:7 DOLENJSKA BANKA • AFP AFP d.o.o Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 67-655 nas glas ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO ŠT. 11 • LETO XVI • 22. MARCA 1995 • Poštnina plačana pri pošti Novo mesto cena: 60 SIT OBMOČNA ENOTA KRŠKO terme Čatež d.d. topllika c. 35. 6*250 brmHc9. wto*wtij* Iz diskoteke Pacifik Modna revija z naj manekenko in naj Slovenko leta Leskovec pri Krškem, 17. marca — Obrazi manekenk studia Michele iz Maribora so obiskovalcem Pacifika, kjer lahko spremljajo takšne in drugačne modne revije, najbrž že dobro znani. No, v lanskem letu pa sta se dve manekenki iz tega studia okitili še z lovorikami in sicer je Sergeja Heric postala »naj manekenka«, Katja Kori pa »naj Slovenka« leta. Ob tem naj povemo še to, da je Vesna Dolenc (miss fotogeničnosti, na izboru za miss Slovenije) prenehala z nastopi na raznih modnih revijah in tekmovanjih, ampak se je začela ukvarjati z vzgojo mladih manekenov in manekenk, starih do 12 let, Poleg modne revije butikov Sabina, Intima, Dem shopa ter Optike Bautin smo si lahko v petek v Pacifiku ogledali še nastop plesnega para v akrobatskem rokenrolu. (Cole) Morda bo to Poroka leta v Radečah Glede na to, da so se na poroki Olge Renko In Jureta Jahna zbrali najvišji predstavniki občine Radeče, bi to lahko držalo Radeče, 18. marca — Mladoporočenca Olga Renko in Jure Jahn bosta imela lahko nalogo, ko bo treba njunemu prvorojenemu izbrati krstnega botra. Župan Janez Za-hrastnik, predsednik občinskega sveta Matjaž Han in poslanec v DZ Franc Lipoglavšek so vsekakor med najresnej-šimi kandidati, slednji pa bi utegnil biti v majhni prednosti, saj je Olgo in Jureta tudi poročil. Prva poroka v začasnih prostorih nove radeške občine je velik dogodek, tako za oba mladoporočenca kot tudi za tiste občinske može, ki si prizadevajo k vsestranskemu napredku in razvoju občine Radeče. Na poroki so se poleg svatov zbrali tudi svetniki v občinskem svetu, ki so izkoristili priložnost in pokomentira-li spremembe v Zakonu o lokalni samoupravi, spregovorili pa so tudi o trenutnem stanju del za celostno ureditev Radeč in zaključili, da se bo potrebno še kako potruditi, da bodo obveznosti in naloge iz pogodb tudi izpolnjene oz. uresničene, (dama) 1 0 4f*fi Ji, W m MBmr *^»i ¦m * BK -J* ^mf^' **f It^B E"?V r%^U j *«** k!; Skupinska slika na ulici pred začasnim sedežem občine Radeče V TPC Slovenska vas je Jestvina odprla nov diskont Na 1.000 m2 prodajnih površin lahko izbirate med skoraj 6.000 artikli z 10—30 odstotkov nižjimi cenami kot drugje Slovenska vas, marca — Jestvina je največje trgovsko podjetje na slovenski obali, s Vojko Pavlovič svojimi prodajnimi centri, v katerih lahko izbirate po zelo nizkih cenah, prodirajo tudi v notranjost države. Diskont v Slovenski vasi so uredili v kratkem času tudi zaradi razumevanja in pomoči lokalnih oblasti. To, kar ponuja Jestvinin diskont v Slovenski vasi, je več, kot so mnogi pričakovali. Nizke cene, velika izbira, velik, urejen in pregleden prodajni prostor, v katerem boste našli vse, po kar ste do sedaj hodili v Avstrijo in Italijo. Kot je dejal glavni direktor Jestvine Božo Ostanek, ponujajo poleg do- mačih tudi sedem uvoznih programov po zelo konkurenčnih cenah. Posebnost tega diskonta pa je tudi v tehnični izvedbi hladilnega oziroma ogrevalnega sistema. Hladilniki porabljajo energijo za ohlajanje, hkrati pa preko posebno napeljane cevne mreže v zimskem času po potrebi ogrevajo prodajni prostor. Seveda v poletnem času proces prilagodijo ohlajanju. »Odprtje diskonta je vsekakor popestritev v tem prostoru. Kot ste sami videli, so cene naših artiklov res nizke, nekatere tudi več kot 60 odstotkov nižje kot drugod v trgovskih mrežah. Široka izbira bo zadovoljila še tako zahtevne kupce, teh pa si, tako kot vsi trgovci, želimo kar največ,« so bile besede poslovodje v diskontu, Vojka Pavloviča. (dama) ~vffft'% POMDNtŠK* lis A «%«v BRežice Trg izgnancev la teL 0608 62-236 fa* 0608 I LJUBLJANA Skvcnska cesta 54 tcL OSI B3-S-55. fax 061 B3-I3-47 Dunajska cesta 20 teb OS BI-80-77 Maribor ceue Partizanska c 3-5 ljubljanska c 3a teL 062 23-460 M; 063 28-936 fax 062 29-460 ta* 063 111625 Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od & do 19" In n* vseh enotah pošte) \ POOBLAŠČENA INVESTICIJSKA DRUŽBA Materinski dan — toda kakšen Priznam, da v zgodbice o ženskah kot šibkejšem spolu ne verjamem. Saj toliko zmorejo, da kar res ni. Ne verjamem niti v zgodbice o enakopravnosti spolov. Življenje je pač tako, da si mora vsakdo sam zagotoviti veljavo in vpliv. To velja tako za tiste, ki so (potihem) na oblasti v svojih domovih ali pisarnah, kot za onih devetdeset odstotkov Slovenk, ki opravljajo najtežja in najslabše plačana dela, potem so pa še doma matere, gospodinje, kmetice... Zato tudi ne verjamem v koristnost poveličevanja materinstva. Tak poseg je sicer uspel Mussoliniju in Hitlerju, sosedu Tudma-nu pa nekako ne gre od rok. Čeprav še tako potrebuje meso za' pred topove in čeprav v določenih slojih prebivalstva nedvomno uživa ugled. Pri nas se družine res odločajo za še enega ali dva otroka, a bojim se, da to še ne bo obrnilo slovenske demografske krivulje. Tako kot materinski dan sam po sebi in triletna porodniška ne. Otroci so naša bodočnost, pa naj na to gledamo s katerega koli izhodišča. Torej: dokler ljudje nimajo perspektive, dokler ne vidijo svetlejšega jutri in dokler niso prepričani, da jim lepe načrte za prihodnost otrok lahko pokvari le kako res grdo, nesrečno naključje, se bodo za otroke (bodočnost) težko odločali. Pa je res škoda! Zato stopimo skupaj, materinski dan naj bo priložnost, da vsak izmed tistih, ki krojijo usodo naše države, pri sebi preveri, koliko je resnično prispeval k lepšemu in varnejšemu jutri. K temu, da bomo imeli naraščaj in da bo tudi iz ženskih vrst zraslo dovolj menedžerk, profesoric ali drugih strokovnjakinj. Upam tudi, da smo se že dovolj odmaknili od začetne evforije leta '91, da ne bomo več iz praznika delali političnega cirkusa. Vsakdo naj svoji materi prinese rožico, naj jo toplo objame in ji pritisne poljubček, pa bo. Ostalo prepustimo stroki! (Ika) ob materinskem dnevu voščimo vse dobro mamam Hn babicam. čestitke si zaslužijo tudi vsi ostali, ki imajo radi otroke in so se zanje pripravljeni potruditi. IZKORISTITE DAN! (tli KRŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 Obveščamo prebivalce občine Krško, da organiziramo strokovno pomoč pri izpolnjevanju napovedi za dohodnino 1994 v pritličju zgradbe, občine Krško, CKŽ 14, vsak delovni dan v času uradnih ur. DRUGA STRAN NAŠ GLAS 11, 22. MARCA 1995 Poslanci DZ so po hitrem postopku sprejeli spremembe in dopolnitve Zakona o lokalni samoupravi, ki naj bi pripomogle k reševanju nesoglasij med župani in občinski sveti. V omenjenem zakonu je zakonodajalec podrobno opredelil pristojnosti tako župana kot občinskega sveta, v kolikšni meri pa mu je to uspelo, se bo kmalu pokazalo. Občinski sveti bodo na županov predlog imenovali in razreševali enega ali več podžupanov, člane nadzornega odbora, člane komisij in odbor občinskega sveta, nadzorovali bodo delo župana, podžupana in občinske uprave. Občinski odbori po novem niso več mišljeni kot izvršilni organi občinskega sveta, ampak kot delovna telesa, kajti v okviru svojega delovnega področja lahko le obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta ter dajejo mnenja in predloge. Izvršilna funkcija pa je v rokah župana. Občinskemu svetu župan predlaga sprejem proračuna in zaključnega računa, lahko se udeležuje sej sveta, lahko zadrži objavo splošnih aktov občinskega sveta. Pri delu mu pomaga podžupan, ki je lahko tudi pooblaščen, da župana v njegovi odsotnosti nadomešča, vendar pa mora to določiti statut. Državni zbor je občinam podaljšal rok za sprejem statuta do 30. aprila letos. V mnogih občinah, tudi v Posavju in okolici, bodo spremembe in dopolnitve Zakona Lokalna samouprava Konec sporov med župani in občinskimi sveti? Natančneje določene pristojnosti — župan ne more biti svetnik, lahko pa se udeležuje sej sveta o lokalni samoupravi (verjetno) postavile stvari na pravo mesto in tako odpravile konflikte, medstrankarska nasprotja, nejasnosti, dvoumnosti oz. zmedo; ki je nastala že ob konstituiranju novih občin. Ker je bil za spore v posameznih občinah kriv zakon, smo se odločili, da o dilemah okrog sprememb zakona povprašamo kar Ijjjidi, ki jim zakon določa pristojnosti. (Galex) "H Zelena luč za nadaljevanje dela Jože Avšič, župan občine Brežice: »Vsekokor vse zahteve slovenskih županov niso odpravljene, veliko bolj jasno pa je, kateri organi so v svetu (predsednik, tajnik), ve se, kdo predlaga, kaj predlaga; nekatere stvari so dosti bolj čiste. Kar se tiče dela v Brežicah, ni prihajalo do nesoglasij med županom in svetom, ki bi bile vezane na slab zakon. V mojem največjem interesu sedaj je, da Čim hitreje sprejmemo statut, da začnemo normalno delovati kot občina. Občinski statut bo do konca definiral razmerja med županom in svetom. Spremembe zakona so le zelena luč za nadaljeva- SPOŠTOVANI! Med uresničevanje zastavljenih ciljev banke nedvomno sodi tudi izgradnja decentralizirane organizacijske strukture, ki ima nedvomno vrsto prednosti — zlasti za bančne komitente. Regionalni profitni center, izgrajen v PE NOVO MESTO, v bančnem smislu skrbi za dokaj obsežen gospodarski prostor Posavja ter Dolenjske z Belo Krajino. Poslovna spoznavanja so rezultirana v odločitvi, da je za dosego še večje učinkovitosti smiselna dodatna decentralizacija — v posavskem poslovnem prostoru izgraditi samostojen profitni center. Prvo stopničko na tej poti smo prestopili z zaposlitvijo namestnice direktorja PE NOVO MESTO, gospe Almire Mlakar Božovič, dipl. oec, katere delovanje bo usmerjeno zlasti v področje treh posavskih občin. V prehodnem obdobju je torej oddelek kreditiranja pravnih oseb že organiziran tudi v ekspozituri Krško in s tem je precejšen del bančne komercialne ponudbe približan komitentom. Aktivno delovanje vseh nas pa ostaja vpeto v dosego končnega cilja — celovite postavitve bančnega regionalnega profitnega centra s sedežem v Posavju. Želimo, da našo odločitev sprejmete z zadovoljstvom ter jo obogatite z uspešnim poslovnim sodelovanjem. Z odličnim sodelovanjem Vaša SKB BANKA d.d. PE Novo mesto Direktor: Karel Vardijan, dipl. oec. FEROTEHNA i,,. 68296 KRMELJ 37, TEL./FAX: (0608) 84-002 MOBITEL: (0609) 628-427 IZDELAVA IN MONTAŽA TRANSPORTNIH NAPRAV nje dela.« Nekaj stvari je še nedefiniranih Danilo Siter, župan občine Krško: »Spremembe in dopolnitve zakona v določeni meri pozitivno razrešujejo tiste dileme, ki so bile pred nami vse od začetka procesa preoblikovanja. Mislim, da bodo spremembe pozitivno vplivale na razreševanje določenih spornih momentov v našem prostoru in dilem, ki v zvezi s predsedovanjem v občinskem svetu. Obstaja pa še nekaj stvari, ki še niso čisto definirane, predvsem v zvezi s številom zaposlenih v občinski upravi. Vsekakor pa te spremembe omogočajo boljše pogoje za delo občinske uprave, tudi odloženi datum za sprejem statuta se mi zdi smiseln.