajalcev. Na Kočevskem zboru je bil kot delegat Ljubljane izvoljen v Slovenski narodno osvobodilni svet. Od februarja 1944 je delal vse do osvoboditve na Slov. Primor-
skem in v Trstu, po osvoboditvi je bil poklican v Ljubljano, nekaj časa sekretar Mestnega komiteja Ljubljana-mesto, sekretar ljubljanskega okrožja in kasneje sekretar agitpropa pri CK KPS.
Novembra 1945 je bil v grosupeljskem okraju izvoljen za zveznega poslanca, kasneje še za republiškega Leta 1949 izvoljen za republiškega poslanca v soboškem okraju. Na II. kongresu Komunistične partije Slovenije je bil izvoljen za člana CK KPS. junija letos pa za člana Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS
Kocjančič Boris — sekretar Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije.
Za poslanskega kandidata v republiški zbor Ljudske skupščine so ga predlagali volivci osrednjega dela Goričke, kjer je bil že doslej poslanec republiške skupščine. Vedno in vsem je bil dober svetovalec, zato na letošnjih zborih volivcev ni bilo težko izbrati poslanskega kandidata.
Volivci teh goričkih vasi, ki
so se pri volitvah dobro izkazali, obljubljajo, da bodo tudi v nedeljo šli na volišče enotni in glasovali za svojega kandidata.
Šabjan Štefan — star partizanski borec, kandidira v volilnem področju občin Prosenjakovci, Dobrovnik in Bogojina.
Poslanec Ljudske skupščine LRS je bil že od leta 1951. V letih po osvoboditvi je delal najprej v zadružništvu, nato kot politični delavec, organizacijski sekretar OK KPS v Radgoni, kasneje v Lendavi. Sedaj član OK ZKS in član Okr. odbora SZDL in od združitve obeh prekmurskih okrajev predsednik OLO M. Sobota.
Torok Aleksander — doma iz Dolge vasi pri Lendavi, madžarske narodnosti. Kandidira v lendavskem volilnem območju.
Sedaj je zaposlen pri trgovskem podjetju »Koloniale« v Lendavi, je član Mestnega komiteja ZKS v Lendavi in član Mestnega odbora SZDL v Lendavi.
Kljub težavam smo doseli več e uspehe
(Nadaljevanje s 1 strani)
V tem času so te gospodarske organizacije in kmetje prejeli prav tako v obliki popusta pri nabavi zaščitnih sredstev in umetnih gnojil 17 milijonov dinarjev; skupno torej 47,000.000 dinarjev, kar znaša eno tretjino enoletnega davka, ki so ga vplačali kmetovalci v okraju.
Poleg tega so državna posestva iz lastnih sredstev opravila za 53 milijonov investicij. Za obnovo vinogradništva je bilo lani porabljenih 17,000.000 din. Skupno je bilo vloženih v kmetijske investicije 117 milijonov dinarjev; več sto milijonov pa je bilo porabljenih tudi za dograditev zadružnih domov, ki jih sedaj že koristno uporabljajo kmetijske zadruge, razna društva in ljudski odbori.
NOVA STANOVANJA, DELAVNICE, SKLADIŠČA...
Stanovanjskih hiš je bilo zgrajenih sorazmerno mnogo. Gradili so jih predvsem delavci in nameščenci, poleg mestnih občin Ljutomer in Radgona. V vinogradniškem predelu je bilo obnovljenih 61 hiš, popravljenih 183 hiš, lesena tla pa so položili v 113 hišah. Novih hiš pa je bilo zgrajenih 37. Skupna vrednost teh del znaša 72,000.000 dinarjev. Vrednost teh gradenj pa je mnogo večja, če upoštevamo, da so mnogi delovni kolektivi vložili v te gradnje mnogo prostovoljnega dela.
Razen že omenjenih sredstev je bilo v okraju investiranih 190,000.000 dinarjev za naslednje gradnje: nova klavnica, nova garaža, zgradba podjetja Slikoplesk v Ljutomeru, obnova garaž in skladišča v Radgoni, razširitev naprav in gradnja Skladišč v Slatini Radenci, dela v opekami Ljutomer, mizarski delavnici Razkrižje itd.
NOVE CESTE, ŠOLSKE ZGRADBE, PROSVETNE IN ZDRAVSTVENE USTANOVE
Za družbeno raven so pomembna tudi naslednja dela: tlakovanje cest v Radgoni, adaptacija zdravilišča v Radencih, nadzidava in ureditev poslopja OLO v Ljutomeru, ureditev kmetijske Šole, dozidava gimnazije v Ljutomeru, izgradnja dijaškega doma v Ljutomeru, dograditev Šole v Logarevcih in uerditev šole na Murščaku, obnova otroških vrtcev v Ljutomeru in Radencih, grad-
nja stanovanjske hiše pri opekami Križevci, obnova doma onemoglih v Lukavcih, urejevanje cest, kanalizacije in vodovoda v Ljutomeru, ureditev splošnih in zobnih ambulant V Ljutomeru, Radencih in Radgoni, Več milijonov dinarjev so prejeli za komunalno dejavnost tudi bivši krajevni ljudski odbori.
Deloma iz lastnih sredstev kmetijskih zadrug in podjetij, delno pa s krediti in sredstvi obč. ljudskih odborov je bilo nabavljenih tudi 6 novih kino projektorjev.
V INVESTICIJSKO IZGRADNJO JE BILO VLOŽENEGA MNOGO TRUDA — IN MNOGO SREDSTEV
Skupno je bilo vloženih v investicijsko izgradnjo in družbeno raven v zadnjih treh letih 635,000.000 dinarjev, pri čemer seveda ni upoštevan nakup radijskih aparatov in opreme. Iz družbenih prestav je bilo vloženih 313 milijonov, iz lastnih virov pa 323,000.000 dinarjev. Lahko bi pa napravili še več z lastnimi sredstvi, če bi le bilo za to pri kmetijskih zadrugah in podjetjih več zanimanja.
Od letne bruto proizvodnje — 2 milijardi 444 milijonov — je ustvarjenih na leto nekaj nad 500 milijonov dinarjev dohodkov. Od tega se odvede za splošne družbene potrebe 300 milijonov din, v okraju pa ostane okoli 200 milijonov. Davkoplačevalci so vplačali od leta 1950 do vključno letošnjega leta 475 milijonov dinarjev davkov, skupni proračunski izdatki pa so v tem razdobju znašali okoli 526 milijonov dinarjev. Razliko med proračunskimi dohodki in izdatki smo krili s prometnim davkom, davkom na dediščine in darila ter iz dohodkov gospodarskih podjetij.
Lansko leto so znašali samo izdatki socialnega zavarovanja 183 milijonov din, letos pa 187 milijonov. Ta bremena nosijo v glavnem socialistične ustanove, saj imajo kmetje zavarovanih le nekaj nad 4 odstotke svojih poslov.
KAJ NAM OBETA BODOČNOST.
Gospodarstvo okraja nam narekuje, da bo treba v prihodnjih letih prvenstveno posvetiti
skrb regulaciji Ščavnice in Plitvice, obnovi sadjarstva, vinogradništva, razvoju živinoreje, za izgradnjo poslopij in nove opreme na novih kmetijskih posestvih, gradnji vinske kleti, gradnji tovarne za predelavo sadja in gradnjo tovarne sladkorja, gradnji stanovanjskih hiš in šolskih poslopij in za podobne naloge.
Vse to bo obsegal tudi 10-letni perspektivni načrt, zato je treba o vsem tem povsod čimveč razpravljati.
VOLIVCI PRLEKIJE pričakujejo volitve prepričani, da so predlagali najboljše
Jože Gričar, ki so ga volivci ljutomerske volilne enote izbrali za kandidata, je bil rojen leta 1910 v Rovišah pri Ljubljani Kot delavec je kaj kmalu spoznal razredna nasprotja med kapitalisti in proletarci. Zato se je vključil v sindikalno gibanje in sodeloval v veliki stavki mariborskih delavcev.
Že prvo leto okupacije je bil med borci za svobodo. V partizane Je odšel decembra 1941, kjer je delal tudi kot politični voditelj. Mnogi, ki so ga v času
okupacije srečali, se ga spominjajo kot dobrega tovariša in odločnega voditelja. Član Partije je postal leta 1942.
Po vojni je opravljal odgovorne politične dolžnosti na Koroškem in v Mariboru. Nekaj časa je bil tildi sekretar Glavnega odbora zveze borcev Slovenije. Pred dobrim letom pa je prišel v Ljutomer, kjer opravlja dolžnosti sekretarja Okrajnega komiteja ZKS.
Zlatko Pavlica iz Radgone nosi spominsko značko borca iz le-
ta 1941. Rodil se je v siromašni delavski družini v Mengšu pri Kamniku leta 1927. V mladostnih letih se mu ni uresničila želja, da bi študiral. Moral je iskati zaposlitev v bližnjih tovarnah. Sodeloval je v Sokolu in naprednih mladinskih društvih Komet in Vzajemnost.
