Gledališki sveti uspešno premagujejo začetne težave Gledatiski sveti so družbeai organi. Pred skupnostjo so mo-raLno odgovorni za vzgojno in kulturno-umetniško vlogo v druž-bi. So tudi družbena koatrola in zveza med družbo in gledaldščem. Gledališke svete so ustanovili ot> koneu sezone 1954-55 in so se-daj v začetnom obdobju svojega dela. Toda že sedaj lahko reie-mo, d« so jih gledališki kolektivi dobro sprejeli in da so jih pra-vilno razumeli kot resno pomoč pri delu. Ceprav še ne raoremo govoriti o kakšnih večjiih izkušnjah, ven-dar pa že lahko opazimo posa-mozne probleme v razmerju in vsebini njihovega dola. Pobudo za sestavljanje dnev-nega reda sveta ima gledališka uprava. To je pripomoglo, da so sveti reševali predvsem samo tista vprašanja, ki jih je uprava vnaprej daločila. V začetku so se sveti ukvarjali pretežno z organizacijskimi in materialnimi vprašanji, posegali pa so tudi v kadrovske probleme. Dogajalo se je celo to, da so v Beograjskem dramskem gledališču postavljali svetu zahtevo, naj poišče stano-vanje posameznim igralcem. Pbzneje so se gledališki sveti oprijeli tudi repertoarne politike. za sezono 1955-56. V tem pogledu so brez težav vskladili svoja sta-lišča in poglede s staUšči in po-gledi gledaliških Ijudi. Do raz-Ii6nih pojmovanj v samem svetu je pnišlo samo v Beograjskem dramskem gledališču v zvezi z ne-kim delom, ki ga je predlagala gledališka uprava. Ta primer je izzval zanimivo diskusijo o pri-stojnosti gledališkega sveta kot organa družbenega upravljanja. Postavilo se je vprašanje, koliko je organ družbenega upravljanja samostojen v pogledu repertoarja posameznih gledaliišč. V vsakem primeru je bilo zelo koristno, da so sveti razpravljali o repertoarni politiki. Lahko b! jim očitali, da so pokazali pre-malo pobude, da bi vzpostavili v tem pogledu čim krepkejše vezi z gledalci. Svefci bi morali načetl javne diskusije o repertoarju, s čimer bi se, ob nekaterih drugih pogojah, vsekakor razvila ideolo-Ska borba na podr.očju umetniške ustvarjalnos^ti. S tem v zvezi bi bilo dobro, če bi od časa do časa, vsekakor pa po koncu gledališke sezone, napravili pregled odigra-nega repertoarja In sklepe ra naslednjo sezono. Izhodno točko za razmerje med gledaKškimi sveti in strokovnyni umetn/išk.imi sveti, ki delu.jejo"ze od prej, predstavlja problem repertoarja in ostvaritve posa-meznih del. Za zdaj je to raz-merje v glavnem pravilno, če-prav se še vedno izpo-polnjuje kot eden važnih členov pri do-ločanju repertoarne politike in ustvarjanju lastne podobe gle-dališča. To razmerje, kakor tudl vrsta drugih, bo urejeno s statutl gledališč, ki jih je treba sprejeti čimprej. Ni prav, če odlašamo s< sprejetjem statutov in da čaka-tno baje novih predpisov. Prl tem pa ne pomislimo zadosti na to, da bi statuti občutno olajšali delo v gledališčih, morebitne spremembe in prilagoditve pred-pčsom pa se lahJco napravijo tudi kasneje. Sedanji svett so izvoljeni za dve leti. Prvo l&to je bilo pred-vsem pripravljalno obdpbje. Šele prihodnja sezona bo sezona pra-vega dela. Zato je treba skrbeti za kontinuiteto svetov, to se pra- vl, da je treba določeno število najbolj aktivnih članov znova iz-voliti. Pri tem pa je treba pazitl, da se ne bo ponovila prejšnja praksa. Manjše število članov gledaliških svetov se namreč za-radi prezaposlenosti ne more po-svetiti tej svoji funkciji. Do tega je prišlo zato, ker so bili v svete določeni ljudje, ki