« Razprava o statutu v aprilu Janez Zahrastnik, župan občine Radeče: »Kar se tiče spremembe zakona o lokalni samoupravi in pristojnostih oz. pooblastilih županov, moram povedati, da posebnih sprememb v pripravi našega statu- ta ne bo in da tudi že prej ni bilo nič spornega. Ker so osnutek statuta občine Radeče prejeli že vsi svetniki, pričakujem, da bo zaključna razprava o statutu občine nekje do 3. aprila, ko naj bi na seji osnutek prekvalificirali v predlog in ga v dvostopenjski razpravi tudi sprejeli.« Tudi do sedaj smo delali v korist občine in občanov Jože Peternel, župan občine Sevnica: »Tak način sprejemanja zakonodaje, ki se tiče toliko tisočev in sto tisočev občanov, je enostavno povedano pobalinski. Tako se z ljudmi ne more in ne sme delati. To so strašno neresne stvari in moje mnenje je, da so bile te volitve preuranjene. Lahko bi malo počakali, tako da bi bilo okrog lokalne samouprave vse jasno in pravočasno dodelano. Naslednja stvar pa je, da smo trenutno še vedno na začasnem financiranju, državni proračun bo sprejet šele v juniju, potem bodo parlamentarne počitnice, kar še dodatno potrjuje, da je vsa stvar neresno zastavljena. Marsikje bo minilo najmanj pol leta kar tako, nekateri pa se še vedno odkrito igrajo z ljudmi in mislim, da se tako resnično ne da delati. Tudi na občini pripravljamo sklep, s katerim bomo podaljšali sedanje začasno financiranje še v naprej, dokler ne bomo imeli osnove, na kateri bomo naš proračun zastavili.« Gospodarska povezovanja sevniške občine Pinchas Shachar v Sevnici Izraelski gospodarstvenik obiskal nekatera podjetja v sevniški občini. Sodelovanje v prijateljskem duhu in na osnovi obojestranskih interesov _____ Sevnica, 9. marca — Sevniški župan Jože Peternel je v goste sprejel uglednega izraelskega gospodarstvenika, visokega člana organizacije za mednarodno poslovno sodelovanje MIRUS, g. Pincha-sa Shacharja. Po pogovorih v občinskih prostorih je delegacija obiskala sevniška podjetja Tanin, Ines, Kopitarno in Jutranjko, kjer so se z vodilnimi pogovarjali o možnostih in pogojih gospodarskega sodelovanja. Pinchas Shachar je bil prijetno presenečen, ko je na delovni mizi sevniškega župana videl tudi izraelsko zastavo, saj je v Sloveniji le redko tako. Sevniškim gostiteljem je povedal, da v izraelskih gospodarskih krogih dobro poznajo Slovenijo in ocenjujejo, da so mnogi slovenski proizvodi primerno kakovostni in zato zanimivi za njihov trg, da pa je vše prevečkrat ovira visoka cena. Dejal je, da sodi Slovenija v krog držav, kot so Avstrija, Nemčija, Švica, Belgija, Švedska, kjer je nivo cen višji, Izrael pa je odprta kapitalistična država, kjer ni uvoznih dajatev in je zato konkurenca na trgu zelo selektivna. Prijeli so se logike — poceni artikel visoke kvalitete — velikokrat pa problem predstavlja dejstvo, da Izrael izvaža v mnoge države, ki imajo uvozne dajatve, in tako postavljajo drugačne, rekli bi neuravnovešene tržnokon-kurenčne razmere. V kratkem se bo g. Shachar sestal z vo- dilnimi v GZS, da bi pripravili ali vsaj začeli pripravljati meddržavni dogovor o uvozno-izvoznih dajatvah, ki bi pomenil tesnejše in poenostavljeno gospodarsko sodelovanje obeh držav. Sevniški župan Jože Peternel je gostu v nekaj besedah predstavil občino, njene gospodarske in turistične potenciale. »Posebno vzpodbudno se nam zdi dejstvo, da v zadnjih dveh letih narašča število malih podjetnikov (trenutno 180) in obrtnikov (500), ravno to pa nas obvezuje, da bomo tudi v prihodnje v goste vabili vas, vaše prijatelje in druge predstavnike večjih gospodarskih asociacij, vse v interesu in korist sevniškega gospodarstva,« je povedal Jože Peternel in gostu izročil tradicionalno slovensko darilo — ma-jolko — s sevniškim grbom v sredini, (dama) Videm v stečaju: Le dve (nepopolni) vlogi zainteresiranih kupcev Krško, 16. marca — Stečaj v nekdanji tovarni celuloze in papirja Videm se očitno še ne bo kmalu zaključil. Na razpis za odprodajo podjetja sta v bistvu prispeli le dve vlogi, za kateri je upniški odbor menil — sejo je imel za zaprtimi vrati — da nista zadovoljivi, zato je oba vlagatelja pozval, naj ju dopolnita. Čeprav je na razpis za odprodajo Vidma v stečaju uradno prispelo kar pet vlog, sta možna kupca le dva. Uradno njunih imen še ne bi smeli objaviti, kljub temu pa se je neuradno zvedelo, da gre za podjetje Vitacel, ki ima v Krškem že v najemu linijo za proizvodnjo celuloze, in avstralsko firmo Raskin. Oba ponudnika sta za prevzem Vidma postavljala določene pogoje, zato so se člani upniškega odbora Vidma v stečaju odločili, da morata svoji vlogi dopolniti. To naj bi oba storila do srede aprila, potem pa bodo upniki odločali o sprejetiu ali zavrnit- vi ene od ponudb. Bolj verjetno je, da se bodo odločili za zavrnitev, saj se zdaj, ko je rok že potekel, za nakup zanimajo tudi drugi. Zato bo najverjetneje prišlo do ponovnega razpisa. To pa pomeni, da stečaj še ne bo tako kmalu zaključen. Ob tem pa v teh dneh odločajo tudi o usodi podjetja Videm papir s šesto delavci, ki ima v najemu stroje za proizvodnjo papirja. Da bi se izognili stečaju, ki jim preti zaradi izgube, se je vodstvo podjetja odločilo za prisilno poravnavo. Ta predvideva tudi pretvorbo terjatev največjih upnikov v lastniške deleže. Po prvi seji upniškega odbora seje za ta korak odločil le Videm v stečaju, ostali: Sklad za razvoj, Nova LB, Velenjski rudnik lignita in drugi pa so svojo odločitev o tem očitno prestavili za mesec dni, ko bo na sodišču v Krškem tudi prvi narok prisilne poravnave. (G.R.) Vsak umrli si zasluži pomnile Stroka naj opravi delo objektivno in naj zanamce opozori na to, v kaj se lahko izrodi prevlada sovraštva, ideologije, ubijanja, kolaboracija, bratomorstva in izničenje človeka v imenu človeka. Brežice, marca — Društvo za ureditev zamolčanih grobov iz Ljubljane je dalo pobudo za sklic sestanka, na katerem so se udeleženci pogovarjali o obeležjih, ki bi morala stati na teh grobovih. Zbrani so najprej soaj; Glasno ugotovili, da v tem primeru sploh ne gre za politično dejanje in ne za oblikovanje vrednostnih sodb, pač pa za splošno civilizacijsko in humano pravilo, po katerem si vsak umrli zasluži pomnik. Ugotovili so, da je v občini Brežice smiselno razmišljati o skupnem spomniku za vse zamolčane žrtve. Na njem nameravajo zapisati le imena in narodnost umrlih oziroma pobitih, medtem ko vrednostne icnHha in ri^j^Lfmanja dogod-kOV prepuščajo strokovnjakom in zgodovini. Izrazi/i so tudi zaupanje v zrelost in demokratičnost naše družbe, ki zmore preseči vse skrajnosti in spoštovati človeka. (Ika) Brežiška gimnazija Ob praznovanju visokega jubileja Letos mineva 50 let od ustanovitve Gimnazije Brežice. Kot se za častitljivo visok jubilej spodobi, bodo v letošnjem letu pripravili vrsto aktivnosti, ob katerih se bodo spomili začetkov, pa tudi lepih in manj lepih trenutkov zgodovine gimnazije. Ob osrednji proslavi bodo izdali tudi publikacijo, k sodelovanju pa so povabili tudi vse ma-turnate, ki so uspešno zaključili šolanje na Gimnaziji Brežice. Osrednjo proslavo ob 50-letnici pripravljajo v začetku oktobra — v sklopu praznovanja občinskega praznika, predsednik Milan Kučan pa naj bi bil slavnostni govornik. Vendar bodo jubilej počastili tudi z drugimi aktivnostmi, kot so kulturne in športne prireditve. Izdali bodo tudi publikacijo ob 50-letnici, v kateri bo zajet pregled vseh učencev — maturantov, profesorjev, ravnateljev in sodelavcev. Vsem učencem, ki so zaključili gimnazijo, so poslali pismo z namenom, da se vzpostavijo, ohranijo, poglobijo in širijo vezi, s katerim so jih obvestili in jih povabili na srečanje 26. maja. Ob tem pa jih tudi naprošajo, da s svojim prispevkom omogočijo današnjim dijakom in bodoči gene- raciji nemoteno delo in s tem tudi vero v moč učenja — znanja. Pričakujejo tudi njihovo udeležbo pri vseh aktivnostih, ki se bodo izvajale ob jubileju, zato so vsi prejeli vprašalnik, na katerem so našteta področja, ki bi jih lahko zanimala. Na brežiški gimnaziji v letošnjem letu pričakujejo, da bo Ministrstvo za šolstvo in šport imelo posluh za financiranje adaptacije gimnazijske stavbe, ki je bila nazadnje obnovljena že davnega leta 1966. Gimnazija je zares potrebna prenove in glede na to, da prav letos praznuje visok jubilej, si to tudi zasluži. (Galex) P RIM Brežice Cesta br Milavcev 13 TEČAJI: računalništva; knjigovodstva; angleškega, nemškega in francoskega jezika, strojepisja Tel: 0608/64 - 541 od 14. do 17. ure žive teže. Pripeljali so tudi 50 starejših od 3 mesecev, od njih pa je lastnika zamenjalo 25. Za kilogram žive teže pa so morali kupci odšteti 220—260 SIT. vsakdan ob 19. in ob 21. NOVICE vsak ponedeljek ob 18. uri KAUMEROVIZUA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGUO vtak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV kamor gre tudi današnjih 10 najboljših. Trudimo se, da bi dobili še eno gostilno na Štajerskem, tako da bi pokrivali vse regije. Pri nas bi bil torej dolenjski finale,« je povedal gostitelj Jože Repovž. brežiškega konca. Ta salamijada je v sklopu salamijad, ki jih organizirajo Slovenske novice. Ena je še v gostilni Bizjak pri Kranju. Nekakšen slovenski finale pa bo najbrž v gostilni Pok v Brezovici pri Ljubljani. RAZVEDRILO NAŠ GLAS 11, 22. MARCA 1995 Posebne limone Sergeja Heric z očali STING Franc Mastnak iz Kostanjevice ima posebno limono primorske sorte, staro pet let. Letos so že drugo leto zrasle debele limone, težke po 25 dekagramov. Bilo jih je okoli enajst. Mastnak: »Rastlina je visoka 1,5 metra. Posajena je v ilovici, na vrhu je malo hlevskega gnoja, nad tem pa še humus. Sedaj jo bo treba ponovno presaditi v malo večji čebri- ček. Zalivam jo enkrat tedensko, popije tudi po dva litra vode. Umetnih gnojil ji ne dajem. . Čez zimo mora biti na srednji temperaturi, od 10 do 12 stopinj, poleti pa je lahko zunaj na soncu. Imam samo eno rastlino, vendar sem že pripravil podtaknjence. Čar limone ni le v plodovih, pač pa tudi v dišečih cvetovih, pravzaprav v vsej rastlini.« (Lea) ^ Naj manekenka leta Sergeja Heric z očali STING, kijih lahko dobite v optiki Bautin, na Dalmatinovi 1 v Krškem. Pri njih boste našli dioptrijska in sončna očala znamk Zeiss, Rolling, Ray Ban, Roden-stock, kmalu pa tudi drugih znanih programov. ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED 22. IN 28. MARCEM 1995 D JL OVEN: BIK: DVOJČKA: RAK: Sonček vstopa v vaše znamenje, kar pomeni, da prihaja vaš čas, čas novega začetka, akcije, rojstva; čas pomladi. Ker zima ni vaš čas, boste sedaj naravnost vzbrsteli. To je odličen čas za dobra dejanja, posle, prijatelje, potovanja, učenje, akcijo. Obeta se vam močan prepir s partnerjem zaradi njegovih strasti do nekoga drugega. Pomislite, ali niste vi sami sprožili teh strasti s svojim ljubosumjem brez osnove? On se samo maščuje. Možna je tudi finančna izguba zaradi razmetavanja denarja za brezvezne stvari. Se vam je ustavilo pri izobraževanju? Kriv je Merkur v neugodnem aspektu z Jupitrom. Vas ljudje ne razumejo dobro, imate težave na poti. Vzroki so isti. Vendar, bodite mirni, da stvari še bolj ne zamočite. Bodite natančni in čistega uma — ne pijte. Naleteli boste na čudnega, preveč optimističnega človeka, ki zelo rad govori in se dela boljšega kot je. Previdno z njim. Tudi vam velja nasvet: bodite previdni z ljudmi, dobro jih precenite in se šele nato sprijateljite z njimi. Niso vsi dobri. Končno se je Mars spravil v direktno gibanje, kar vam bo omogočilo rešitev iz neke zelo kočljive situacije. Sonce v Ovnu pa vam bo pri tem krasno pomagalo. Ne skrbite, vse se bo uredilo, če vas ni preveč strah. Nove možnosti za posle in prijatelje. Najprej preberite napoved za Dvojčke, ker je vaša zelo podobna. V poslu boste rešili situacijo tako, da ne boste nasedli gostobesednim čvekačem, ki vam bodo ponujali papirnato rešitev, in boste zaupali bolj svojim sposobnostim. Obetajo se vam malo bolj napeti časi, in sicer se lahko pojavi agresiven partner ali prijatelj, ki vam bo zagrenil urice. Vse boste rešili tako, da se jim prilagodite, jih sprejmete take kot so in — če je treba — najdete novega partnerja. Če imate kakšen izpit v tem času, ga boste lažje opravili, razen če ne bo v povezavi s telesno vzgojo. V ljubezni vas bodo mučile strasti in ljubosumje še bolj kot prej, a sedaj lahko nekaj rešite, to ŠKORPIJON: sposobnost imate. Zelo neugodno obdobje za potovanja, ravno tako za denar, prijatelje (ti so lahko preveč eks-centrični in nepredvidljivi za vaš okus). Ravno zato morate na tem veliko delati. Vzroki za težave so v vas, poiščite jih. Natančna narava vam bo omogočila dober status v službi, pa tudi uspeh v izobraževanju. Toda, če boste še naprej trmasto rinili z rogovi naprej, ne boste imeli od tega veliko več od reakcij tistih, ki jim vaše snobovsko obnašanje ne bo všeč. Tisti, rojeni v tretji dekadi, bodo imeli nesporazume v ljubezni. Sicer pa boste še nekaj časa malce omejeni v svojih željah po akciji, čeprav se možnosti odpirajo na vseh nivojih. Iz nasprotij se učimo. Potrpljenje in sprejemanje. Povečale se vam bodo možnosti za pridobivanje novih prijateljev, toda paziti se morate prehitre navezave nanje, ker so ravno tako spremenljivi in nezanesljivi kot vi sami. Saj ste spremenljivi in nezanesljivi, kajne? RIBI: TEHTNICA: STRELEC: 9 ¦ILJB KOZOROG: VODNAR: Music box nagrajuje Novosti v trgovini Music box: dvojni CD We Will Ročk You (ročk kompilacija), disco kompilacija Energv K9 — Red Nex, N Trance R — Kelly, Euro Dance Hits 94, kompilacija Reggae Classics, Bee Gees The Best of, Faith No More Angel Dust, Gun Svvagger, Sophie B. Havvkins VVhaler, Ice Cube, Jean Michel Jarre Images, Oxygene, Annye Len-nox Medusa, Madona Bedti-me Stories. Nagradno vprašanje: V ka- terem mestu je skupina Nirva-na imela svoj zadnji koncert? Nagrajenec bo dobil kolendar skupine Nirvana za leto 1995. Rešitev pošljite do sobote, 25. marca, na naslov. Naš glas, CKŽ 23, Krško, s pripisom Music box nagrajuje. Nagrajenec zadnjega nagradnega vprašanja je Stoian Lebar, Gubčeva 2, Krško. Čestitamo! Za nagrado prejme koledar skupine Pearl Jam, ki ga lahko dvigne v trgovini Music box v Brežicah. (Galex) Save the Planet Pozdrav iz Tampe na Floridi nam je poslal Toni Abram, katerega mnogi bralci sedaj že poznate. Trenutno se nahaja na kru-zu od Mehike do Key Westa (mesta, kjer je ustvarjal E. He-mingway). V maju bo Tonijeva ladja odplula preko Paname ob Mehiki in Kaliforniji do Aljaske, kjer bodo ostali tri mesece. Ko so bodo namestili, bo nam in tudi vam Toni poslal svoj novi naslov. Krški pomorščak pozdravlja vse, ki ga poznajo, s pripo-som: Save the Planet! (Galex) Farmacevtov nasvet Kako ravnamo z zdravili? 1. Zdravilo, ki vam ga je predpisal zdravnik, je namenjeno samo vam. Ne posojajte zdravila drugim! Ne presojajte sami, kdaj lahko ponovno uporabite zdravilo! 2. Pri jemanju zdravila vedno upoštevajte zdravnikova in farmacevtova navodila, posebno o vplivu hrane in alkohola na delovanje zdravila! 3. Če se med zdravljenjem pojavijo kakršnekoli težave zaradi zdravila, ne prekinjajte zdravljenja po lastni presoji! Posvetujte se z zdravnikom ali farmacevtom! 4. Če želite dodatne informacije o zdravilu ali vaših zdravstvenih težavah, se posvetujte s farmacevtom ali zdravnikom! 5. Zdravila vedno hranite v originalni ovojnini! Večino zdravil hranite pri sobni temperaturi, na suhem mestu. Če zdravilo zahteva posebne pogoje hranjenja, vas bo na to opozoril farmacevt. Zdravila hranite na enem mestu in nedosegljivo otrokom! 6. Zdravila, ki jim je potekel rok uporabe vrnite v lekarno! 7. Dosledno upoštevajte dana navodila, saj je to osnovni pogoj za uspešno zdravljenje! Koristen nasvet: Kako pravilno pripravimo čaj? Umijte si roke! Vzemite posodo za kuhanje čaja in zavrite 2 del vode. Voda je lahko vodovodna, deževnica ali pa najbolje, aktivno prefiltrirana. Če pripravljate čaj iz korenin ali skorje, vzemite eno veliko žlico čaja in stresite v vrelo vodo. Kuhajte pet minut, odstavite in pustite stati deset minut. Nato precedite in pijte po navodilu. Če pripravljate čaj iz zeli, listov ali cvetov, vzemite eno malo žličko čaja in jo prelijte z vrelo vodo. Pustite stati deset minut. Nato precedite in pijte po navodilu. Najbolje je, če čaj pijete nesladkan. Lahko pa ga zasla-dite z medom, rjavim naravnim sladkorjem ali umetnim sladilom (Natren, Saharin, Diekal...). Opozorilo: Zdravilni čaj hranite na suhem, zračnem mestu pri sobni temperaturi. Shranjen naj bo tako, da ne bo dosegljiv otrokom. Breda Drenek-Sotošek mr. ph. speč. in farmacevt, zasebni lekarnar Astrolog in zdravitelj Bono Baršek bo imel redna predavanja o duhovnosti, astrologiji, bioenergiji, zdravljenju in vsem, kar Vas zanima o sebi in drugih: ob sredah, ob 20. uri v prostorih Plesnega kluba Lukec. Ob predavanju in prostem pogovoru bomo imeli tudi meditacijo in zdravljenje vseh prisotnih z energijami visokih vibracij. Teme: — človek, energetski centri in višja telesa — astrologija, numerologija — karma, reinkarnacija — zdrava prehrana in sploh zdrav način življenja — ljubezen in spolnost — medsebojna komunikacija med ljudmi in partnerji — zdravljenje s kozmično energijo — angeli in demoni; kdo smo mi? — in še mnogo, mnogo drugega. Lepo vabljeni! Naročila za horoskop, zdravljenje ali informacije na telefon: 0608/33-890. Še vedno brez naslova petek, 10.3. Na hrvaški televiziji sem si lahko ogledal njihovo podelitev glasbenih nagrad za leto 1994. Tudi, če bi hotel, se ne bi mogel izogniti občutku, da je prireditev čista kopija tovrstne ameriške prireditve — Gram-my; solze radosti, »spontani« govori oziroma zahvale mami, očetu, ostalim. Hkrati pa moram priznat, da se kako drugače že težko naredi, in da tako pač mora bit. Lahko jim samo čestitamo in se vprašamo, zakaj še v Sloveniji ne organiziramo nečesa podobnega. In pri takšnih vprašanjih vedno naletim na enak odgovor: zato, ker ni sponzorjev, teh pa ni zato, ker takšnih prireditev do sedaj slovenska televizija ni hotela prenašat oziroma je za prenos zahtevala preveč denarja. Sicer pa je to že stara zgodba, in kar verjeti ne morem, da se zadnje čase na tem področju kaj premika. sobota, 11.3. Zbudim se dvakratno; prvič že ob sedmih, zadovoljen kot že dolgo ne. Na poti do kopalnice sem si naredil načrt, kaj bom počel čez dan; pospravil in opral avto, kavica pri Zare-tu, sprehod po brežiških buti-kih, zopet k Žaretu, tokrat na sok... samo še malo se vležem, pa grem. Ko se zbudim drugič, je ura že dvanajst. Krasno, še sreča, da je dan. Zvečer imajo Hrvati izbor za pesem, ki jo bodo poslali na Evrovizijo. Čeprav nas pri glasbi «vozijo« kot mulce, so tokrat izbrali še slabšo pesem kot mi. Vsaj enkrat se bomo lahko enakovredno borili... za zadnje mesto; med tako slabimi pa naša ja ne bo najslabša. nedelja, 12.3. Svetovni smučarski pokal se približuje koncu in naši imajo kar dobra izhodišča. Samo, da ne bodo zamočili sedaj, ko je najbolj pomembno. Ostalo? Vse po starem; stare dobre nedelje. ponedeljek, 13.3. Sneg, ja pa menda ne spet. Hvala Bogu ga ni bilo dosti, tako sem se z veseljem izognil montaži verig ali čemu podobnemu. Danes sva z Balkijem na oddaji imela posebnega gosta — direktorja podjetja OPEL KRUNO, ki ga jaz kličem Kru-no, kar seveda ni nič čudnega, saj mu je tako ime. No, Kruno seje prav hitro znašel v studiu in kmalu je že sam veselo sprejemal telefonske klice in postavljal nagradna vprašanja ter delil nagrade. To mu je šlo tako dobro od rok in iz ust, da nisem vedel, ali je on moj gost ali sem jaz njegov. Tako je užival v vodenju oddaje, da sem mu moral predlagati: »Kruno, jaz ti prepustim oddajo in jo lahko vodiš, ti pa mi prepusti prodajo avtomobilov.« Samo nasmejal se je, odgovora pa še ni dal; upam, da mu nisem ponudil premalo. Na poti domov ugotovim, da Balki nikoli ni bil dober v orientaciji. Nikakor mu ne morem razložit, zakaj je radio Krka na desni strani Krke in zakaj je Studio D na levi strani Krke. Tako me je sprovociral, da še jaz nisem bil več prepričan, kako je prav, zato sva se ob 00.35 ustavila na bencinski črpalki in zaprosila za svinč- nik ter papir. Narisal sem mu Novo mesto iz ptičjega zornega kota in razlaga se je zavlekla... in Balki je pogruntal. torek, 14.3. Sneg, a ne, danes pa ne grem nikamor; danes bo Edi doma, ker je sneg. In tako je tudi bilo. Proti večeru sem sam sebi zaželel čim več takšnih dni. Sam doma. sreda, 15.3. Danes so nastali prvi demo posnetki pesmi, ki naj bi spremljala vse, kar se bo dogajalo okoli ADIDAS STREETBALL-a od meseca maja pa nekje do sredine septembra. Mislim, da je Borsan kar dobro glasbo napisal in da bi lahko bila pesmica celo dobra. To »dobra« seveda pomeni: dobra za prvič. Pesem gre nekako takole: tum-dum, tum-dam, dam-tam, dam-tum... četrtek, 16.3. Tako sem zaspan, da se mi ne da dnevnika pisat. Sicer pa se ni zgodilo nič posebnega, razen tega, da ima Kino Servis Brežice novo ozvočenje, kar pomeni »ko poči, poči pošteno«, da mama spet ni zadela (na ne vem kateri nagradni igri), da sem se ostrigel... (Edi) NAŠ GLAS 11, 22. MARCA 1995 RAZVEDRILO Pa se sliši Strelnikoff /""°iT\ i »Big foot« končno v Čateških Toplicah. Mnogi se sprašujejo, kako mu je uspelo mimo oziroma skozi mnoge skrbno varovane državne meje, saj nima nikakršnih dokumentov, kako seje izognil vojnemu viharju na Balkanu in kako dolgo namerava ostati. Neuradno seje izvedelo, da precej dolgo. Dobro za Terme in za Agrario. Na posvetu o možnostih vključevanja potencialov regije Po-savje pri izgradnji verige hidroelektrarn na spodnjem toku reke Save je direktor Savskih elektrarn Jure Brguljan krškega župana proglasil za predsednika. »Gospod predsednik«, je bilo slišati kaj nekajkrat, med zbranimi pa je nekdo polglasno razmišljal: »Ta je tudi eden prejšnjih ... in zdajšnjih.