Leta 1941 je takoj navezal stike z narodnoosvobodilnim gibanjem v Ljubljani in je sodeloval pri raznih napisnih akcijah. Sodeloval je tudi v borbah na terenu, dokler ga niso Italijani aretirali in odpeljali v zloglasne zapore. Po kapitulaciji Italije je prišel na Primorsko, kjer je delal kot politični in organizacijski voditelj v partizanskih tehnikah. Proti koncu vojne je opravljal odgovorne dolžnosti v varnostni službi. V SKOJ je bil sprejet že leta 1941.
Volivci radgonskega področja in Apaške kotline, med katerimi je tov. Pavlica priljubljen, saj je delal več let v njihovih krajih kot partijski voditelj, so na zadnjih zborih odločno povedali, da bodo glasovali zanj. Prepričani so, da jih bo dostojno zastopal v republiški skupščini.
Dva kandidata v ivanjkovskem volilnem okrožju
Ime Bogomira Verdeva je bilo pogosto izgovorjeno na zadnjih zborih volivcev, ko so ga po vseh krajih ivanjkovske volilne enote izbrali za svojega kandidata. »Moža hočemo, ki je bil že večkrat pri nas in s katerim se bomo lahko tudi v prihodnosti razgovarjali,« so povedali.
Tov. Verdev je bil rojen leta 1924 v družini srednjega kmeta v St. Ilja pri Velenju. Sredi okupacije se je pridružil partizanom. Sodeloval je v številnih bitkah s sovražnikom in bil dvakrat ranjen. V borbi si je zaslužil tudi odlikovanja.
Po osvoboditvi je opravljal važne družbene in politične dolžnosti. Nekaj let je bil tudi v pravniški službi. V političnih in pravniških Šolah si je osvajal znanje in čedalje bolj dozoreval za sposobnega voditelja. Svoje umske sposobnosti s pridom uporablja pri izvrševanju dolžnosti na odgovornih mestih. Bil je sekretar OK ZKS v Ljutomeru, sedaj pa je predsednik OLO. Vedno je delal za napredek okraja in ima precej zaslug pri tem, kar je ljutomerski okraj dosegel v zadnjih letih.

V ivanjkovski volilni enoti kandidira tudi podpredsednik OLO Štefan Joha. Tudi njega cenijo volivci kot voditelja, ki zna vedno najti dobro besedo za delovnega človeka. Rojen Je bil leta 1917 v Strehovcih pri Lendavi. Na kmetiji pa ni bilo za vse dovolj kruha, zato se je izučil za trgovca. Proti koncu le-
ta 1944 se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju, kjer je bil dober aktivist. Svoje dolžnosti je opravljal v Prlekiji Ko se je vrnil iz vojske Je posvetil vse svoje umske sposobnosti izgradnji ljudske oblasti. Vsa leta po vojni je bil odbornik OLO in politični voditelj. Sedaj pa načeluje Gospodarskemu svetu, ki pod njegovim vodstvom uspešno rešuje gospodarska vprašanja.
Pred ustanovitvijo ljudske restavracije v M. Soboti
O potrebi ljudske restavracije v M Soboti se je mnogo razpravljalo. V gostinskih podjetjih je bila hrana za take ljudi, ki nimajo domačega gospodinjstva in so se morali vedno hraniti tamkaj, predraga v primeri z njihovimi dohodki. Zaradi raznih dajatev in stroškov gostinska podjetja niso mogla cene hrani občutno znižati, a bi pri tem nudila stalnim gostom-abonentom zadovoljivo hrano Zato so mnogi prišli do zaključka, da je edina pomoč takim ljudem ustanovitev ljudske restavracije.
Za ustanovitev ljudske re-
stavracije se je zavzel Okrajni svet sindikatov v M Soboti. Že na predzadnji seji mu je bilo obljubljeno, da bo prostore za restavracijo dobil Zato so se na zadnji seji, ki je bila pretekli teden, pomenili o nekaterih podrobnostih in ugotovili, da Je sedaj primernejši čas za ustanovitev restavracije, kot bi bil spomladi; sklenili so, da bodo poskrbeli, da bo ljudska restavracija čimprej ustanovljena. Restavracija bo vodena na podlagi samoupravljanja, to pomeni, da Jo bodo upravljali abonenti sami preko svojega odbora. O važnejših stvareh pa bodo odločali abonenti. Restavracija bo skrbela za prehrano. ne bodo pa se v njej točile alkoholne pijače. Izkušnje so namreč pokazale da točenje alkoholnih pijač lahko restavraciji, to je abonentom, več škoduje kot koristi.
V videmskem okolišu kandidirata Aleksander Pirher in Mari a Levarjeva
Aleksander Pirher je poznan kmečkim ljudem kot nesebičen voditelj in prosvetni delavec. Kolikokrat so se z njim že razgovarjali! Koliko dobrih nasvetov jim je že dal! Zato so ga volivci videmske volilne enote izbrali za kandidata.
Rodil se je v kmečki družini pri Lenartu v Slovenskih goricah. Študiral je pod težkimi pogoji, nato pa je moral štiri leta čakati, da so mu zaupali učiteljsko mesto. Ves svoj prost! čas je posvetil študiju kmetijske vede V službi se je izkazal kot naprednjak; sodeloval je v Sokolu in drugih naprednih društvih.
V Mariboru se je povezal z narodnoosvobodilnim gibanjem in leta 1943 postal aktivist Osvobodilne fronte. Kot partizan se je od aprila 1944 boril v Slovenskih goricah, kjer je bil obenem tudi
politični delavec. Za svoje hrabro zadržanje v NOB je bil odlikovan.
Po osvoboditvi se je posvetil organizaciji šolstva najprej v Mariboru, pozneje pa v Ljutomeru. Odkar živi v Prlekiji, si je na odgovornih položajih vedno odločno prizadeval, da bi vzgoja mladine temeljila na znanstveni osnovi. Precej svojih sposobnosti je vložil v organizacijo kmečko-nadaljevalnega šolstva in izobraževalnih tečajev.
Marija Levarjeva, upravnica Doma onemoglih v Lukavcih, tudi kandidira v videmski volilni enoti. Njen življenjepis je povest o ženi, ki se je morala v trpljenju in garanju prebijati skozi življenje. Odkar je izstopila iz osnovne Šole, si je morala služiti kruh pri tujih ljudeh kot gospodinjska pomočnica. Ker je v domačem kraju v Šmartnem ob Dreti bila hudo izkoriščana, je poizkušala v Ljubljani. Pa tudi tam ni bilo za delovnega človeka nič bolje. V Ljubljani je sodelovala pri demonstracijah zoper nasilja italijanskih fašistov. Leta 1944 je dobila potni list za Štajersko. Odšla je v svoj rojstni kraj in se tamkaj povezala z narodnosvobodilnim gibanjem. Opravljala je važne politične funkcije v OF in ženski organizaciji. Leta 1944 je bila izvoljena za člana Okrožnega odbora OF Celje. V neprestanih pohodih in hajkah je močno zbolela.
Vsa leta po osvoboditvi je opravljala važne dolžnosti v Banatu, kamor je bila odšla s kolonisti, pozneje pa v ljutomerskem okraju. Več let je dobra voditeljica ženske organizacije in dobra aktivistka. Hkrati pa je tudi odločna žena, ki se pri svojem delu ne ustraši nobenih težav.	S.	K.
Industrijska podjetja bodo dobila odškodnino za zaloge blaga. Zato tudi tisto blago, ki ga bodo trgovska podjetja nabavila iz tovarn po sedanjem znižanju ne bo smelo biti dražje, kakor so bile določene cene 8. novembra.
V ponedeljek so glasovali za poslance Zveznega sveta Ljudske skupščine v enotah in vojašnicah JLA. Istega dne so glasovali tudi vsi državljani FLRJ, ki so službeno v tujini. Volitve so bile prav tako na ladjah, ki so v naših ozemeljskih vodah
O predvojnem ljudskem gibanju v ljutomerskem okra u
Kakor po drugih zavednih slovenskih krajih, tako je bil ustanovljen proti koncu prve svetovne vojne tudi v Ljutomeru Narodni svet za ves okraj. Ta Narodni svet na čelu s socialistom Viktorjem Kukovcem je ob zlomu stare Avstrije prevzel oblast iz rok avstrijskih oblasti. To se je zgodilo prej kot v mnogih drugih okrajih, vsekakor pa prej kakor v Mariboru, kajti prav Narodni svet v Ljutomeru je pomagal z orožjem in borci generalu Majstru pri razorožitvi nemške belo-zelene garde v Mariboru.