niso bili po-prej pripravljeni, niti jih je kdo poprej seznanil o tem. EMBALAZA vožen činitelj v blagovnem prometu Dostikrat sUšimo upraviiene pripombe in krltike n% raču.i naše embalaže. Te pripombe g\-spodarstvu je p-iatala embalaid zelo aktuaJen pr^blem. RešMov tega problema ne moremo pre-pustiti samo tistim p^djetjeri, kl embalažo izdei-ujejio, 'temveč mora;|a pri tem sodelovati tud: ostali L,nitelji v b)3gavnem pro-metu. Dejstvo je, da 'akega sodelo-vanja na tem pod-ročju skaraj ni bilo. V okvivu stfoiktovn.h zdiruženj izdelovdlcev embaJažo in ustrezajočlh gospodarsk h združenj Ln zbornlc, zlasti indu-strijske in zuna.nje trgovinske, so precej storili, da b. se ta stroka izboljšala. Pri zvezni industrijsfci zb^rnici imajo s-icer strokovn1 odbor sa probleme ¦^mbalaže, to-da ta odbor ae :Tsaniz.acijiko šele ureja in n,i da' še posebnih praiktičniih rezultatov svojega de-la. Obseg naSaga notraiifega ln zunanjega prometa ]e zlasti v i -vilstei proizvodaji do&t^kra' oiv\_ sen od dobre emLta.aže. asorti-menta in od sposabnastl, d-a vzdrži dolg prevoz. Zaaao je, aa na in^zemskem tržišču lahko z boljšim in kuHurnfcjšim pakti-ranjiein dosežemo večjo ceno izdelku. V zadnjem času ao pri nas razen lesene, steklene in papir-nate embalaže zaieli izdelova^i tudi embalažo iz piastičnih sn>>-vfi. To-ia pri ass j« ta stvar 5e lj n.a šiiroko izdriovati embalažo iz plasti^.Th anovi, kar je dioa*i bolj praktič-no in zaglVavlja boljže higiens-ke pogoje, blago boljie varuje, pa tudi manj stane kakor pa emba-Iaža & surovin. Kmetijske zadruge bi monlo jime-ti pomembno vl^go pri mrxo-žičrri izoe-lavi embaiaže iz odpad-k|>v' gradbenega nia-teriala, ši!>ia, rogozja, trstja, lubja, slam«, k,o-raaovtae in podoono. Zadruge bi to lahko izdielovale tako za svoj« potirebe, kd'k)oir tudi za izvoz. Surovin je d-ivolj skoraj v vsaki naSi vasi in crasttkrat pu\>-. padajo, med tem so nam po dru-gi strani maruka zabojev Ln ko-šar za kmetijske pcndelke. Z-a to praLzvodnjo ni treba kakšne' P>-sebae s>troko\rnosti ter jo lahito opravljamo v lokviru domače o brti zlasti tedaj, ko ai dela na polju. Kmetijjike zadruge bi m.j-rale izko.ri3titi te možnasti toliko prej, ker so noslici prometa s km«'tijski.mi pridelki. Ker itio-JMno pred sezono z večjo iiva-hnositjo v prometu s kmetiiskint1. pr.idelki, se bodo krnetijske za-druge znaišle v sit.iaciji, da na bodo iTcue\e kam spravljaii tla-ga. O tej stvari bi bilo treba Je prej Tazmiisliti, toda še vedmo ;e čas, da nekaj storimo. Poscbno vprašanje je, kiko embalažu varovatf m z njo mar»i-pulirati. Po pravici laihko zamc rimo nekaterkn našim trgovskim podjetjem, zlaati ristim na debe-Ik^, ki z embalažo, zlasi iz le^a, zeto slabo ravnajo In je ne ?'i-vajo. Ne skrbe ¦¦¦a sprav-ljanj« etnbalaže niti za p^pravilo, da ->l ]'k> lahkro znova uporaibili. V *,r-govskiih podjetjih je skarag re-den p>o}c|V, da imajc veli-ke kune razmetanih zaboj«v in sodov, kl propadsjo na dežju in sne?u. Analiza je pokazala, da je r->'« uporabe lesene emoalaže zmanj-šan na 30 odstotkjv zarudi tega, ker z nj^. slabo ravnajo. Lahko trdlimo, da je občuitiia, da ni niti pri zveenem niti pri fepubliških upravnih organ.h posebne organizac jske eaote, fcl bi se uikvarjala izki.iučno s prv-blomora embalažie. Pra"/taik|o Di bilo troba v Solah učencev v eo-sipodar*lvu upeljaiSi embalažo kot poseben predmet. Te ukrepe bi vsekakoi- zagotovili boljše rezul-tot«. I.D.