« Potrebne investicije. Investicije so mnogokrat pametna, a tudi draga naložba. Vendar pa vedno omogočajo boljše, hitrejše in kvalitetnejše delo. Investicije bodo potrebne tudi v Brežicah, na dokaj nenavadnem področju. Ker se pri sejnem gradivu pojavlja toliko pravopisnih in tudi drugih napak, je svetnica iz šolskih krogov predlagala predsedujočemu, naj čim prej investira v nabavo slovarja slovenskega knjižnega jezika in slovenskega pravopisa. SDK ali SKD. To nikakor ni eno in isto. Pa se včasih zgodi. In to prav osebi iz prejšnjega Pasesliši, ki je svetnike krščanske demokracije preimenovala kar v SDK. Vendar za se je za napako opravičila. Vsekakor pa se je SDK mnogim tako vtisnila v spomin, da jih nostalgija vleče v poimenovanje Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje kar po starem. Vendar pa SDK ni bila, ni in nikoli ne bo SKD. Ali pa tudi?! Priznanja grehov. Napočili so takšni časi, da se spominjamo prejšnjih dni, lepih in manj lepih. Večkrat se vprašamo, zakaj smo naredili tako in ne drugače. Kot je povedal mnogim znani (bivši) predsednik IS ene izmed posavskih občin, ima vsak zakaj svoj zato. Pa še res je. Vendar pa napak vedno nočemo priznati. Vsaj vseh ne. Lepo je bilo slišati, da je eno priznal celo gospod, od katerega tega ne bi pričakovali. Upajmo, da bo še kakšno, pa tudi čim več takih gospodov si želimo. Širijo se govorice, da prava regija za Krčane kljub vsemu ni Posavje, temveč — Zagreb. Vsekakor se oni dosti bolj zagnano trudijo, da bi nas animirali (beri združili) kot Posavci: na razpolago nam je vse njihovo najnovejše medicinsko znanje (beri kader). Novih zdravnikov po (vsej) krški občini stare tetke sicer ne razumejo (zdravniki pa ne tegob starih tetk, ki niso nikdar znale hrvaško), pa nič ne de; se bomo že naučili! Ni je našel. V Trubarjevem hramu v Loki je bila v soboto sala-mijada. Na koncu so ocenjene vzorce narezali na pladnje in jih dali v pokušnjo. Eden od tekmovalcev pa je v kupu salam zaman iskal svojo. Naslednje letos si bo moral omisliti kakšen zaščitni znak, če je že okusiti ne more. Mi mu priporočamo, naj jo na pla-denj narežejo tako, da bodo iz koščkov oblikovali njegovo ime, pa bo stvar rešena. Vinska cesta brez policistov! Baje se policisti sploh ne bodo smeli prikazati na Vinski cesti. Vsaj tako pravijo ljudje ob njej. Zadnjič je nekdo spet poudarjal: »Sam nej me pol kak klošar ustau na tej naši cesti, ti povem, da mu bom gobe razbou.....« V Radečah so imeli ohcet. Ponosni in srečni, ker imajo po dolgih letih spet občino, so svetniki skupaj z radeškim županom prisostvovali poroki mladega para. Oba sta zagrizena bralca časopisa Naš glas, kar je v samem dogodku sicer nepomembno. Bolj pomembna se zdi misel radeškega svetnika, izrečena ob številnih fotografiranjih župana in članov sveta z mladoporočencema, ko je skoraj kriče vprašal in tudi odgovoril: »Kdo bo na teh lepih fotografijah najlepši? Ja, svetniki vendar.« Naročam na naslov: > t' časopis za Posavje in okolico -OJ2) Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) (poln r Telefon: Kraj, datum: aslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) (podpis naročnika in žig) Skupina je nastala sredi leta 1988 v Celju, svoj prvi nastop pa je še istega leta izvedla v nizozemskem mestu Eindho-ven. Z glasbo, samosvojo mešanico treh sodobnih agresivnih rockovskih slogov (punk, heavy metal in elektronska plesna glasba), so Strelnikoff kmalu vzbudili zanimanje občinstva ter kritikov doma in v tujini. Vrstili so se nastopi v Sloveniji, na področju celotne takratne Jugoslavije, predvsem pa v Zahodni Evropi, kjer je Strelnikoff postalo dokaj znano ime, še posebej na tako imenovani un-derground sceni. Skupina je večkrat nastopila na Nizozemskem, v Nemčiji, Italiji, Avstriji, Češkoslovaški in Švici. bok Nicku Caveu, Einsturzen-de Neubauten, Diamandi Gal-las in drugim svetovnim zvezdam alternativne glasbe uvrstili prav Strelnikoff. Razen na vinilnih in CD kompilacijah pa je skupina Strelnikoff prisotna tudi na mnogih kasetnih kompilacijah, ocene plošč in koncertov pa je bilo in je še moč prebrati v številnih glasbenih časopisih tako v Evropi kakor tudi v ZDA. Vinilnemu prvencu »On 45«, ki je leta 1990 izšel pri ljubljanski založbi ŠKUC FV, in pripadajoči mali plošči za zagrebško založbo Bevoop je leta 1993 sledil album »Heavy mentallv Retarded« za založbo Onomatopoeia/ Rec Rec iz gičnih nastopov in izvirne glasbene podobe pa si je med domačim in tujim alternativnim občinstvom pridobila več kot kulten sloves. Pevec legendarne ameriške skupine Dead Kennedvs, Jello Biafra je skupino Strelnikoff v intervjuju za nemški glasbeni magazin Spex označil celo kot »najboljšo evropsko skupino« Kot zanimivost lahko še omenimo, da sta dve njihovi pesmi že doživeli priredbo, in sicer v izvedbi dveh slogovno povsem različnih nizozemskih skupin, videospot za pesem »Gimme A Gun« pa je dosegel četrto mesto na tuji lestvici oddaje Hit Depo hrvaške televizije. (Mr. Jožo) Iz diskoteke Paradiso »Petalc je dan za metal« Marjan Cvetkovič, lastnik Paradisa, ter Tony Cetinski za pultom DJ-ja. Dobova, 17. marca — ... je v diskoteki Paradiso prepevala Vlatka Pokos, ena od vzhajajočih hrvaških zvezd. Poleg nje je v prepolnem Paradisu prepevala še Ivana Plechinger, ki je prav tako že skoraj na vrhu hrvaške glasbene lestvice. Obe pa sta bili nekakšni predpevki gosta »noči«, ki seje v Paradiso prikazal šele nekaj pred tretjo uro zjutraj, in sicer je bil to »bum Tony bum« Cetinski. No, tokrat ni napravil napake kot zadnjič v metliškem Ghettu, kjer je goste pozdravil z »Dobro veče »Karlovac«. (Cole) Poleg treh samostojnih albumov in singla je skupina Strelnikoff sodelovala tudi na številnih mednarodnih kompi-lacijskih ploščah, od katerih velja omeniti Trans Slovenia Express, na kateri so se s priredbami legendarnih Kraft-werk predstavile sodobne slovenske skupine in ki je izšla pri največji neodvisni založbi na svetu, angleški Mute. Ista založba je izdala tudi promocijsko kompilacijo »Tonal Evidence No. 7«, na katero so od vseh slovenskih skupin ob Zuricha. V letu 1994 je skupina v sodelovanju z Markom Brecljem posnela priredbe skladb legendarne slovenske skupine Buldožer in jih izdala pri ljubljanski založbi ROPOT/ NIKA. Ves čas delovanja je skupina aktivno nastopala doma in na turnejah po Evropi ter v tem času izvedla 140 koncertov, od tega več kot polovico v tujini. Nastopila je tudi na nekaterih pomembnih glasbenih festivalih, zaradi izrazito ener- AGENCIJA "LUKEC" KRŠKO VABI K SODELOVANJU: - vse, ki jih veseli poučevanje plesnih korakov oz. vse, ki bi se radi v tej smeri izobraževali. - samostojnega komercialista - ter osebe za pomožna dela INFORMACIJE DOBITE NA TELEFONSKI ŠTEVILKI: 0608/22 269 ALI OSEBNO V PROSTORIH AGENCIJE LUKEC -PLESNA ŠOLA PRI PODMORNICI V KRŠKEM. Nagradna križanka MACHO Sponzor tokratne križanke je trgovina MACHO na CKŽ 77 v Krškem. V trgovini lahko dobite vse, kar najraje oblečete, posebna in edinstvena pa je ponudba artiklov iz jeansa za ljudi večje postave. Torej, vsi največji v trgovino MACHO. Desetim, ki bodo pravilno rešili nagradno križanko, bodo v trgovini MACHO pri nakupu nad 6.000 SIT odobrili popust v znesku 2.000 SIT. Križanke pošljite na naš naslov, najkasneje do sobote, 8. aprila 1995. Kako je s križanko iz devete številke? Rešitve so takele: geslo: VSE ZA ELEKTRIKO, vodoravno pa: PECA, ERIK, VSE ZA, LEMAN, ESAKI, PRIDELEK, TAM, REZONER, LO, EVI, OK, TASTA, BODO, TRAKT, ELABORAT, ANA, NV, RUINA, NAV, DERA, KARA-KAL, ARAT, ORIZARA. O nagrajencih je odločal žreb: po telefonu Iskra Eta 855 bo lahko klepetal Alen Lusko-vec, Cesta 4. julija 62b, Krško, avdiokaseto pa si bo izbrala Anica Požek, NHM 16, Sevnica . Oglasita se v krški Elektro-tehni, s sabo pa vzemita kakšen osebni dokument in izvod Našega glasa. Čestitamo! momx. KOLESAR IGRALKA FARROVV SESTAVIL BOJAN MACUR ZAČETEK, TELESNA ODPRTINA TOOPSMD DREVO, PODOBNO PALMI ŽUŽELKA, KI PIČI LUMP, PREVARANT REKA NA KAVKAZU PRERIJSKI VOLK PRITOK DONAVE V AVSTR LEKARNA KRISTUSOVO TRPLJENJE MAIEMAT. ZNAK (MNOŽ.) > ROBERT DUVALL STROK. ZA BIOKEMIJO MEDALJA. PRIZNA- NJE SLAVA MBKTV" OKLAHOMI OTON ŽLFANČIČ ZDRAVILO V OBLIKI PLOŠČICE UJEVIČ PIVOVAR V UU BUANI ORGANE. UCJTEU-S1VA NA SLOVENSK KRLEŽE- VA DRAMA NAŠ GLAS BIVŠI TELOVADEC Srot STARO POMOR. MESTO V KIUKUI VENEZUEL SLIKAR SKLADAT. (URBAN) TRINOG NASILNEŽ KARIN ENKE | BRKATI OREL KATRAN ROBERT EMIJAN ARAB. MOŠKO IME UPRAVNA ENOTA NA MADŽAR. FR. TEM. IGRALEC (YANMCK) NALEPKE NAJVECJ NAFTNI KONCERN METUU Z OČESCI NA KRILIH JOD 8 PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 11, 22. MARCA 1995 NA KRATKO: Izlet v Izolo (i Brestanica, 17. marca — Člani Društva upokojencev Brestanice so v petek ponovno odpotovali v Izolo, tokrat na štiridnevni izlet. Prebivali pa bodo v hotelu Delfin, ki je namenjen prav upokojencem. (Kati) Spominski srebrnik Ob 50. obletnici delovanja Denarnega zavoda pri SNOS-u je izšel spominski partizanski srebrnik. Njegova cena je 400 SIT in ga je možno naročiti v predprodaji. Naročila zbira vsak drugi ponedeljek (od 20.3. dalje) Občinski odbor ZZB Sevnica. (Ika) Krajevne proslave Društva izgnancev Sevnica — Koordinacijski odbor DIS Sevnica je ponudil svojim krajevnim organizacijam pomoč pri organiziranju proslav ob obletnici vrnitve iz taborišč. Odziv na terenu sicer ni bil najbolj živahen, vendar odbor vsekakor pričakuje, da bo na sedežu vsake krajevne organizacije DIS ustrezna slovesnost že spomladi ali vsaj do konca oktobra. Prireditve*usklajuje Jože Jeke iz Sevnice. (Ika) *H Omizna kultura in gostoljubnost Krško, 25. marca — Društvo kmetic prireja predavanje Helene Mrzlikar o omizni kulturi in gostoljubnosti v hotelu Sremič s pričetkom ob 15. uri. Zatem bo kulturni program z nastopom pi-šeške folkolorne skupine in ansambla. (Lea) Kakšno bo Dolenja vas Dolenja vas, 16. marca — Občina Krško je pripravila javno obravnavo o prostorskih — urbanističnih variantah možnega razvoja naselja Dolenja vas, ki so se je udeležili predstavniki Savaprojekta, občine Krško in zainteresirani krajani. Kot je že znano, se v Dolenji vasi letos poleti pripravljajo na proslavo srečne vrnitve pred 50 leti, zato je predsednik sveta KS Dolenja vas Branko Vodopivc zbrane opozoril, da je treba vsa dela okrog vaškega parka, cerkve, ceste, pločnikov in javne razsvetljave zaključiti pred poletjem, predstavnike občine pa prosil, da pri izpeljavi zastavljenih nalog kar se da pomagajo, (dama) Društvo kmečkih žensk Šentjernej Šentjernejsko društvo (ne samo) kmečkih žensk je v sredo, 15. marca, organiziralo izlet, na katerem so članice združile prijetno s koristnim; odpeljale so se proti Gorenjski in si ogledale