V Gornji Radgoni, drugem najvažnejšem središču ljutomerskega okraja, je bil v prevratnih dneh nastanjen 98. pešpolk, sestavljen v glavnem iz Cehov. O tem polku ne moremo reči, da je bil revolucionaren kakor so mnogi češki polki res bili, saj ni hotel ničesar slišati o prostovoljni predaji orožja predsedniku Na-
rodnega sveta. Toliko bolj pa je bil revolucionaren 97. tržaški pešpolk, ki je bil pred tem v Radgoni, a je bil zamenjan s češkim 98., ker se je uprl. Z odločnim nastopom pred vojaškim poveljnikom češkega polka je predsednik ljutomerskega Narodnega sveta Viktor Kukovec dosegel, da je komandant pristal na razorožitev. Z enim delom zaplenjenih strojnic in pušk je ljutomerski Narodni svet oborožil novo ustanovljeno Narodno stražo, ki je imela nalogo preprečiti vsak napad s strani Nemcev, drugi del orožja pa so poslali v Maribor generalu Maistru, da je z njim oborožil svoje borce, ki jih je bilo lepo število prav iz našega ljutomerskega okraja. Kakor veste, je razorožitev nemške belo-zelene garde v Mariboru uspela brez vsakih žrtev z naše strani in vprašanje Maribora je bilo za ves Čase rešeno. V našo škodo pa je bilo odločeno glede
Radgone in slovenskih vasi okrog nje.
Še z dvema zgodovinskima dogodkoma se lahko pohvalijo prebivalci Ljutomera v prevratnih letih. Prvič da je vihrala v dneh tega zgodovinskega prevrata na Kukovčevem mlinu zastava revolucije; drugič pa, da so si Ljutomerčani pri občinskih volitvah leta 1922 izvolili za župana socialista, kakor s j ga je izvolila Ljubljana. Kandidat socialistov za ljutomerskega župana, Viktor Kukovec, ni imel nobenega protikandidata, čeprav so v občinskem odboru bili predstavniki več strank. Zopet en dokaz več, da ljudstvo v odločilnih trenutkih tudi v polpreteklem času ni gledalo toliko na to, kateri stranki pripada kandidat, temveč je gledalo v glavnem na to, kako se je kandidat izkazal pri delu za ljudstvo. V politični zgodovini razdobja med dvema vojnama poznamo veliko takih primerov, da je ljudstvo proti volji svojih strankarskih voditeljev izreklo zaupanje pripadnikom socialistične in komunistične stranke pač zato, ker se je prepričalo da leti delajo za ljudstvo brez vseh osebnih računov.
Naj sedaj še na kratko opišem prvoseptembrske dogodke leta 1935 v Ljutomeru, zaradi katerih je obrnilo naše okrajno središče nase pozornost vse Jugoslavije.
Po petomajskih volitvah leta 1935, ko se je Partija z velikim poletom lotila zbiranja množic za boj proti reakcionarnemu protiljudskemu režimu in notranji ter zunanji fašistični nevarnosti, je bil dne 24. avgusta v Ljutomeru sestanek zaupnikov slovenskega ljudskega gibanja iz Prlekije in Prekmurja, na katerem so se zaupniki dogovorili, da bo 1. septembra v Ljutomeru veliko zborovanje ne glede na to, ali bo oblast zborovanje dovolila ali ne. Čeprav je oblast preko občinskih uprav dala razglasiti, da je shod prepovedan, se je na njem vendarle zbralo več tisoč ljudi. Po pozdravu Jožeta Kerenčiča, našega domačina, se je formiral sprevod s slovensko zastavo na čelu, ki jo je nosil Jože Kerenčič sam. Orožniki so na množice streljali in ubili Alojza Mavriča, ranjena pa sta bila Ivan Medic iz Bolfenka in še en udeleženec »Ljudska pravica« s poročilom o tem shodu je bila zaple-
njena, zato citiram, kar je o tem napisal »Bojevnik«:
•Preteklo nedeljo bi se imelo vršiti večje zborovanje v Ljutomeru. Načelnik ljutomerskega sreza pc je to zborovanje prepovedal in to razglasil s pomočjo občinskih uprav po vsem srezu. Kljub prepovedi pa se je zbralo v Ljutomeru več tisoč ljudi... (opis neizzvanega napada orožnikov na zborovalce je cenzuriran, nadaljevanje). Na mestu je bil ostal mrtev neki Alojz Mavrič, posestnik iz ptujskega sreza, ranjena pa sta bila Ivan Medic, vinogradnik iz Sv. Bolfenka, tudi v ptujskem srezu In neka oseba, katere indentiteta ni znana, ker je pobegnila.«
Ogorčenje ljudstva zaradi tega krvoprelitja je bilo veliko. Partija in »Ljudska pravica« sta sklenili pozvati ljudstvo na protestno zborovanje v Vidmu ob Ščavnici. To je bilo edino nameravano zborovanje v tem času, katerega je oblastem takrat uspelo preprečiti, in sicer prvič s tem, da je bila zaplenjena »Ljudska pravica« s pozivom na to protestno zborovanje; drugič pa, da so vse slovenske tiskarne dobile prepoved, da ne smejo tiskati.
nobenih letakov z obvestilom o zborovanju; tretjič, da je bila izdana tiralica za organizatorje in sklicatelje obeh shodov, ljutomerskega in videmskega; četrtič, da so orožniki in JRZ-jevci strašili ljudstvo se z večjim krvoprelitjem, kakor je bilo ljutomersko; petič, da je JRZ sklicala shod za 15. september 1935. leta v Križevcih pri Ljutomeru in prijavila kot glavnega govornika ministra Kreka, ki da bo ljudstvu pojasnil ljutomerske dogodke. Do takrat pa naj bi bilo ljudstvo mirno in naj ne bi organiziralo nobenih zborovanj. Iz poročila »Bojevnika« z dne 12. septembra 1935 je v dopisu iz Ljutomera razvidno, da je bila udeležba na Krekovem shodu polovico manjša, kakor pred štirinajstimi dnevi v Ljutomeru. Odlomek dopisa se glasi dobesedno takole:
Preteklo nedeljo je priredila JRZ v Križevcih pri Ljutomeru svoj tabor Agitacija za zbor je bila velika, pa se Je pričakovalo ogromne udeležbe V lem pogledu po je bilo razočaranje. Udeležba ni dosegla polovico onega poslušalstva, ki se je zbralo 14 dni prej v Ljutomeru na prepo(Nadaljevanje na 3. strani)
Franc Kimovec-Žiga
Murska Sobota. 20 novembra 1953
OBMURSKI TEDNIK
Stran 3
(Nadaljevanje z 2. strani) vedanem zboru... Glavni govornik je bil g. min. dr. Kerk.«
Za JRZ je to bil začetek konca tudi v našem ljutomerskem okraju. Bolj kot drugi okraji se je prav naš obmejni okraj začel zavedati, kam bo pripeljal državo protiljudski režim Stojadinoviča, ki se je bolj in bolj naslanjal na fašistične sile in dopustil svobodno delovanje nacistični peti koloni tudi v naših obmejnih krajih. Naj navedem samo najbolj znan primer iz kritičnih aprilskih dni leta 1941. Vse okoliščine potrjujejo, da je bil nacist in kulturbundovec Bouvier v Gornji Radgoni točno seznanjen z nameni takratne Nemčije. Po navodilih Iz Rajha je povabil na predvečer 6. IV. ves oficirski kader v svojo klet, da bi opijanil oficirje, da bi potem lahko Nemci nemotno prišli preko meje. Takrat je bilo v Gornji Radgoni kakih 30 rezervnih oficirjev, ki so jih Nemci nepripravljene in neoborožene ujeli.
Napad Nemcev na sektorju Gornja Radgona in dalje po Apaški kotlini, se je pričel že 6. aprila ponoči. Na raznih krajih Mure so se prepeljale čez Muro manjše enote na gumijastih čolnih, zasedle nekatere strateško važne točke v okolici Gornje Radgone in čakale na glavni napad, ki naj bi se pričel 6. IV ob peti uri. Tako so opazili nekateri Radgončani ponoči ob 23. uri svetlobne signale v smeri Zbigovec. Ko so bili na to opozorjeni jugoslovanski oficirji, so dejali, da ni za nemški napad nobene nevarnosti. Zanimivo je, da so bili vsi rezervni oficirji brez orožja, ker ga niso dobili pri vpoklicu. Prehajanje čez Muro, so organizirali radgonski in celjski hitlerjanci.
Zato je tudi razumljivo, zakaj ni bil takrat razstreljen most, ki je vezal našo državo s takratno Nemčijo.
Za razstrelitev mostu je bil zadolžen oficir, kapetan Zupanc, ki je bil v civilu hotelir v Mojstrani. Ta je stanoval v Gornji Radgoni pri hitlerjancu Kozarju. Kozar je znal na neki način pregovoriti ali zadržati kapetana Zupanca, da most ni bil razstreljen
ob določenem času. To nalogo je dobil Kozar od Nemcev.