volčjepotoški arboretum, grad Krumperk, znamenitosti Gorjuš in v Ljubljani sejem Alpe—Jadran, Svoboda gibanja, ob kosilu pa so si vzele čas še za vsakoletni občni zbor, kjer so premlele svoje lansko delo (ki ga, mimogede, niti ni tako malo — društvo je namreč silno aktivno zlasti glede vsesplošnega izobraževanja) in domislile prihodnje, (nic) Pokusnjo vin na Zdelali Zdole, 15. marca — Pred nekaj meseci ustanovljeno Vinogradniško društvo Zdole je organiziralo prvo ocenjevanje vin. Zbrali so 43 vzorcev, od tega so jih 14 izločili. Po besedah Janeza Živiča je bilo nekaj vzorcev kakovostnih, bilo pa je tudi dosti nizkih ocen, kar je posledica slabega kletarjenja. Prevladovale pa so predvsem zvrsti belih in rdečih vin. (Cole) Kmetija Debeljak na bežigrajskem sejmu Ljubljana, 11. marca — Mira Debeljak je od Javnega podjetja Ljubljana dobila stalen zaprt prostor na pokriti tržnici za Bežigradom. Tudi ta projekt spada k Celostnemu razvoju podeželja in vasi. Najprej so Debeljakovi začeli z mizo, zdaj imajo že kiosk, v katerem prodajajo sadje in zelenjavo. K temu pa se vključujejo tudi ostale kmetije z Zdol in Raven, ki bodo oz. že ponujajo svoje pridelke v kiosku pri Debeljakovih in s tem zaslužijo kakšen dodaten tolar. (Cole) Srečanje vinogradnikov Sevnica, 18. marca — V hotelu Ajdovec so se v soboto srečali člani obeh sevniških vinogradniških društev. Razglasili so rezultate ocenjevanja vin. Najboljši so bili: Trbovc z mešanim belim vinom, Fabjančič s sortnim belim, Gričar s cvičkom in Žičkar s sortnim rdečim vinom. Udeleženci so izbrano kapljico tudi po-kusili. (T.S.) Obiskali so Zagreb Zagreb, 15. marca — Delegacija GZS OZP je pod vodstvom predsednika odbora OGZ Posavje Karla Recerja obiskala sedež GKZ (Gospodarska komora Zagreb), kjer so se s tamkajšnjimi gostitelji pogovarjali o gospodarskih odnosih med obema državama. Ugotovili so, da sta medsebojno sodelovanje in menjava na zelo nizki stopnji, kar je za sosede skoraj nesprejemljivo. Pogovori o temah, kot so obmejni promet, carinski postopki, izgradnja avtoceste, vzpostavitev maloobmejnih prehodov, vključevanje regijskih gospodarskih interesov in še nekaterih, se bodo v kratkem nadaljevali. Naslednje srečanje s predstavniki zagrebškega gospodarstva naj bi bilo v kratkem nekje v Po-savju. (dama) Brezposelni v mesecu januarju Iz mesečnih informacij Republiškega zavoda za zaposlovanje, območne enote Sevnica smo razbrali, da je bilo v mesecu januarju v občinah Brežice, Krško in Sevnica kar 5.054 brezposelnih. Od tega je kar 42,6 odstotkov žensk, 34,2 mlajših od 26 let in kar 61,5 odstotkov dolgotrajno brezposelnih. Največ brezposelnih je imela občina Krško, saj je na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih kar 2.185 oseb. (Kati) Sadjarski dnevi Posavja Artiče, 23. in 24. marca — V Prosvetnem domu v Artičah bo potekal dvodnevni seminar v sklopu Sadjarskih dnevov v Po-savju. Potrudili so se, da so v Artiče povabili vrhunske strokovnjake, ki so v svojih okoljih dosegli prav to, kar si želi Sadjarsko društvo Posavja. Zainteresirane vabijo, da se udeležijo predavanj, ker bodo pridobili veliko novih informacij in se tako lažje odločili za pot v boljše čase. (Kati) Pitna Voda Sploh lli pitna Druga salamiada v Trubarjevem hramu Na Območje črpališča iztekajo mnoge nerazgradljive strupene snovi Voda, ki jo vsak dan uživamo, ni več tako pitna, kot je bila včasih. Mnogi ljudje jo pre-kuhavajo. Tisti pa, ki vedo, kaj vse ta voda vsebuje, je sploh ne pijejo. Glavni onesnaževalci so pralna sredstva, škropiva in mnoge nerazgradljive umetne snovi. Da o kanalizacijah, ki so speljane v to vodo, gospodinjskih odplakah, umetnih gnojilih in še marsičem ne govorimo. Večkrat pride do epidemij in raznih črevesnih bolezni. Pred kratkim je bila spet epidemija, katere povzročitelj je bila omenjena voda. Najbolj neopravičljivi pa so odpadki, ki jih ljudje odmetavajo kjer koli, najsi bo v bližnji jarek, na cesto ali pa kar čez most v Krko. Zabojnikov sploh ne vidijo, če pa bi jih že hoteli videti, jih ni. Ta voda izvira na Hrvaškem, na Poganji jami, kjer ponikne, na površje pa pride v Globoči-cah. Izvir je pri kostanjeviški jami. Tu je zajetje, katerega voda napaja celo Kostanjevico in okoliške vasi Groblje, Prekopo, Ledečo vas... Jože Bizjak iz Globočic: »Veliki problemi nastajajo zaradi kanalizacije, ki je speljana le do začetka Globočic, naprej pa ne. V vaseh Globočice, Avguštine, Dolšce, Oštrc in še kje drugje so brez greznic. Kanalizacije sploh nimajo, zato se vse steka v izvir. Izpod oštr- škega pokopališča v vodo tečejo najrazličnejše škodljive snovi. Ogromen odpad blizu Oštrca je Cimermanova jama na izrecno kraškem svetu, kamor mečejo ljudje vse mogoče odpadke, tudi mrhovino. Tu ni nobenega zemeljskega filtriranja vode, zato gre vse v izvir Studene.« Ivo Jelenič iz Globočic: »Nujno je treba zapreti črpališče Studeno, ker je ta voda tako oporečna, pa se ljudje nevarnosti niti ne zavedajo. Za ta problem vedo vse inšpekcijske službe in drugi, vendar ne ukrepajo. Zadevo smo večkrat obravnavali na sestankih krajevne skupnosti, vendar se ni še nič premaknilo. Tudi osebno sem pristopil k tej zadevi in govoril z gospodom Kalinom, ki mi je dal vedeti, da pač ni finančnih sredstev.« Lani decembra so v Ore-hovcu naredili vrtino z najkakovostnejšo vodo v krški občini. Potrebno jo je le usposobiti, za kar pa so potrebna določena finančna sredstva. Tako bi celotno območje dobilo zadostno količino zdrave in čiste pitne vode. Ljudje z ogroženih območij zahtevajo, da si republiška inšpekcija ogleda stanje na samem prizorišču in preuči vzorec vode v času deževja, ko je spiranje in onesnaževanje v črpališča najhujše. (Lea) Škofu inops turnir Loka, 18. marca — V gostilni Martina v Loki pri Zidanem mostu je v soboto potekal prvi šnops turnir, ki ga organizira ta gostilna. Po besedah lastnice Martine Jenčič je s turnirjem za prvič kar zadovoljna. Pravi pa, da je težava tudi v tem, da je bil turnir organiziran na predvečer jožefovega, in da bo naslednje leto še nadaljevala, le datum bo treba spremeniti. Na turnirju je nastopilo 26 tekmovalcev, najbolje pa je šlo Janku Škofu iz Pisec, ki je zmagal, za njim se je uvrstil Tone Kos iz Krškega, tretji pa je bil zmagovalec raškega turnirja Stanko Rožanc iz Leskovca Ko bi le uspelo! Krško, marca — Tu se že vrsto let ukvarjajo z obnovo Valvasorjeve hiše, pa nič. Danilo Siter: »Predračun za obnovo znaša 3 milijone DEM. Vsekakor bom skušal preko INTERNETA priti do nekaterih informacij tudi na Kraljevski akademiji v Britaniji. Če ne dosežem drugega, bom morda pri njih uspel zbuditi vsaj malo zanimanja za enega slavnih članov te ustanove...« (Ika) Denarna nadomestila in denarna pomoč Glede na podatke Republiškega zavoda za zaposlovanje območne enote Sevnica je na območju Krškega, Sevnice in Brežic denarno pomoč ali denarno nadomestilo v mesecu januarju prejemalo 1.824 ljudi. To pa predstavlja le 36,1 odstotkov vseh brezposelnih. (Kati) Najboljšo je imel Drago Kosem, ki je osvojil 1. in 3. mesto Albina Potočnik streže salame, da se o njihovi kvaliteti prepričajo še ostali gostje. Loka, 18. marca — V Trubarjevem hramu je potekala že druga salamiada. Očitno se je stvar prijela, saj se je od lanskih 11 salam število prijavljenih povečalo na 15. Najbolje se je odrezal Drago Kosem iz Šentjurja na Polju, ki je z eno salamo zmagal, z drugo pa osvojil še tretje mesto, drugo mesto je pripadlo Janezu Če-bularju, 4. mesto je zasedel Bine Derstvenšek (oba sta iz Loke), peti pa je bil Dani Si-mončič iz Račice. Šarmantna gostiteljica Albina Potočnik pa je povedala tole: »Ker smo še začetniki, se trudimo, da bi nepristransko ocenjevali, zato je tudi komisija nepristranska in so v njej strokovnjaki. Upam, da bo šlo to naprej in da bo salamiada postala tradicionalna.« (Cole) Izobrazbena struktura brezposelnih Glede na informacije, ki jih črpamo iz mesečnih informacij Republiškega zavoda za zaposlovanje, območne enote Sevnica, so meseca januarja zabeležili 5.054 brezposelnih. Žalostno je tudi to, da je med njimi 20,9 odstotkov tistih s V., VI., VII in VIII. stopnjo izobrazbe in kar 79,1 odstotkov tistih z nižjo izobrazbo. (Kati) Literarni večer v Brestanici Brestanica, 23. marca — Učenci OŠ Brestanica bodo v četrtek, ob 16. uri imeli literarni večer. Ta je posvečen vsem materam ob njihovem prazniku, 25. marcu. Pridite, zanimivo bo! (Kati) Otvoritev razstave in praznovanje žena Zdole — Turistično-hortikulturno društvo vabi v soboto, 25. marca, v dom Bena Župančiča. Tam bo ob 17.30 otvoritev razstave »Stari predmeti z naših podstrešij«, ob 18. uri pa vabijo na prireditev »Praznovanje žena«, ,kjer boste lahko prisluhnili iskricam iz otroških src. Vabljeni! (Cole) Brežiški vrtickrji na Pohorju Letos je VVZ Brežice prvič organiziral zimovanje predšolskih otrok na Pohorju v PD Glažuta. 54 vrtičkarjev je v spremstvu šestih vzgojiteljic od 13. pa do 17. marca uživalo v velikih količinah snega. Ure, ki so jih preživeli v PD, so jim vzgojiteljice popestrile z likovno, glasbeno in plesno dejavnostjo. Obiskala sta jih tudi čarodej in planinec z diapozitivi. Otroci so se dobro počutili in se vrnili domov polni prijetnih doživetij in lepih spominov. Vzgojiteljice VVZ Brežice Večer spiritualne Indije Krško, 22. marca — Danes ob 18. uri bo v krškem Kulturnem domu večer spiritualne Indije. Predstavili vam bodo koncert meditativne glasbe — umetnost sproščanja z zvokom, iskanje duhovnega zaklada — predavanje o Bhatki yogi, vegetarijansko hrano ter mistična mesta Indije. Vabljeni! (Kati) Mogočnega hrasta ni več Arnovo selo, 17. marca — Ivan Ivanšek je bil lastnik morda drugega največjega hrasta v brežiški občini, ki pa so ga zaradi obolelosti morali podreti. Zahtevno nalogo sta opravila Jože in Boris Zupan, ki tudi sicer opravljata dela v zvezi s podiranjem in spravilom lesa. »Res neverjetno, kako hitro takšno delo poteka danes. Včasih, ko smo vse delali na roke in z voli, smo imeli roke do tal, kot se temu reče, sedaj pa je vse videti kot igračkanje, pa čeprav vem, da le ni tako enostavno,« je smeje pripovedoval g. Ivanšek. (dama) Hrast je bil star približno 178 let, visok okrog 45 m in s premerom debla od 139 do 175 cm, kar pove, da je bil res pravi orjak. NAŠ GLAS 11, 22. MARCA 1995 KRONIKA — ŠOLA — PTT TRGOVINA IN KROJAŠTVO IVANPEČNIKs.p. UL 11 novembra 27, Leskovec tel 0600/31 - 797 EQ0Q KRŠKO, CESTA KRŠKIH ŽRTEV 67 TELEFON: (0608) 21-408, 22-541 FAX: (0608) 21-250 UGODNO - UGODNO - UGODNO -DEMIT FASADA PLUS 5 cm (brez izvajanja) a -DEMIT FASADA PLUS 6 cm (brez izvajanja) š - DEMIT FASADA PLUS 8 cm (brez izvajanja) a 2.008,00 SIT/m2 2.123,00 SIT/m2 2.352,00 SIT/m2 V ceno sta vključena 5 % - ni prometni davek in prevoz. Priskrbimo pooblaščenega izvajalca. Dobava v treh dneh po plačilu predračuna. "RESA" KRŠKO, tel. 21 - 408, 22-541. BREŽIŠKA PORODNIŠNICA V času od 13. do 