Že ko so bili Nemci čez Muro, so jih hoteli vsaj delno pognati nazaj radgonski mladinci, ki so se nekaj časa pred napadom organizirali v SKOJ. Pri tem spopadu so imeli nacisti, kot pričajo njihovi lastni viri, 6 mrtvih. Zametek te skojevske organizacije v Gornji Radgoni so bili študentje, ki so študirali v Ljubljani. Bili so to: Hojs Ivo, Brvar in drugi. Z njimi se je kasneje povezal Jože Kerenčič in organiziral odpor v Radgoni in v vsem tem predelu ljutomerskega okraja.
Gornjeradgonski hitlerjanci so sprejeli nemško vojsko s primerno ganljivostjo. Objemali so nemške vojake, jih poljubljali in čisto pozabili, da so bili kdaj Slovenci .
Kmalu po okupaciji Gornje Radgone so Nemci segnali pred most pri Muri vse prebivalce, jih slikali in pošiljali fotografije v Nemčijo z opombami, kako navdušeno so jih sprejeli tlačeni Štajerci. Tu so obenem polovili tudi napredne Slovence in jih zaprli. Kar jih ni bilo, so jih pa poiskali skrite po raznih kleteh, podstrešjih in drugih skritih krajih. Tega, kako so ravnali z zavednimi Slovenci, v nemškem časopisju niso nikjer opisali, pač pa so v »Marburger Zeitung« z dne 11. aprila 1942 opisali, kako so ravnali z našo zastavo Poglejmo s čim se hvalijo: »Sneli so jugoslovansko zastavo, zavili so vanjo velik kamen in en vojak jo je sredi mostu izročil valovom nekdanje obmejne reke. Dolgo se je še napihovala na vodi, dokler se ni pogrezajoč se globlje in globlje — končno grgrajoč potopila, kakor je država sama v tem trenutku za vedno izginila v morju zgodovine.«
Tako je dogodek z zastavo opisal Otto Grieb v svojem članku »Napad čez radgonski most« v že citirani »Marburger Zeitung, toda njegova napoved se ni uresničila. Po štirih letih tuje okupacije je v Gornji Radgoni zopet zavihrala naša zastava in na njej rdeča peterokraka zvezda, znamenje naše narodne in socialne osvoboditve.
Ivan Kreft
V Lendavi so ustanovili delavsko prosvetno društvo „Svoboda“
V sredo, 11. t. m., je bil v veliki dvorani Nafte v Lendavi ustanovni zbor Delavskega prosvetnega društva »Svoboda«. Tako lepega zbora v Lendavi že dolgo ni bilo, saj se ga je udeležilo preko 500 ljudi.
Po kratkem umetniškem sporedu so bila podana poročila, nakar je zbor pozdravil in očrtal glavne naloge »Svobode« to-
variš Ivan Regent. Nato so funkcionarji Okrajnega odbora ljudske prosvete iz Murske Sobote izročili priznanja za dosedanje uspehe in udeležbo na letošnjem Prekmurskem festivalu, prednikoma sedanje »Svobode«, društvoma: Kulturnemu prosvetnemu društvu Lendava in Delavsko-prosvetnemu društvu »Beli rudar«, ki sta zdaj prešli v »Svobodo«.
Zbranim Lendavčanom je spregovoril tudi tovariš dr Anton Vratuša, državni podsekretar pri Izvršnem svetu FLRJ, prekmurski rojak, ki je podal lep pregled zunanje in notranje politike. Kljub pozni uri so ljudje sledili zanimivim izvajanjem in prosili tovariša dr Vratuša naj še pride večkrat med Lendavčane med bele rudarje, na naftonosna polja Novi odbor »Svobode« čakajo velike naloge in upamo da jih bo znal dobre rešiti. V odbor so izvoljeni štirje delavci in nekaj več nameščencev in priznanih prosvetnih delavcev.
-C-
Beltinska kronika
Po zadnjem popisu prebivalstva v aprilu letošnjega leta ima baltinska občina 8411 prebivalcev, od tega 4052 moških in 4359 žensk. V občini je 1763 gospodinjstev in pride na eno povprečno 4,5 Ijudi. Občino sestavljajo vasi: Bratonci, Gančani, Ižakovci, Dokležovje, Melinci, Lipovci in Beltinci, kjer je središče občine.
Od 1. januarja do 1.oktobra letos je bilo v beltinski občini 'rojenih 129 oseb, od teh je bilo 69 moških in 60 žensk. Umrlo jih je 64 in sicer 39 moških in 25
žensk Število rojenih Je za 50 % večje od umrlih Značilno pa je, da je bilo med rojenimi, kakor tudi umrlimi več moških kakor žensk. V tem času je bilo v občini 48 porok.
Na področju občine je 8 šol in sicer ena nižja gimnazija in sedem osnovnih šol. Vse vasi razen Bratonec imajo svojo šolo. Nižja gimnazija je v Beltincih in jo obiskujejo otroci iz vseh vasi razen Dokležovja, kjer imajo 8-letno osnovno šolo; ostale vasi imajo le nižje razrede osnovne šole. V občini je 1331 šoloobveznih otrok, od tega 652 dečkov in 679 deklic. Gimnazijo obiskuje 445 dijakov, osnovne šole pa 886 učencev. Največ učencev obiskuje osnovno šolo v Beltincih, katero obiskujejo tudi otroci iz Bratonec.	-ec.
Pocenitev kolonialn ega blaga
Pocenitev kave, riža, čaja, južnega sadja in začimb. Na predlog posebne komisije pri upravi za zunanjo trgovino so znižali uvozne količnike za navedene artikle. Na osnovi tega predvidevajo člani te komisije, da se bo znižala cena kilograma kave od 3150 na 2000, riža od 400 na 210, čaja od 4000 na 3000, pomaranč od 300 na 200, limon od 320 na 180, suhega grozdja od 400 na 300, popra od 7000 na 4000, cimeta od 4000 na 3000, vanilije od 25.000 na 20.000 din itd.
Pozdravi
naših fantov-vojakov
Prekmurci, borci slavne JLA, budni čuvarji sleherne pedi naše s krvjo prepojene domovine, ko stojimo pripravljeni za obrambo naših meja, pošiljamo vam, dragi starši, prijatelji in znanci, iskrene pozdrave, želeč, da boste tudi vi pripravljeni vsak hip, če bo treba, prijeti za orožje. Vojaki VP 1640-E/15, Pivka: Jože Horvat in Vlado Fartek, Murska Sobota; Vladimir Kardoš, Tešanovci; Ferdo Žilavec in Anton Horvat, Grad; Jože Puhan in Štefan Matko, Gančani; Aleksander Berke in Arpad Šanca, Bodonci, Štefan Talaber, Gorica; Željko Rituper, Markišavci; Karel Bucek, Serdica; Evgen Vrečič, Strukovci in Rudolf Lulik, Brezovci.
Prvoborcu Jakobu Babiču bodo odkrili spominsko ploščo
Med mnogimi Slovenci, ki so morali čast in ponos svojega naroda rešiti, s svojim življenjem je bil tud) sta našše Prlekije tov. Jakob Babič. Kot zaveden Slovenec in rodoljub se je med prvimi priključil narodnosvobodilnemu gibanju. Kmalu so mu zaupali važne politične dolžnosti. Bil je prvi sekretar OF za ljutomerski okraj. Sredi velikega dela za stvar slovenskega ljudstva je padel v roke nemškim zločincem, ki so ga v ljutomerskih zaporih strahovito mučili, da bi iz njega izsilili priznanje. Toda Babič se je junaško zadržal. Gestapovci niso mogli od njega ničesar izvedeti. Vztrajno jim je kljuboval, dokler ni omahnil, zadet od krogel pohlepnih nasilnikov. To je bilo v bližini Miklošičevega trga.
Da bi ta dogodek ostal ohranjen poznim rodovom, ki se bodo s hvaležnostjo spominjali tega junaka bodo na mestu, kjer je tov Babič padel odkrili spominsko ploščo To se bo zgodilo 29 novembra ko bo-
mo slavili 10 obeltnico zasedanja AVNOJ. Za ta dan pripravljajo tudi kulturni program.	-ok
Naš sodelavec Jože Kološa razstavlja na 10. mednarodni razstavi umetniške fotografije v Zagrebu
Že 17 oktobra (do 17. novembra) je v Zagrebu odprta X. mednarodna razstava umetniške fotografije. Razstavljalci iz 33 držav razstavljajo 353 del — toliko jih je bilo izbranih za razstavo — od 2449 poslanih.
Med razstavljalci je tudi tov. Jože Kološa, naš stalni sodelavec iz Murske Sobote, čigar slike naš list pogosto objavlja. Njegova slika »ciganka Ila« je uvrščena med razstavljena dela mednarodne razstave umetniške fotografije.
Tov. Kološa, ki tokrat ne razstavlja prvič na taki razstavi, dobiva vabila za sodelovanje na podobnih razstavah iz raznih krajev sveta. Pomanjkanje primernih ateljejev pa mu dela preglavice in težave pri delu Primerni ateljeji bi gotovo koristili in pospešili njegov nadaljnji razvoj.