20. marca so v brežiški porodnišnici rodile: Cvetka Kozinc z Drnovca — Samanto, Milena Bogovič-Perko z Malega Kamna — Žigo, Metka Lupšina iz Mračne vasi — Karmen, Mojca Šalamon iz Krškega — dečka, Andreja Zorko iz Brežic — Žano, Martina Tomše iz Krške vasi — Anjo, Jožica Li-benšek z Libne —Natašo, Henija Zovtič iz Sevnice — Mediho, Andja Antunovič iz Krškega — Lucijo, Marjana Kunej iz Hrastja — Mileno in Donja Hudorovič iz Gorice — Morana. Čestitamo! Vdrli v OŠ Brežice Neznani storilec je v noči na 13. marec skozi okno vdrl v OŠ Brežice. Skupno je pregledal 35 učilnic, vlamljal v mize in omare in zatem preis-kal še kletne prostore. Odtujil je fotokopirni stroj, dva vide-orekorderja, tri radiokaseto-fone, sintetizator, camping ca-ssette, tri trenerke in športne copate. Šolo je oškodoval za cca. 800.000 SIT. Ukradel mercedes V Brestanici je neznani storilec v noči s 14. na 15. marec ukradel osebni avtomobil mercedes. V garažo je prišel tako, da je snel priprto okno, nato pa je na neznani način spravil vozilo v pogon, z notranje strani odprl garažo in opdpe-Ijal vozilo neznano kam. Lastnika vozila H.U. iz Nemčije je oškodoval za cca. 2.000.000, 00 SIT Hišni preiskavi Na podlagi odredbe, ki jo je izdalo Okrožno sodišče v Kr- škem, so policisti PP Brežice 14. marca opravili hišni preiskavi v romskem naselju Gazi-ce. Pri D.H. so našli 4 maloka-liberske naboje, pri Z.B. pa vojaški bajonet in gumijevko. Slednji se bo moral zagovarjati pri sodniku za prekrške. Prometna nesreča Pri kraju Malo Mraševo se je 13. marca na regionalni cesti zgodila prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti. V nesreči sta dve osebi zado-bili lažje telesne poškodbe, nastala pa je tudi večja materialna škoda. Ilegalne prestopila mejo Državljana BIH M.L in D.M. sta 14. marca prestopila državno mejo preko polja med mejnim prehodom Obrežje in reko Savo. V naselju Ribnica na Dolenjskem pasta bila kontrolirana s strani policistov PP Brežice. Po končanem postopku sta napotena nazaj v Hrvaško. M""«*«, Tel./fax. 0608/31 -152 C. K. Ž. 15, 68270 KRŠKO VPISUJE V: VISOKO UPRAVNO ŠOLO Ljubljana - program JAVNA UPRAVA za pridobitev visoke Izobrazbe -1.ki3. letnik Neposredno v 3. letnik se lahko vpišejo diplomanti višješolskega programa upravne smeri Diplomanti Višje pravne šole in Višje šole za notranje zadeve morajo opraviti določene diferencialne izpite. VISOKO POSLOVNO ŠOLO EF LJubljana ¦ 1. In 3. letnik VISOKO POMORSKO IN PROMETNO ŠOLO Piran - 1. ki 3. letnik - smer: Tehnologija prometa I (višješolski program) - 1. letnik in Tehnologija prometa II (visokošolski program) - 3. letnik kiv1. letnik VIŠJE VZGOJITELJSKE ŠOLE PF Maribor Prijave za vpis oddajte na Obr. 1,71 (dobite jih v knjigarni) najkasneje do 31 marca 1995 na naslov: Posavski center za panvanentno izobraževanje KRŠKO, CKŽ 15, 68270 KRŠKO. Izredni študij bo organiziran v Krškem le, če bo dovod prijavi * ^~y Valantičevo17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 -ar^^T^ čas oddajanja: *^v. fc^ Ob sobotah oddaja- ^\ VW mo dokler nas boste ^ ^S klicali. 7 ^ 'eMHt Vsak dan oddajamo med 5.30 in 24.00 uro. Toni, kje si bil, ko je grmelo! In grmelo ni samo 1.3.1995 v lovskem domu Senovo, kjer so bili neplodni razgovori z državnim sekretarjem za energetiko Borisom Sovičem. Grmenje je čutiti in opaziti že zelo dolgo in prav bi bilo, da novinar Toni ugotovi kje in od kdaj (pravočasno) in da tam iz prve roke izve vse o vzrokih oz. razlogih (tokrat iz Ljubljane, pa še kakšen večji kraj je zraven). Dnevni red obiska B. Soviča na Senovem bi moral biti tak: ob 11. uri odhod v jamo, ob 13. uri sestanek s predstavniki občine in ob 14. uri sestanek s sindikatom RRPS. Ker je prišlo do zamika skoraj dve uri, ni prišlo do sestanka v IC Logis. Odšli smo v lovski dom in ker je bila takrat za nekatere že zelo pozna ura, so čez čas začeli jesti in piti, nekateri so se pa pogovarjali neresno o resnih problemih, povezanimi z Rudnikom Senovo. Nobena dilema ni bila rešena, vsaj za sindikat ne. In kdo ti je omenil tisto vsoto DEM (prisoten nisi bil), ker so zahteve delavcev oz. sindikata tudi še kaj drugega in ne samo navedeno v časopisu Za okolico. TO PA JE: dokup let delavcem, ki so nekaj let pred upokojitvijo, upokojevanje delavcev po zakone iz leta 1969, reševanje invalidov in tudi odpravnina 30.000 DEM. Vse navedeno iz razloga, ker država zapira rudnike. Nam ni nihče ukradel (namerno) proizvodnega programa, nam je prepovedana proizvodnja s strani države oz. to je nejasna energetska strategija razvoja države Slovenije. Pustimo zelene in žveplo. Vsaka kuhinja ima mapo, pa bi se tudi za omenjene probleme kaj izumilo. Le skupne volje manjka. Jasno je tudi to (vsem znano), da se rudniki zapirajo tudi s pomočjo raznih osebnih interesov (Indonezija, Velenje, Delo 28.2.1995). Glede odhoda delavcev v Nemčijo sem B. Soviču povedal: »Daleč smo od pravne urejenosti Nemčije, Francije, Norveške. Tam se ve, kaj je vlada in kaj je sindikat!« Ljudjem je pri vabljenju v Nemčijo treba povedati, kaj jih čaka v tujini in kaj doma po končanem delu. To ni bilo rečeno jasno, sindikat pa ni kot nek meštar na sejmu z živino. A žal se z ljudmi dela slabše. Tudi veliko megle je zraven. Kje si bil, ko je grmelo, še z druge strani' Spoštovani g. Lojze Šribar! zahtev premoga ne morete več prodajati. Ravno zaradi tega država zapira tudi vaš rudnik. Enako usodo so doživeli mnogi rudarji po Zahodni Evropi. Tako vaša trditev, da vam je proizvodnja prepovedana, sploh ne drži. O osebnih interesih boste morali pisati kje drugje, jaz o njih nisem in ne bom, ker jih ne poznam. Glede odpravnin se od vsega začetka strinjam, da jih dobijo vsi, ki se samozaposlujejo. Naj bodo po zakonu, in če bodo v višini 50.000 DEM, pri meni ne bo nobenih zadržkov, da jih ne bi podprl. Vaše napihovanje pa zagotovo ni opravičeno, ni v sladu z zakonom, še manj pa pošteno do vaših sodelavcev, ki tako pričakujejo preveč. Ste se kdaj vprašali, kaj bodo z vami storili tisti, ki ste jim obljubljali takšne zneske? Verjetno ne! Vem, da je socialno vprašanje najtežje in najbolj pereče. Tudi zaradi tega sem se spustil v pisanje. Mislim, da je o tem potrebno pisati in tudi tako pritiskati na vse odgovorne, da opravijo svoje dolžnosti. Čas bi že bil, da>, dojamete, da ste vsi delavci, od tehničnega vodje do zadnjega »lauferja«, v povsem enakem položaju, zato bi morali držati skupaj. Le kdaj boste doumeli, da lahko le povezani v Rjidniku Senovo in tudi širše v občini bolj uspešno nastopate protiTJržavi, ki je kljub pripravljenosti, da pomaga, na drugi strani mize? Nikoli nisem niti pomislil, da bi vi, g. Šribar ustvarjali delovna mesta. Prav je, da še enkrat preberete članek v celoti in o njem Vaše pisanje, polno precej meglenih obtožb in podtikanj, prav gotovo zasluži odgovor, čeprav mi kljub večkratnemu pozornemu branju ni uspelo ugotoviti, kaj bi sploh radi. Odgovarjam zaradi vaših sodelavcev in ne zaradi vas. Upam, da bo tole kdo le prebral in razmislil o vsem skupaj. Spoštovani g. Šribar, na vašo trditev o grmenju vam odgovarjam, da je v rudniku do sedaj grmelo samo takrat, ko ste na odkopnih mestih minirali. Bojim pa se, da bo zelo grmelo, ko bodo vaši «kameradi« ugotovili, da z vami in vašim delom nekaj ni v redu. Če bi g. Šribar prebiral Naš glas, bi lahko ugotovil, da se moje pisanje o rudniku in problemih rudarjev ni začelo, še manj pa zaključilo s člankom »Boris Sovič obiskal Rudnik Senovo«. V uredništvu smo temu velikemu problemu posvetili veliko svojega časa in prostora. Stvari smo se lotili kar se da celovito. Skozi naše pisanje je razvidno, da smo o dogajanjih po uvedbi Zakona o zapiranju... poročali, tudi s socialno komponento. Zapisal sem, da se bo problem reševali z upokojitvami, dokupom let, prezaposlitvami in odpravninami. Preberite si še enkrat! Mislim, da je zakon do tu zahteve sindikata do potankosti upošteval, za to ne bi izgubljal besed. Okrog zapiranja še to: če bi lahko prodajali premog, se verjetno še ne bi pogovarjali o zapiranju. Žal so dejstva takšna, da zaradi visoke cene in ekoloških Prevelik promet v naselju Cerov Log Občinski svet je sprejel odredbo o prometni ureditvi Težave s prometom v Cero-vem Logu so se začele z osamosvojitvijo Slovenije oziroma tedaj, ko se je ves tovorni promet preusmeril na to cesto. Seveda so takoj nastopili vaščani in zahtevali takojšnjo zaustavitev prometa ali vsaj sestanek s Cestnim podjetjem Novo mesto. Na prvem sestanku so se dogovorili o gradnji obvoznice in takoj začeli pridobivati soglasja. Toda, ko je bila obvoznica narejena, se avtopre-vozniki niso držali ne navodil cestnega podjetja ne krajevne skupnosti. Znaki o prepovedi tovornega prometa pa niso bili legitimni. Na drugi seji občinskega sveta v Šentjerneju so svetniki obravnavali ta problem in sprejeli odredbo o ureditvi prometa v naselju Cerov Log: na javni poti skozi to naselje, na odseku od lokalne ceste št. 5854 (Orehovica — Gorenje Vrhpolje) do dovozne ceste za kamnolom Cerov Log se prepove vožnja tovornih motornih vozil, razen za potrebe prebivalcev Cerovega Loga. (Lea) Ringaraja in trumbaruri Ob materinskem dnevu Ob materinskem dnevu so učenci prvega razreda OŠ Blanca napisali nekaj misli o svojih ljubljenih mamah. Pa poglejmo, kaj je napisala Lidija Klenovšek. Moja mamica ima črne lase. Dela doma, šiva. Najrajši obleče črne hlače in jakno. Včasih ne more priti na roditeljski sestanek. Moja mami skrbi za mene, Danija in Romana. Ko pridem iz šole, mi da na mizo kosilo. Ko je ura pol šestih, mi reče: «Lidija, čas je za karte.« Mamico imam zelo rada zato, ker mi da jesti, piti in obleči. Ima rjave oči. Jaz ji včasih pomagam pomiti posodo. Moja mamica skrbi za vse: mene, Danija in Romana. Tako imamo vsi radi svojo mamico. -----------------Pisma bralcev--------------- Nekdo te ni informiral o tem, da je govor nanesel tudi na kmetijski tolar. Na razpis seje prijavil le eden. Tudi glede tega sem povedal prisotnim, da sploh ni bila omenjena vsota, zaradi katere naj bi se zainteresirani prijavljali. Socialno vprašanje. Zakon je sprejet, z njim tudi znan podatek, koliko bo to stalo državo. Ti pa nesramno omenjaš B. Soviča, ki da ljudem ne bo prinesel novih delovnih mest. In čudno, da na koncu le omenjaš pomoč države. Mi vsi vemo (prizadeti), da je državi do tega, da vse postori čim ceneje. In če veš, da bodo denar porabili tam, kjer že imajo programe in več pameti, še napiši kje in kdo so ti. Ali jih poznaš? In primerjalno, kaj se lahko stori, ko je zakon sprejet, je razvidno iz oglasa Franca Glinška v istem časopisu. In če občina pričakuje pomoč od države, ki je sprejela zakon o sodiščih in zakon o državnem tožilstvu, je zato normalno (in pošteno), da tudi delavci v rudnikih pričakujemo pomoč iz iste pisarne, tudi zaradi zakona, ki ga je sprejela država, poslanci so pa roke dvignili (za kaj oz. od česa?). Poznam nekaj delavcev, ki so bili nagovorjeni, naj pridejo delati v jamo, ker je tako država ukazala (več premoga). Danes so višek. Eni bi radi uživali sveži zrak in letovali na Indoneziji, omenjeni delavci naj bodo pa kar doma. O tem piši in o pametnih, mi pa da to nismo. Programi. Njih pripravljajo tako država, občina, kot zaposleni na delih za prezaposlovanje. Kako naj sindikat opozori na nedelo omenjenih in kam naj se pritoži. Sodišča so pod državno upravo, zaposleni tam iz proračuna, o tem piši in pridi med zaposlene, ne bodo te zaprli. Več korajže kot na Kališevcu za drevesom? Predsednik sindikata Lojze Šribar Trg borcev 3, Leskovec malo razmislite. Še enkrat vam povem, da vam sekretar za energetiko, pa tudi predsenik vlade ne bosta prinesla novih delovnih mest. Ustvariti jih moramo v tej okolju sami, in to žal zelo na hitro, dokler je v vreči še kaj cvenka. S takšnim načinom, kot ste ga izbrali vi, prav gotovo ne morete pomagati. Še najbolj boste pomagali, če boste tiho, ali če boste svojim kolegom pošteno povedali, da morate držati skupaj vsi, od prvega do zadnjega. Glede skrivanja za drevesom, vam lahko zagotovim, da se pred nikomer nikoli nisem skrival, sploh pa predttako strašnim sindikalistom, kof^ste vi, tega zagotovo ne bi stofil. Sploh pa v času dogodkov v Kališevcu nisem bil prisoten, bi se pa na vašem mestu držal stran od njihovih upravičenih zahtev. Prepričan sem, da o vsej stvari (Kali-ševec) veliko premalo veste, da bi o njej lahko sodili. Mislim, da je bilo moje poročanje korektno in bo tako tudi v bodoče, v kolikor me bo uredništvo tudi za v naprej zadolžilo, da o tem poročam. Kljub temu, da smo vam zadnjič v uredništvu pojasnili, kolikšen strošek za naš kolektiv pomeni objavljanje vaših besnih jeremijad, smo vaše pismo vseeno objavili. Ponovno ste se nas lotili z obiljem obtožb in to sprejemamo kot izrazito zlonamerno in zlobno dejanje, objavo v Dolenjskem listu pa kot maščevanje za karkoli že. Objavili smo vam pismo, kot smo doslej objavili še vse vaše proteste in stališča o vsem mogočem. Zato, da smo ostali načelni. A tokrat je bilo zadnjič. V uredništvu smo se domenili, da je nadaljnje polemiziranje z vami nesmiselno, zato si z vami več ne nameravamo dopisovati. Na podlagi posveta v uredništvu: Anton Kink Tudi to je menjalnica! Dne 16.3.1995 sem hotela v menjalnici Publikum v Krškem kupiti 300 DEM, ker so imeli najugodnejši menjalni tečaj (81,69). Ko sem hotela plačati s čeki LB Krško, mi je prijazni gospod pojasnil, da ne sprejema čekov, da moram imeti gotovino, kajti on ne more za čeke kupiti deviz in dodal je še, da skoraj vsi čeki v banki nimajo kritja. Ker sem bila nad takim poslovanjem zelo presenečena, sem zahtevala vod -jo, gospoda Šterbana, nakar mi je odgovoril, da je on odgovoren za poslovanje! Za opis tega dogodka sem se odločila zato, da seznanim vse občane, ki imajo namen kupovati devize v tej »prijazni« menjalnici, da si priskrbijo gotovino, da ne bodo razočarani, kot sem bila jaz. Mogoče pa je bolje, da kupijo oziroma menjajo devize kje drugje. Tako sem storila tudi sama, saj sem v SKB banki Krško kupila 300 DEM s čekom (po tečaju 31,90). Tako sem bila ob 63,00 tolarjev, za kar pa mi ni žal, saj sem bila prijazno in korektno postrežena. (B.D., naslov v uredništvu) 10 ŠPORT IN REKREACIJA NAŠ GLAS 11, 22. MARCA 1995 Rokomet Streljanje Vzpon na Aconcaguo RK Prevent: RK AFP Dobava 26 : 29 (12:14) Rokometaši AFP Dobove so z zmago v Slovenj Gradcu sklenili letošnje nastope v prvi slovenski rokometni ligi. Osvojeno 7. mesto je vsekakor velik uspeh za novinca v tem tekmovanju. Tekma je bila večji-del enakovredna, saj je bil rezultat kar štirinajstkrat izenačen. Igralci AFP Dobove so imeli ves čas pobudo in so bili boljši tekmec, predvsem po zaslugi vratarja Denisa in nfMivml- I Ijenega Mijačinoviča, ki je dosegel 12 zadetkov. Zmaga je povsem zaslužena, 7. mesto v prvi slovenski roV kometni ligi pa je največji uspeh v . bogati zgodovini dobovskega rokometa. RK AFP Dobova: Marcola, Dapo 5, Mijačinovič 12, Voglar, Žibert, Glaser 3, Kranjc, Kekič, Deržič I. 3, Oeržič S. 1, Stojakovič 4. (J.A.) RK Interier i RK Ormož 23 : 16 (9:9) Rokometaši Interierja so zabeležili še eno načrtovano zmago in še naprej vodijo s tremi točkami prednosti v vzhodni skupini druge slovenske rokometne lige. Ekipa Ormoža je bila resen nasprotnik le v prvem delu, ko so pravzaprav presenetili domačine s čvrsto igro v obrambi in do konca prvega dela obdržali tudi ugoden rezultat. Interier je v drugem delu z obrambo 3-2-1 goste Dovsem nad- igral in na koncu beležil visoko zmago. Trener Arslanagič je po tekmi dejal, da je zadovoljen z igro in da ekipa izpolnjuje začrtani program, ima pa tudi težave s sestavo, saj je kar šest igralcev poškodovanih. #¦ RK InterieT. Imperl, Papež 3, Iskra S, Škrabar, Mašič 3, Martinčič 3, Urbane, Kukavica 4, Kozole, Dragar S, Levičar. (J.A.) RK Pomurka t RK Lisca 23 : 22 (12:10) V prvenstveni rokometni tekmi druge državne lige so rokometaši sevniške Lisce gostovali pri ekipi Pomurke iz Murske Sobote in po dramatičnem finišu izgubili z rezultatom 23:22. Sevničani so dobro začeli tekmo in z odlično igro v obrambi ter kombinatorno igro v napadu vodili večji del prvega polčasa. Po vodstvu Sevničanov s tremi goli razlike sta dva navijača Sevnice vdrla na igrišče in tekma je bila za več minut prekinjena. Po prekinitvi so domači dosegli sedem zaporednih zadetkov in visoko povedli. Ko je že kazalo na zanesljivo zmago domačih, so rokometaši Lisce znova zaigrali odlično in preko učinkovitega Mijoviča in kapetana Šunte rezultat deset minut pred koncem tekme izenačili. Domači so v hitrem protinapadu grobo zaustavili igralca Lisce, vendar sta sodnika dosodila le devetmetrovko. Zadnji napad na tekmi so imeli domači, ki so pet sekund pred koncem srečanja dosegli zmagoviti gol. RK Lisca: Godec, Marcola, Novak, Jug 4, Mijovič 5, šunta 6, Ran-tah 1, Plazar 1, Sečki 4, Lupie, Si-mončič 1, šlogar. (Galex) KOŠARKA KK Idrija t KK Interier 65 :97 (26:46) Domačini so držali korak z razigranim moštvom Interierja le do 10. minute, potem pa so igralci Interierja zlasti z odlično igro pod koši povsem nadigrali domačo ekipo in prvi del dobili z dvajsetimi točkami razlike. Tudi začetek drugega dela je pripadel igralcem Interierja, saj so povedli z 11 : 0 in si zagotovili visoko vodstvo. Do konca je bila igra enakovredna, razlika 32 točk pa je prava slika dobre igre vseh igralcev Interierja. KK Interier: Rozman 2, Lučev 2, Stevens 26, Zaturovski 14, Ademi 14, Šantelj 12, Kraljevič 23, Samar 4. (J.A.) KK Interier : KK Helios 70 :74 (35:30) Igralci Interierja so na domačem igrišču povsem nepričakovano prepustili zmago borbenim Domžalča-nom. Začetek je kazal povsem nasprotno, saj so domači še v 12. minuti vodili z rezultatom 27 :11, potem pa so popustili, tako da so gostje v 19. minuti prišli so samo točke razlike. V drugem delu je ekipi Heliosa uspelo v štirih minutah igre izenačiti in tudi povesti. Igralci Interierja so slabo zadevali, kar so borbeni gostje znali kaznovati in so na koncu zasluženo zmagali. Poleg slabe igre Interierja gledalci, ki se jih zbralo več kot 600, niso bili zadovoljni niti z organizacijo tekme. V prihodnje je pričakovati, da bo organizator namestil sedeže tudi za obema košema in se tako izognil nepotrebni gneči na tribuni, kjer je premalo prostora za vse, ki bi si radi ogledali košarkaške tekme. KK Interier: Stevens 23, Zaturovski 15, Ademi 19, Šantelj 2, Kraljevič 5, Samar 6. (J.A.) KK Brežice : KK Zagorje 62 : 71 (34:33) Tekma je bila ves čas izenačena in nobeni ekipi ni uspelo priigrati prednosti. V zadnji minuti so domači zaostajali za 3 točke, vendar do niso več zadevali iz igre, zato je bil poraz neizbežen. KK Brežice: Rozman 6, Pinoza, Antolovič 21, Horžen, Krivokapič 7, Jalovec, Rostohar 2, Strgar, Marce-tič 9, Krošelj 17, Kajba. (J.A.) NOGOMET NK Krško : NK Usnjar 3 :0 (0:0) NK Krško: Stritar, Rabič, šerbec, Omerzu, Harapln, Kavčič, (Zorko), Molan, Vešligaj, Pire, Murn, Plan-kar, (Bovha). Ekipa Usnjarja se je v prvem polčasu uspešno upirala razigranim Krčanom, v drugem polčasu pa so morali priznati premoč domačih. Za Krčane so zadeli Rabič, Vešligaj in Pire. Po 12. kolu so Krčani napredovali na razpredelnici in trenutno zasedajo 4. mesto. (Pilip) NK Hrastnik: NK Svoboda 4 :2 (3:1) Kruno Brežice : Olimpija 1598 : 1688 V petem krogu prve državne lige v streljanju z zračno pištolo so Breži-čani kot domačini na strelišču v Ljubljani visoko izgubili proti prvemu favoritu lige. Pri Olimpiji tokrat ni nastopil Brežičan Robert Kranjc. V vrstah Brežic je bil ponovno najboljši Vlado Sabadoš s 562 krogi. Kruno Brežice: Sabadoš 562, Sot-ler 522, Ferenčak 514. (E.S.) Uspeh in smola Brežicanov Ljubljana, marca — V finalu letošnje dopisne lige v streljanju z zračnim orožjem sta nastopili dve ekipi SD Kruno Brežice. Čeprav je bila že uvrstitev v finale članov s standardno puško presenečenje, bi jim tokrat skoraj uspel še en veliki met. Za zmagovalno ekipo iz Kranja so Bre-žičani zaostali vsega en krog ter tako Boštjan Arh Na prvenstvu OŠ Leskovec je v streljanju s puško med 18 učenci prepričljivo zmagal Boštjan Arh, sedem strelcev pa je izpolnilo normo za nastop na regijskem prvenstvu, ki bo v soboto in nedeljo v Leskovcu. Rezultati: Boštjan Arh 181, Mitja Pacek 169, Mišo Zorko 168, Matej osvojili tretje mesto. Za Brežičane so nastopili: Manojlovič 365, Grame 364, Fridl 362. Nekoliko manj uspešni pa so bili strelci s pištolo, ki so zaradi nepopolne sestave osvojili peto mesto. Nastopili so: Krošelj 351, Ferenčak 329, Piškur 308. (E.S.) zmagovalec Zorko 167, Gašper Arh 167, Kristjan Šumej 165, Mitja Kržan 151. (J.A.) Popravek: Pri prepisovanju rezultatov družinskega prvenstva v streljanju SD Leskovec je prišlo do neljube napake. Peto mesto je s 354 krogi zasedla Urška Smolej. Heroj Marok : Viring Trzin 1600 : 1605 Sevniški pištoljaši so v drugi slovenski strelski ligi doma nepričakovano izgubili z ekipo Viringa. Heroj Marok: Ajster 536, Mirtelj 320, Njeguš 544. (J.A.) SD Leskovec : SD Krim Moriš 1722 :1672 V osmem kolu sta se v Leskovcu srečali edini neporaženi ekipi v drugi strelski ligi — jug. Leskovčani so se na srečanje odlično pripravili in ga prepričljivo dobili s kar 50 krogi razlike. Tudi tokrat sta bila odlična Dejan Župane in Tina Grabnar, slednja je prvič na tekmovanju zadela serijo 100 krogov. Strelci iz Leskovca so tako ostali edina neporažena ekipa v prvi in obeh drugih državnih ligah, tako da imajo lepe možnosti za napredek v prvo slovensko strelsko ligo. SD Leskovec: Bencin 552, Grabnar 582, Župane 588. (J.A.) STT Trbovlje : Heroj Marok 1617 : 1653 Strelci Heroja Maroka iz Sevnice so po pričakovanju v gosteh premagali ekipo STT-ja iz Trbovelj. Tudi tokrat je bil najboljši Umek. Heroj Marok: Petrin 533, Hrovat 558, Umek 562. (J.A.) Ples V 13. kolu so v MNZ Celje brežiški