RADENCI
Od dosedanjih številnih predvolilnih sestankov v radenski občini je bil najboljši zbor volivcev na Janževem vrhu. Pred volitvami skupščin bodo v vseh večjih krajih še sestanki, na katerih bodo obravnavali davčno politiko To kmetovalce posebno zanima. Občinski odborniki so sklenili da bodo pri volitvah pomagali raznim komisijam in bodo skrbeli da bodo volitve čimbolje izvedene.
V nedeljo so kmečki proizvajalci izvolili svoje predstavnike. V občini Radenci so iz-
volili Ivana Rantaša s Kapele ne Štefana Puhana iz Rihtarovec. Povprečna udeležba pri volitvah je bila v občini 91.2 odstotna. Prvi so stoodstotno volitve končali na Kapeli. Za njimi pa so bili najboljši v Hrastju-Moti.
Na zadnji občinski seji v Radencih so obravnavali četrto akontacijo in dokončni obračun davka. Predlagali so proračun za leto 1954 Predsednik je pojasnil, da je davek letos za 1 milijon 600 tisoč dinarjev nižji, kot je bil lani. Predlog proračuna pa je nekoliko višji od lanskega, ker so v njem zajeti tudi izdatki za šolo v Murščaku. Tudi proračun za šolo na Kapeli je zvišan Najbolj pa se je povečala postavka za komunalno dejavnost, ker za drugo leto predvidevajo asfaltiranje glavne ceste skozi Radence od klavnice do pekarne v dolžini 1150 m. Postavili bodo tudi novo mostno tehtnico ter razširili most pri gasilskem domu Potrebna bi bila razsvetljava od glavne ceste do kino dvorane, kar bi se dalo narediti z malimi stroški.	-ki-
Volilno tekmovanje v Ivanjkovskem okraju
V ivanjkovskem okolišu je za nedeljske volitve dokaj živahno razpoloženje, posebno med vaškimi odbori Socialistične zveze. Vaški odbor Socialistične zveze Jeruzalem-Plešivica je napovedal volilno tekmovanje vsem desetim vaškim odborom SZDL v volilnem okolišu Ivanjkovec. Vsi vaški odbori: Mali Brebrovnik, Libanja-Pavlovski vrh, Veličane, Cerovec, Žerovinci, Lahonci, Mihalovci, Stanovno-Strezetina, Ivanjkovci in Runeč-Žvab ter Dobrovščak so se tekmovanju odzvali. Posebna komisija bo ugotovila, kdo bo najboljši.
Volivci izjavljajo, da bodo čimprej izpolnili svojo državljansko dolžnost.	TA.
Pridite še, z lepo slovensko pesmijo ...
V Ljutomeru je gostoval Učiteljski pevski zbor
Ljutomerčani so zadnjo nedeljo doživeli pomemben kulturni dogodek; prvič po svoboditvi so v svoji sredi pozdravili učitelje — pevce, ki so prišli semkaj iz vseh krajev Slovenije, da razveselijo naše ljudi z lepo slovensko pesmijo.
Člane učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič«, ki so se z avtobusi pripeljali iz obmejne Radgone, kjer so gostovali v dopoldanskih urah in bili tamkaj tudi gostoljubno sprejeti, so pred  poslopjem gimnazije pričakali stanovski tovariši, zastopniki množičnih organizacij in pionirji, ki so gostom v pozdrav zapeli
prleško himno. Dobrodošlico sta jim izrekla ravnatelj gimnazije tov. Mohorko in predsednik ljudskega odbora tov. Pihlar. Posebno pa je bil ganljiv prizor, ko so se med goste pomešali pionirji in jim pripeli na prsi šopke cvetlic. Mnogi so bili tako ganjeni, da so jim stopile solze v oči.
Medtem pa je občinstvo iz Ljutomera in okolice do zadnjega kotička napolnilo prostorno dvorano v Domu kulture. Učitelje so prišli poslušat celo kmečki ljudje iz oddaljenih vasi. Pred 700 poslušalci je goste pozdravil predsednik domačega društva tov. Štebih. Spored je obsegal predvsem pesmi umetnika Emila Adamiča. Nastopajoči so jih zapeli tako, da so segle do srca slehernega poslušalca. Koncert je bil za občinstvo pravi užitek, ki so ga poslušalci poplačali z burnim ploskanjem, izvajalci pa so bili deležni darov, hvaležni pionirji so jih obsipali s cvetjem. Ljutomerčani so pevcem ob zaključku izrazili svojo željo, naj prihodnje leto ne pozabijo na Prlekijo.
Zvečer so bili učitelji gostje delovnih kolektivov in prosvetnih delavcev, ki so jim v restavraciji »Triglav« pripravili prijetno razvedrilo.	S. K.
Državni uslužbenci so dobri šahisti
Sindikalna podružnica državnih uslužbencev v M. Soboti je priredila tekmovanje v šahu s profesorji srednjih šol v M. Soboti. Na vsaki strani je nastopilo po 8 šahistov Izid tekmovanja je bil 6:2 za državne uslužbence
Vremenska napoved
za čas od 20. do 26. novembra.
V drugi polovici tekočega tedna padavine, pozneje sneg verjetno do nižin. Konec tedna ali v začetku naslednjega tedna za 1 do 2 dni izboljšanje, nato zopet nestalno in nekaj padavin. Sredi prihodnjega tedna ponovno izboljšanje. V drugi polovici prihodnjega tedna močne padavine z neurji in nagle spremembe temperature.
Vsak teden ena
NE PROSI...
»Toliko davka so mi odmerili na 10 hektarov posestva, da ga ne morem plačati. Ne prosim vas, dragi verniki, da bi mi ga plačali vi. Če pa bi kljub temu prispeval vsak le po nekaj kovačev, bi bil moj davek plačan.«
Da ne bo pomote! To ni prebral gospod na prižnici iz Svetega pisma, temveč je tako povedal zato, ker so mu »težave« ljudi zelo pri srcu.
Parcela 25 arov v Murski Soboti ob Tišinski cesti ugodno naprodaj. — Naslov v upravi Obmurskega tednika.
TEDENSKI KOLEDAR
Nedelja, 22. novembra — Cecilija.
Ponedeljek, 23. novembra — Milivoj, Klemen.
Torek, 24. novembra — Janez.
Sreda, 25. novembra — Katarina.
Četrtek, 26. novembra — Januša.
Petek, 27. novembra — Bernard, Baldo
Sobota, 28. novembra — Jakob, Gregor
SONČNI VZKHOD 22. novembra ob
7.12,	zahod ob 16,34; dolžina dneva
9,12.
LUNINA SPREMEMBA 28. novembra zadnji krajec ob 9,16.
SPOMINSKI DNEVI
23. novembra 1941. leta se je začela prva sovražna ofenziva proti enotam KOV in POJ.
25.	novembra — 1780. leta je bil dokončan Grubarjev prekop v Ljubljani. — 1942. leta se je v Bosanskem Petrovcu začel prvi kongres partizanskih zdravnikov. — 1942. leta je bila po bitkah pri Bihaču ustanovljena VI. proletarska divizija.
26.	novembra 1923. leta so fašisti izdali nov zakon o društvih, ki je onemogočil obstoj slovenskih kulturnih in športnih društev v Slovenskem Primorju.
27.	novembra 1943. leta je padel narodni heroj Ivo Lola-Ribar, sekretar CK SKOJ.
28.	novembra 1562, leta je avstrijski cesar izdal ukaz za izgon Primoža Trubarja iz domovine.
KINO
SOBOTA predvaja od 20. do 22. novembra mehiški zabavni film:	»CANTI-
FLAS-MUŠKETIR"; od 24. do 26. novembra angleški film: „TRIO",
LJUTOMER predvaja 21. in 22. novembra avstrijski film: ,,NESMRTNI VALČEK"; 25. in 26. novembra angleški film: ,,PEKEL JE RAZPRODAN".
RADGONA predvaja 21. in 22. novembra ameriški film: ,,REBEKA"; 25. in 26. novembra ameriški film: ,,ZAPELJIVKA NOVEGA ORLEANSA".
GRAD predvaja 22. novembra avstrijski film:	»DVORNI SVETNIK GEIGER";
29. novembra ameriški film: »ZMAGA NAD TEMO".
ČEPINCI predvaja 22. novembra ameriški pustolovski film: ,,TARZAN MED LOVCI"; 29. novembra mehiški film: ,,BISER".
Mali oglasi
Kupimo večjo količino krovne slame in manjšo količino borove in jelševe hlodovine. Podrobnejše informacije v Okrajni opekarni Nemčavci.
Prodamo po zelo ugodnih cenah ves gostilniški pribor in čevljarske potrebščine. Vprašati na obč. ljudskem odboru v Križevcih pri Ljutomeru.
Parni kotel 4 konjske sile (hiter) ugodno prodam. Vprašati v Pordašincih št. 24 v Prekmurju.
Gostilniške prostore dam v najem v Odrancih — Prekmurje. Borovič Stefan, Odranci 78.
Orna zemlja. 1,5 ha v k. o. Krog v bližini M. Sobote ugodno naprodaj Poizvedbe pri: Jug Janez, tapetnik M. Sobota (pri Lendavskem mostu).
Ovca merinovka, plemenjača z mladičem in oven, poceni naprodaj. Vprašati v Moravcih št 5.
Opremljeno sobo v M. Soboti išče mirna tovarišica. Ponudbe na upravo Usta pod »Soba«.
Gramofon v dobrem stanju naprodaj. Naslov v upravi Usta.
Izkoristite veliko znžanje cen tekstilnega blaga!
Izkoristite ugoden nakup blaga na obroke!
Tekstilno blago vseh vrst, velika izbira, zmerne cene, solidna postrežba! VSE, KAR ŽELITE — DOBITE V
TRGOVSKEM PODJETJU
„TEKSTIL“
MURSKA SOBOTA
v poslovalnicah
»IZBIRA" - »MODA” - »TKANIMA"
OGLEJTE SI NAŠE VELIKE ZALOGE! PREPRIČAJTE SE O NIZKIH CENAH!
Trgovsko podjetje »TEKSTIL" Murska Sobota
OBMURSKI TEDNIK
Murska Sobota, 20. novembra 1953
OD TEDNA DO TEDNA
PO OBISKU KOČE POPOVIČA NA DUNAJU
Razgovori, s katerimi smo lahko zadovoljni
»Naša pot je bila uspešna in smo z uspehi razgovorov lahko zadovoljni,« je izjavil našim novinarjem državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, ko se je ob vrnitvi z Dunaja zaustavil za nekaj uric tudi v Mariboru. Podobne izjave je dan poprej naslovil na tuje novinarje na tiskovni konferenci, ki je sledila zaključku avstrijsko-jugoslovanskih pogajanj. V istem duhu je napisano skupno uradno poročilo. Sledil pa je tudi umeven korak, ki med drugim potrjuje resničnost gornjih izjav: obe vladi sta svoje dosedanje poslaništvo na Dunaju oz. Beogradu povišali v veleposlaništvo.
Predstavniki obeh držav so prišli do zaključka, da jih druži dokaj enako gledanje v važnih mednarodnih vprašanjih. Ko sta delegaciji obravnavali avstrijsko-jugoslovansko sodelovanje, sta lahko ugotovili, da je še vse polno neizkoriščenih možnosti za medsebojne gospodarske stike. Bodoča medsebojna gospodarska zamenjava bo obsegala tudi take predmete, ki jih doslej niso vsebovali spiski za zamenjavo, predvsem industrijske izdelke. Osnova za gospodarsko sodelovanje se je s tem poglobila.
Obe delegaciji sta se tudi menili o povečanem avstrijskem tranzitu čez našo državo. Pogajanja o obmejnem prometu ni-
so rodila kdo ve kakih uspehov, zato jih bodo morali še nadaljevati. Z uspehom so se zaključili razgovori o avstrijskem imetju v Jugoslaviji in jugoslovanskem imetiju v Avstriji, ki so ga svoj čas odvlekli nacisti.
Sprejete zaključke bodo v prihodnjih mesecih in letih uveljavili s primernimi sporazumi in pogodbami.
Razgovori na Dunaju pa so veljali tudi enemu od onih vprašanj, ki najbolj prizadevajo slovensko ljudstvo, t. j. vprašanje našega življa na Slovenskem Koroškem. Po besedah Koče Popoviča sta obe delegaciji postavili to vprašanje tako, da ga je treba ocenjevati s stališča splošnega medsebojnega sodelovanja. To se pravi: Čim bolj se bodo v bodoče poglabljali in krepili medsebojni odnosi, tem prej in temeljiteje ga bo mogoče rešiti S kakršnimikoli deklaracijami bi namreč ne mogli doseči praktičnega učinka.
Morda nekaterih vprašanj na Dunaju niso rešili tako, kakor smo pričakovali. Toda ne moremo mimo resnice, da je poglaviten uspeh avstrijsko-jugoslovanskih razgovorov — kot je dejal sam državni tajnik — prav v tem, da sta obe delegaciji zbližali svoji stališči v mnogih vprašanjih ter razširili osnovo za sodelovanje na vseh področjih.
OLO M. Sobota je razpravljal
o gospodarskih vprašanjih okraja
PRVA SEJA NOVEGA ZBORA PROIZVAJALCEV
V ponedeljek so se zbrali odborniki Zbora proizvajalcev okraja Murska Sobota k prvemu zasedanju. Po ugotovitvi, da so bili pravilno izvoljeni, so zaprisegli, da bodo služili ljudstvu in skupnosti. Izvolili so stalnega predsedujočega in dve komisiji: mandatno-imunitetno ter komisijo za družbeni plan in proračun. Pregledali so delovna mesta v podjetjih ter jih odobrili številčno in po kvalifikaciji.
VIII. REDNA SKUPNA SEJA OBEH ZBOROV
Po končani seji Zbora proizvajalcev je bila skupna seja obeh zborov. Na dnevnem redu so bila predvsem gospodarska vprašanja. Nepravilno gospodarjenje v državnih gozdovih v okraju, ko Gozdna uprava v M. Soboti in gozdarji na terenu ne upoštevajo potreb revežev, temveč so drva in listje za steljo
dobivali navadno tisti, ki so bili bolj nasilni.
Posebno vprašanje je grabljanje listja za steljo, ki je prepovedano. OLO je sklenil, da bo predlagal Izvršnemu svetu Ljudske skupščine LR Slovenije, da bi se dovolilo grabi janje listja vsaj vsako tretje leto v starejših gozdovih ker sam tega sklepa ne more izdati. Razpravljal je tudi o dovoljenjih za sečnjo drv in odkazovanju drevja, ker gozdarji ne zmorejo ugoditi vsem o pravem času.
V okraju so posebne težave s katastrom, ki je zastarel in netočen. Zelja, da bi čim prej naredili nov kataster, bi bila uresničljiva komaj v 15 letih. Ker pa se bo prihodnje leto obračunaval davek po katastrskem dohodku, naj si kmetovalci pomagajo z začasnimi meritvami občinskih odbornikov.
Največ časa pa so razpravljali o gradnji nove bolnice in popravilu stare. Čeprav je to vprašanje bilo že dvakrat na dnevnem redu zasedanj OLO
kot posebna točka, še vedno ni rešeno. Rešitev bi se že našla, načrti bi se lahko naredili, če bi bila sredstva. Razpravljali so o dveh predlogih, kako priti do denarja. Ostali pa so pri tem, da bi se razpisalo ljudsko posojilo okraja. Vendar zaenkrat niso sprejeli nobenega sklepa, temveč so priporočili, naj o tem razpravljajo še občinski ljudski odbori.
Določili so dva odbornika v komisijo, ki zbira podatke, koliko je šoloobveznih otrok in koliko učilnic v posameznih krajih okraja in koliko prostora v učilnici pride na enega učenca. Ti podatki so potrebni za dokaz, kakšne težave vladajo v našem šolstvu
Na koncu so še razrešili dolžnosti dosedanjega šefa uprave za ceste pri OLO Srako, ki je v preiskovalnem zaporu, in določili začasnega vršilca dolžnosti. Zadevo direktorja Okrajnega gradbenega podjetja pa so preložili na prihodnje zasedanje.
Avstrijski zun. minister odstopil
Prejšnji petek je odstopil avstrijski zunanji minister doktor Gruber, ker se že dalj časa ni strinjal z vladnim predsednikom inž. Raabom. Razen tega je napisal knjigo »Med osvoboditvijo in svobodo«, v kateri napada nekatere vodilne ljudi v ljudski stranki, da so se l. 1948 pogajali s kominformističnim poslancem Fischerjem o tem, da tudi kominformistična KP Avstrije sodeluje v vladi Ta del uporablja socialistična stranka sedaj kot močno propagandno orožje.
Ljudska stranka, ki skupno s predstavniki socialistov tvori vladno koalicijo, je postavila poseben petčlanski odbor, ki bo raziskal Gruberjev primer in pa odmev, ki so ga naredile njegove trditve med javnostjo. Kakor poročajo, seje Gruber na zasliševanju branil, češ da njegovih izjav v knjigi javnost
najbrž ni prav dojela in da ni nameraval nikogar oblatiti v stranki. Vendar je sprejel namige, da odstopi, in zahteval razrešnico od kanclerja Figla.
Vlada je takoj zatem dala razumeti, da se zunanja politika Avstrije ne bo spremenila.
Le dozdeven obračun
Tržaška policija je po krvavih neredih v Trstu, o katerih smo že poročali, zaprla sicer 39 razgrajačev, toda po zaslišanju jih je v ječi ostalo samo še osem. Ostali so bili ali oproščeni vsake krivde ali pa so jih do procesa pogojno izpustili. Policija sedaj išče še nekatere razgrajače, ki pa so se lahko pravočasno umaknili v Italijo.
Na drugi strani pa je iredentistična in kominformistična večina v tržaškem občinskem svetu izglasovala resolucijo, v kateri zahteva od Generalne skupščine, naj pošlje v Trst posebno komisijo, pod okriljem katere bi se pozneje izvršil plebiscit. Kominformisti in fašisti so se pri razpravi znašli v zelo prisrčnem odnosu.
Pella v Turčiji
Predsednik italijanske vlade Pella je pred dnevi odpotoval v glavno turško mesto Ankaro, da bi se pomenil s turškimi najvišjimi predstavniki o »skupnih zadeval«. Obenem vrača obisk turškemu zunanjemu ministru.
Tako uradno poročilo. Toda resnica je, da Pella ni samo zaradi tega izbral datuma svojega obiska. V času, ko se v Beogradu posvetujejo predstavniki jugoslovanskega, grškega in turskega generalštaba in ko so tri države potrdile sporazum o ustanovitvi stalnega balkanskega tajništva, skuša Rim v Ankari izkoristiti svoje članstvo v Atlantskem paktu ter vplivati na sočlanico Turčijo, da ne podpira Jugoslavijo v tržaškem vprašanju. Rimski imperializem skuša spet uspeti z isiljevanjem. Toda Turčija je na lastni koži občutila po prvi svetovni vojni rimski pohlep po tujem, zato so Pellini načrti že vnaprej pogoreli.
PRVO PADALO
Sodijo, da so prvo padalo izdelali v Indiji, vendar ne za potrebe letalstva. Neki star sultan iz Badore je kaznoval zločince na ta način, da so morali skakati z visoke skale v prepad. Obsojencu je dal v roke dežnik, ki naj bi omilil padec, in mu obljubil pomilostitev, če prispe cel na dno.
Mnogim obsojencem, posebno lažjim po teži, je bila sreča mila. Te nesrečneže je opazoval francoski profesor Le Norman iz Montpelliéra. Ko se je pozneje vrnil v svoj domači kraj, je večkrat skakal iz prvega nadstropja z velikim dežnikom s premerom 80 cm. Pozneje je izdelal dežnik s premerom 2,25 m, nanj je privezal ovco in jo pahnil z avignonskega stolpa. Ovca je prispela do zemlje, ne da bi se ranila.
Prstni odtisi
Prstne odtise, s katerimi ugotavljamo identiteto ljudi, so uporabljali vzhodni narodi že v najstarejši dobi. Azijci so v ta namen uporabljali čajni prah. To navado so pozneje od njih prevzeli tudi stari Slovani.
Prvič so to veščino (daktilografijo) znanstveno proučili in ji zagotovili vsestranski razvoj leta 1888. Pozneje so jo jeli izpopolnjevati v vseh kulturnih državah. Francoska akademija ved je 1. julija 1907 proglasila, da velja prstni odtis prav toliko kakor osebni podpis. Ima pa poleg tega še to dobro lastnost, da ga ni mogočo ponarediti.
Soboški letalci imajo velike načrte
Število jadralcev v M. Soboti raste iz leta v leto. Letos je naredilo tejaj A, nekateri tudi A in B, 13 članov. Ena skupina je bila v jadralni šoli v Vršcu, ki so jo končali vsi z odličnim uspehom. Druga skupina 3 članov pa je bila v Rumi na padalskem tečaju za diplomirane padalce. Vsi so naredili z odličnim uspehom, čeprav je bil med njimi najmlajši padalec izmed vseh tečajnikov, 16-letni Franc Novak iz M. Sobote. Bili so pohvaljeni, da so bili med skupinami najboljši.
Jadralstvo se ne more pohvaliti s takšnimi uspehi. Ker niso imeli vitla niti denarja za nabavo bencina, niso mnogo vadili v letanju. Zato niso mogli usposobiti dobrih jadralcev. Tudi porast Članstva je bil malenkosten, kar je razumljivo, ker ljudem niso imeli mnogo pokazati. Za bodoče predvidevajo, da bodo šle vsako leto po dve ali tri skupine v Vršac na usposabljanje. Tudi doma bodo vadili, ker pričakujejo, da bodo dobili jadralna letala in motorno letalo. Sicer pa dve motorni letali že imajo, »Vrabca« od prej, »Rodo« pa so dobili letos. Zato za zimo pripravljajo teoretični pouk jadralnega tečaja, spomladi pa bodo vadili v jadranju.
Prihodnje leto bodo nadaljevali urejevati letališče, ki so ga začeli graditi letos. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev dela na letališču niso mogli do-
končati: Za ureditev letališča m zgraditev hangarja bi rabili čez dva milijona dinarjev Upajo, da se bodo našla sredstva za to, čeprav jim še niso zagotovljena. V zimskem času pa
bodo z raznimi tečaji in pritegovanjem novih članov ustvarili močne skupine jadralcev, padalcev in modelarjev ter tako ustvarili center padalstva za Prekmurje.
Kdo bo dobil - Radenčani ali Apačani
»Prehodno zastavico vendar!« — bi vam povedali vsi tisti mladinci, ki so se pred kratkim udeležili taborjenj obveznikov predvojaške vzgoje. A v ljutomerskem okraju ni bila lahka tekma za njo!
Koliko truda in ljubezni so vložili v svoje delo — o tem se je lahko prepričal le tisti, ki je vsaj en dan prebil med njimi. V vsakem njihovem gibu in prijemu za orožje je bilo skrito:	»potrudi se, da boš
čimbolj obvladal svoje znanje, da boš lahko zagrabil za puško, Če te bosta poklicala Tito in domovina!« Bojna morala mladincev pa je zlasti po-rastla, ko so zapadni diplomati hoteli zabarantati naš Trst. O teh dogodkih so med bodočimi vojaki vsak dan tekli pogovori, ki so se zlivali v eno samo hotenje: Za Trst se bomo bojevali — če ne bo šlo drugače — z orožjem!
In še marsikaj bi se dalo povedati o mladih vojakih. Dnevi so potekali v vzdušju ple-
menitega tekmovanja in ugibanja: kdo bo boljši?
Toda o tem je sedaj še težko izreči sodbo. Če so v okraju spomladi našteli nekaj nad 30 mladincev, ki so po več dni ostali doma, ne da bi prišli na vaje — tega sedaj ni bilo. Vojaški voditelji ki so tokrat pogosteje obiskovali predvojaška središča so nam zaupali, da so našli mnogo bolj disciplinirane mladince Izostankov tokrat skoraj niso poznali. V okraju so našteli le nekaj mladincev, ki so brez opravičila ostali doma. To pa je le boren odstotek vseh! Zadnje dni so se pomeril tudi na »bojnem polju«: v marših so preizkusili svojo vztrajnost in vzdržljivost v »bitkah.« pa svoje znanje. Šli so »brambovce« in »jurišače«. V manjših manevrih sta se ponavadi srečala oddelka iz dveh središč Pokalo pa ni le na maneverskem področju, temveč tudi na streliščih; večina mladincev je pred svojimi voditelji dokazala. da lahko Armada računa na
dobre strelce Povprečno so dosegli prav dober uspeh. Med 380 mladinci je kar 120 odličnih strelcev! Njim pač ne bo težko, ko bodo prihodnje leto oblekli vojaško suknjo.
»Ni jih, pa točka« je nadaljeval stari borec in oficir JLA, ko so ga vprašali, kako jim pomagajo množične organizacije. »Zlasti od bivših borcev in oficirjev pričakujemo več pomoči — vsaj toliko, da bi prišli med mladince in se prepričali, kaj zmorejo in kako napredujejo. Že to bi bilo mnogo!«
In vendar ne bodo imeli nič kaj lahkega posla, ko bodo izbirali najboljšega. Res je sicer, da se mladinci iz Vinskih vrhov in Ljutomera nimajo česa nadejati. Precej so za Ivanjkovčani. ki imajo v svojih vrstah največ odličnih strelcev. V disciplini so bili boljši mladinci iz Radenc in Apač. Sicer pa, kaj bi ugibali! Samo dober mesec nas še loči od praznika Ljudske armade In ta dan bo prinesel priznanje najboljšim.	-ok
JABLANA, STARA 120 LET
V vasi Dapsić pri Ivangradu (Bosna in Hercegovina) raste nenavadna jablana, o kateri trdi prot dr. Milisav Lutovac, da je stara 120 let. Njeno deblo obsega 3 metre in pol, visoko je 36 m, krona pa je široka 18 in pol metra. Vsako leto rodi 1800 do 2000 kilogramov jabolk, imenovanih »krstovače«.
Skoraj polovica vseh jablan, v ivangrajskem okraju je cepljenih s cepiči te jablane.
Človek, ki je živel 146 let
Po izjavah dr. Louisa Dublina, znanega izvedenca za proučevanje dolžine življenja, obstajajo dokazi, da je v Evropi živel neki Danec, po imenu Christen Jacobsson Drakenberg, ki se je rodil 18. nov. 1626, umrl pa 9. okt. 1772. Potemtakem je živel 146 let. Leta 1737 se je poročil z neko 60 let staro vdovo, ki je kmalu nato umrla.
ALI BO METER OBDRŽAL SVOJO VELJAVO?
Koncem oktobra so se v bližini Pariza sestali predstavniki 12 držav, da kot poseben posvetovalni organ določe novo mersko enoto. Zamenjala naj bi dosedanji meter, ki je pokazal toliko hib.
Znanstveniki so že precej časa trdili, da meter sploh ni točna mera. Kakor je znano, ga je rodila francoska revolucija. Naredili so ga iz platine in iridiuma, hranijo pa ga že več kot 150 let v zaprti škatlji 20 m pod zemljo v kraju Sévre pri Parizu. Tedaj so izračunali, da predstavlja desetmilijonski del razdalje od severnega pola do ekvatorja. V resnici pa je prvi meter za 0.2 mm krajši kot bi moral biti. Razen tega je zaradi poliranja izgubil še desetmilijonski del svoje dolžine, t. j. 10. del mikrona.
Znanstveniki so bili enotni v tem, da naj bo bodoča merska enota nematerialna. Predstavljala naj bi jo dolžina nekega svetlobnega vala. Pri prikazovanju dolžine svetlobnega vala se namreč lahko zmotimo samo za največ stomilijonski del metra.
Slednjič so se zedinili, da bodi dolžinska enota valovna dolžina žarka, ki ga daje ena od kovin, vendar kovine same še niso izbrali.
Janez Švanjcer:	(57)
STRELI NA MEJI
Prvo noč, ko so bili vsi v viničariji polegli k počitku, Cmager dolgo ni mogel zaspati. Slišal je rahlo dihanje spečih otrok, čutil je ob sebi Julo. Njena toplota ga je omamljala. V sobi je dišalo drugače kakor pa v Mačkovem hlevu. Nosnice so se mu širile od zadovoljstva. Vdihaval je zrak, ki je vonjal po Julinem znoju, po kosih preperelega pohištva, po starih cunjah. Bil je srečen, srečen kakor že dolgo ne. »Ne bom več hlapec,« mu je rojilo po glavi. — Viničar nima nič dobrega na zemlji, je pa vsaj skupaj s svojo družino in mu ni treba tožiti svojih težav živini, ki ne more razumeti človeka. Se bolj bo pljunil v roke, še bolj bo delal, Jula mu bo pomagala, tudi otroci bodo pomagali
Sanje so navadno drugačne kakor je resnica. To je spoznal kaj kmalu tudi Cmager. Jula je bila v začetku prijazna in ni gledala njegovih otrok po strani. Toda prišel je čas, ko je pokazala svojo ženske nrav. Kadar so imeli kruh v hiši, je Tinetu odrezala največji kos, Cmagerjevim otrokom ga je odrezovala, da se je svetlikalo skozi koščke.
»Jula. zdi se mi da ti moji otroci niso pri srcu,« ji je nekega dne rekel Cmager.
»Če ti ni prav. pošlji jih nazaj, od koder so prišli,« se je odrezala in se namrdnila.
Cmager ni imel poguma, da bi se prepiral z njo. Boril se je v sebi. Otroke je imel rad, Jule se tudi ni hotei odreči. Tako se je pozibavala v bokih, da bi bilo kar škoda, če bi mu pokazala hrbet.
Jula je vedno bolj nosila hlače v hiši. Vsajala se je nad otroki in ji je dobro delo, da so se je vedno bolj bali. Hotela je, da bi vedeli kdo je gospodar v koči.
Cmager si je dopovedoval, da se Jula še ni mogla navaditi na njegove otroke. Njena kri se ne pretaka po njihovih žilah,
jih pač tudi ne more imeti rada. Ni mu bilo do tega, da bi se zaradi otrok prepiral z njo.
Ko se je Cmager nekoč pri Mačku napil — liter vina je plačal kočar Miha in mu rekel, da je to darilo za gostijo — se je prestrašil Poslušal je Miho, ki mu je svetoval, kako naj si pomaga, če Juli res ni za njegove otroke.
»Če ne moreš imeti svojih otrok pri sebi jih pač pošlji spet — služit. Bolje je imeti mir v hiši, kakor se prepirati vsak dan.
Cmager je kljub pijanosti z grozo v srcu spoznal, da je sicer našel ženo, toda otrok ne bo mogel obdržati pri sebi. Sam si je opomogel, da mu ni treba biti za hlapca, otrokom pa ne more pomagati. Spet bodo morali od hiše. Pavlek k Rojsu, Lizika h Grašiču, Katica k Majeriču. Tam bodo morali ostati. Kako dolgo? Ne, tega on ne more vedeti.
               *    *    *
Med tistimi, ki so se pred pustom ženili je bil tudi Rojsov Vinko. Morda se še ne bi oženil — kot samcu mu ni nič manjkalo, kamor je prišel, so dekleta obračala oči za njim — toda nevesta ni mogla več čakati. Bala se je, da bi si premislil. Štefka ga je vedno spraševala, kdaj jo bo vzel. Posebno po tem, ko je nekajkrat ponoči ostal pri njej, je postala nestrpna. Vinku se ni mudilo z ženitvijo Mlad je še bil in se še ni dovolj izživel. Saj se tudi Keglov Mirko Še ni oženil dasi je bil starejši Knedlov Lojzek je bil sam, drugi fantje tudi.
»Kaj še čakaš? Če jo maš rad, jo vzemi,« mu je svetoval oče. »Enkrat se boš moral odločiti.«	
Vinku se je čudno zdelo, da se je očetu bolj mudilo kakor njemu. »Bom že, saj ne gori voda.«
»Na gruntu ne boš mogel biti brez gospodinje Samo z deklo in hlapcem ne bo šlo.«
»V kočo bom vzel viničarja Takega, ki bo imel dovolj ljudi za delo. Štefka mi bo lahko pomagala, če bo hotela.«
»To ni nič. Že zaradi ljudi se ne bi spodobilo. Ti si kmečki Pošteno se oženi ali pa .« Rojsu je zmanjkalo besed. Ponosen je bil na svojega sina. ki si je kupil posestvo blizu mesta. Tam je bilo zemlje in to dobre zemlje, ki je bila vredna svojega denarja. Vinko je kupil posestvo na dražbi
Priganjal ga je tudi Maček, Štefkin oče. Glas mu je trepetal ko je menih »Se ti je posrečilo, da si kupil grunt. Dobro kupčijo si napravil. Če boš znal voditi kmetijo, bo dobro. Vendar ne boš mogei ostati brez gospodinje. Štefki si obljubil, da jo boš vzel, ko si boš kupil grunt. Kaj misliš zdaj z njo?« je poizvedoval.
Vinko je bil nejevoljen. Skomizgnil je z rameni: »Vse bo, vse bo. Ne morem vsega naenkrat. Toliko se je nabralo na kup.«
»Vem vem včasih že tako pride. Samo glej, da ne boš pozabil na svojo besedo «
»Kakšno besedo«
»Zaradi Štefke «
»Kakor sem rekel sem rekel. Ko si bom uredil nekoliko, takrat se bom ženil. Če bi bil grunt v Šentpavlu, bi bilo laže. Je le malo od rok. Vsak dan se moram peljati tja. Z gruntom so skrbi Povsod moram biti zraven da mi delavci ne bi naredili narobe Ob cesti bom zidal hišo. Ko bo gotova, se bova s Štefko vselila v njo.«
Vinko si je kupil lep grunt!
»Si slišala Rojsov Vinko je izplačal vse naenkrat,« je zaupal Roman svoji ženi
»Ježeš Marija, kje je vzel toliko denarja. Oče mu ni mogei dati, z delom si tudi ni pripravil,« je zmigovala z glavo Tona in vprašujoče gledala svojega moža.
»Govorijo vsevprek, da mu je vrglo največ tihotapljenje; Oče mu ni mogel dati toliko jurjev, Maček je primaknil samo nekaj na račun ženitve Nekje je pač prišel do denarja. Saj je vseeno, kje. Jaz vem le to, da bo imel lepo hišo Peljal sem s konji tam mimo. Videl sem na svoje oči njegov grunt. Vinogradi so ves dan obrnjeni proti soncu. Tam bo rasla dobra kapljica. In do glavne ceste ni daleč Malo nad cesto zidajo za Vinka hišo, kakršne nima nobeden pri nas.«
Tona je kar požirala vsako njegovo besedo. »Vsakemu pač si dano, da bi bil bogat.«
»Ti si nora Vinko si je znal pomagati. Mi si pa ne znamo. Nismo se rodili v pravem času.«