kadeti gostovali v Hrastniku in neza-služeno izgubili, kajti v odločilnem delu tekme pri rezultatu 2:3 niso izkoristili svojih priložnosti. Za Brežičane je obakrat zadel Bakič. (Pilip) Nova Gorica, 18. marca — Na kvalifikacijskem turnirju v organizaciji Plesnega kluba Nova Gorica so nastopili tudi plesalci Posavskega plesnega kluba Lukec in dosegli naslednje rezultate. Pionirji: 7. mesto v ST in 9. LA Jaka Piltaver in Tina Korber, Uroš Rogič in Anja Žvab, Mitja Stanič in Katja Zakšek ter Mitja Puntar in Jasmina Zakšek pa so si v ST plesih delili 11. mesto. Mlajši mladinci B razred: Sebastjan Vodian in Urška Klakočar sta zasedla 7. mesto v ST in 8. mesto v LA. Mlajši mladinci C razred: 12. mesto v ST sta osvojila Mitja Prah in Mateja Gane. Plesalce Posavskega plesnega kluba Lukec čaka v nedeljo, 26. marca, državno prvenstvo v LA plesih, ki bo v mariborski dvorani Tabor. (Galex) Krčani državni prvaki Čatež, 18. in 19. marca — V Termah Čatež je potekalo četrto državno prvenstvo ekip. Na tekmovanju, ki je potekalo v soboto in nedeljo, se je zbralo 12 ekip iz vse Slovenije, od tega dve z našega konca. Krčanom je uspel podvig kot do zdaj še nobeni ekipi, ki je kdaj predstavljala OŠ Krško, saj so se z odlično igro povzpeli na prvo mesto v državi. Za ekipo Krškega so nastopili: 1. deska Tomaž Tomažin, 2. Gorazd Novak, 3. Sašo Zupevc, 4. Boris Golob, 5. Mario Vilic in 6. Gašper Arh. Vrstni red: 1. Oš Krško 19 meč točk (33,5 t.), 2. OŠ Kranj 1.18 (34,51.) (lanski državni prvaki), 3. OŠ Stari trg ob Kolpi 18 (33,51.), 4. OŠ Gorišnica 17 (30,51.), 5. OŠ Stari trg ob Ložu 14 (25,51.), 6. OŠ Komenda 14 (25,51), 7. OŠ Lendava 10 (20,51.), 8. OŠ Šempeter 9 (211.), 9. OŠ Kranj II. 7 (171.), 10. OŠ Vuzenica 4(11,51.), 11. OS Bizeljsko 2 (9,5 t.), 12. OŠ Koper 0(1,5 t.) Naslednji teden (v soboto in nedeljo) pa ste ob devetih zjutraj ponovno vabljeni v Terme na moštveno prvenstvo za dekleta. (Cole) Južna Amerika Skozi majhna okna letala smo z zanimanjem opazovali porečja velikih južnoameriških rek, ki so svojo blatno vodo odplavljale v ocean. Naposled so krila letala vztrepetala — Andi. In prikazala se je; mogočna, v sneg odeta — Acon-cagua, skoraj 7000 metrov visoka piramida. Ime Aconca-gua naj bi pomenilo kralj gora. Letalo jo je preletelo na višini 8.000 m in zdelo se je, da je le streljaj do njenega vrha. Marsikomu je zastal dih, marsikdo je podvomil v svoje načrte. Z zavistjo sem opazoval jasnino neba in zavidal tistim, ki sedaj dvigajo roke v znak zmagoslavja na njenem vrhu. Kako sem se motil! Pozneje se je izkazalo, da velika gora — najvišji vrh obeh Amerik — ni poznala milosti do svojih častilcev. Mesto Santiago de Chile je presenetilo. Ne le da je bilo vroče, okoli 32 C, tudi mesto je bilo čisto evropsko. Prijetno smo se počutili v njem. Vendar časa ni bilo na pretek. Že naslednji dan smo se odpravili na aklimatizacijsko turo na vulkan San Jose. V miru in tišini čilskih gora naj bi se kar najbolj prilagodili višini in tegobam, ki jih ta povzroči človeku. Glavobol in slabosti, če je vse bolj ali manj v redu, pljučni in možganski edem v najslabšem. Pravijo, da ni lahke gore, ki je višja od 6.000 metrov. Kako nizke se nam zde evropske gore! Kje si Mont Blanc s svojimi 4.800 metri, kakšen palček si, naš Triglav? Maipo Po prašnih cestah doline Maipo, ki so zanimive samo za industrijo, ki izkorišča rude izpod vulkanov in turiste, ki se kopajo v termalnih vrelcih, smo prispeli do platoja pod vulkanom San Jose na višini 2.000 metrov. Kopa vulkana, iz katere se še vedno kadi, se nekako sumljivo blizu kaže izpod oblakov. Vem, da 5.856 metrov visoka gora ne bo mačji kašelj. Civilizacija je že daleč za nami. Pitne vode ni, kljub temu, da deroče vode s hrupom dolbejo hudourniško strugo. Neznosen veter nosi droben prah, pomešan s kozjimi iztrebki. Edini prebivalec te ravnice je pastir in mulovo-dec, ki živi v luknji med večjimi balvani. Veter kroji njegovo življenje. Ni pravega zavetja, sprijazniti se je potrebno s polnimi pljuči prahu, z migo-tanjem množice delcev, ki jih vidiš v soju čelne svetilke in za katere veš, da so povsod; v spalni vreči, v hrani... Vesel sem svežine jutranjih žarkov, veselim se, da zapuščam ta odurno umazani kraj. V pozdrav se v prvi svetlobi za-svetlika dim iz vulkana. Pot navzgor. Pokrajina je vse lepša; kjer voda pridrvi na plan, so cvetoče jase. V tem delu so največji problem deroči hudourniki, ki marsikoga namočijo do kolen in še čez. Najhuje jo odnese Marjan. Gorazdu je vrgel nahrbtnik preko hudournika, a hkrati ga je teža potegnila s seboj. Z nosom se zarije v deročo vodo. Ne veš, ali bi se smejal ali bi sočutno zrl v prijateljevo nesrečo. Ostali, poučeni z dragoceno izkušnjo, sezujejo čevlje in bosonogi, kot pijanci, prečijo vodo. Pot se izgubi med nizko-rastočim trnjem. Sledimo logičnim prehodom v krušljivi pregradi grušča, ki vodi na naslednji plato, kjer slutimo zadnji bivak na tej poti (3.100 metrov). Del opreme, šotori, hrana in padala — padalci iz Lesc nameravajo leteti s San Joseja — tovorijo mule, ki pa po indijanski navadi zamujajo. (Nadaljevanje prihodnjič) Vladka Lopatic na SP v Barceloni Brežičanka Vladka Lopatic (skakalka v daljavo) je letos s skokom 642 cm postavila nov državni rekord in s tem izpolnila normo za nastop na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Barceloni. Žal pa ji v Barceloni ni šlo vse po načrtih, saj je v prvih dveh skokih prestopila, v tretji seriji pa skočila le 599 cm, kar ni zadostovalo za nastop v finalu. O nastopu na SP v Barceloni Vladka Lopatic: »Z rezultatom nikakor nisem zadovoljna, saj se zavedam, da sodim med deset najboljših na svetu. S skokom, ki sem ga dosegla v Muenchnu, bi se uvrstila na 8. do 10. mesto. Vsekakor sem bolj sposobna, vendar tokrat ni šlo. Glede na pogoje za trening, ki jih imam v Brežicah, je že sama uvrstitev na SP velik uspeh, nabrala pa sem si tudi veliko izkušenj. V Barceloni je bilo fantastično, pogoji za trening so enkratni, to je čisto drug svet.« (Galex) ¦ i STUDIO BREŽICE ¦¦¦mm RIBIČI, POZOR! Vse člane RD Brestanica - Krško obveščamo, da bo dne 25. marca 1995 čistilna akcija - čiščenje Starovaškega in Brestaniškega potoka Zbor je ob 9. uri dopoldne: - v Stari vasi - Stil bar - v Brestanici - Gostilna Pod lipo - na Senovem - Gostilna Senica Pridite primerno obuti. V primeru dežja se akcija čiščenja prestavi na nedeljo. Ure prostovoljnega dela lahko opravite tudi na ribniku od 27 marca dalje, vsak dan popoldne, ob sobotah tudi dopoldne Upravni odbor RD Brestanica-Krško NAS GLAS 11, 22. MARCA 1995 OBVESTILA — REKLAME 11 ŠENTJERNEJ, ŠMARJE 13, tel.: 068/ 81-118; lax: 068/ 81-119 (7h-15h, sobota zaprto) NOVO MESTO, LJUBLJANSKA 27. TEL/FAX 068/ 323-000 (9h-18h, sobota 9h-13h) POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA: SVETOVANJE ¦ PRODAJA ¦ MONTAŽA ¦ SERVIS MOBILNIH TELEFONOV mobitel CARRYPHONE L 150.000 SIT B FORTE 150.000 SIT B. DELTA 250.000 SIT B. CLASS U 295.000 SIT DOBAVA TAKOJ! CENE SO S PRIKLJUČKOM IN BREZ PROMETNEGA DAVKA ODLOŽENO PLAČILO: POLOG cca 35% ¦ 6 OBROKOV - PREPLAClLO cca 9°'« LEASINC PLAČILO: POLOG cca 22% * 12 OBROKOV - PREPLAClLO cca 22°c NAROČNINA Ml: 4 920 SIT / MESEC ¦ Imin POGOVORA PODNEVI 49,20 SIT - PONOČI 24,60 SIT NAROČNINA M2: 1 640 SIT / MESEC ¦ 1 mm POGOVORA PODNEVI 98,40 SIT . PONOČI 12,30 SIT DNEVNI POGOVORI VELJAJO OD 7h 19tv NOČNI OD 19ti-7h. SOBOTA OD !4h DALJE IN CELA NEDELJA CENE POGOVOROV VELJAJO V NOTRANJEM PROMETU PROMETNI DAVEK ZA NAROČNINO JE S'., ZA POGOVORE ?0*. ©068/81 -118 VRHUNSKA TEHNOLOGIJA ZA KVALITETNO, VARNO IN LAŽJE DELO MOTORNI STROJI IN ORIGINALNI REZERVNI DEU STIHL MOŽNOST NAKUPA NA ČEKE (1 * 3) BREZ OBRESTI, GOTOVINSKI POPUST & SIDRO ,,.,. Pooblaščeni prodajalec Hočevarjev trg 5, tal. 0908/33-359 Pooblaščeni servis: FRANCI MIKLAVČIČ Dol. Leskovec 11, Brestanica tal. 0608/70-067 STIHL l VR TE C BREŽICE razpisuje VPIS PREDŠOLSKIH OTROK ZA ŠOLSKO LETO 1995/96 Vpis bo potekal na upravi vrtca Brežice, Šolska ulica 5, od 21.3. do 31.3.95, od 9. ure do 15.30. V zgoraj navedenem roku lahko: - vpišete otroka v redne oddelke dnevnega bivanja in pripravo na osnovno šolo, - vpišete v popoldanski oddelek v kombinaciji z bivanjem v dopoldanskem času ali - vpišete otroka evidenčno, če boste varstvo potrebovali med šolskim letom Filmski spored Kino Krško »Kino Servis« Brežice 24. III. ob 20. uri in 26. III. ob 22., 23., 24., 25., 26.in 27. III. 18. uri: DEŽELA SENC, ob 20. uri. RAZKRITJE, ameriška ljubezenska dra- erotični triler ma 23., 24., 25. in 26. III. ob 18. uri: SAMO TI, romantična 29. III. in 2. IV. ob 18. uri in komedija 30. III. ob 18. in 20. uri: PO- 29. III. ob 20. uri: KRALJI- LICIJSKA AKADEMIJA CA MARGOT, zgodovin- VII, ameriška komedija ska tragedija IZDELAVA VRTNIH UT IZDELAVA PALET IN VRTNIH UT MARJAN RADE J s.p. Blanca 88,68283 BLANCA Tel. 0608/43 -342,82 - 269 Nenadoma v deželo je prišla in brezice ie kuštra kuštravjug, na streli vrabci: vsi po dva in dva, dekliške sobe polne nežnih muk. Se mene, zrelega moža, ima, TUKAJ BI BIL LAHKO da bi na zid skrivaj napisal: fuk. VAŠ OGLAS! ERV1NFRITZ Mali oglasi V Krškem najamem ne- opremljeno eno- ali dvosobno stanovanje. Tel.: 31-154. Prodam lado 1200 S, letnik '84, dobro ohranjeno, prvi lastnik. Tel.: 70-458. Vikend z okolico v Vrhov-ški vasi, občina Brežice, prodam ali zamenjam za stanovanje na morju. Informacije na tel.: 00-385-1-221-691. Honorarno zaposlim osebo. Informacije na tel. 32-844 po 19. uri. Prodam enosobno stanovanje (35 m2) na Cankar- jevi v Krškem (centralno ogrevanje, KATV, telefon). Tel.: 33-801. Prodam Commodore 64, kasetofon s kasetami, dve igralni palici ter turbomo-dul. Cena po dogovoru. Tel.: 32-085. Popravljam črpalke za gnojevko, manjše okvare opravim pri vas doma. Tel.: 063/711-428. Prodam otroški voziček, posteljico, zamrzovalno skrinjo in TVT peč. Tel.: 33-878. PRODAJA GOSPODARSKEGA DELA DOMAČIJE DE-BEVC V KRAJEVNEM SREDIŠČU VELIKI TRN (SV. DUH), IN SICER: — PAŠNIK V IZMERI 4.823 m2 — STAVBIŠČE V IZMERI 218 m2 — DVORIŠČE V IZMERI 349 m2 — DVA GOSPODARSKA OBJEKTA S KAMNITIMI ZIDOVI V PRIZEMLJU DIMENZIJE (8 x 6,5 (P) IN 12 x 8 (P+1) VSE INFORMACIJE V ZVEZI S PRODAJO DOBITE NA NASLOVU IR INŽENIRING KRŠKO D.O.O., CKŽ 53 ALI PO TELEFONU 0608/21-944. TELEKOM Slovenije, enota Novo mesto sporoča Nove medkrajevne zveze Krško — Senovo Senovo, marca — Do februarja '94 so medkrajevne zveze za telefonsko centralo potekale po zemeljskem kablu z 48-timi simetričnimi pari. Na centralo je trenutno priključeno 1.500 telefonskih naročnikov. S temi zvezami je bilo veliko težav, sa) je bilo nekaj parov uporabljenih za posebne zveze, tako je bilo razpoložljivih zvez premalo, drugi problem pa so predstavljala telefaksna sporočila, ki jih te zveze niso omogočale. V Telekomu Slovenije, enota Novega mesta so že v letu 1992 sprejeli poslovno odločitev, da v plan za leto '93 uvrstijo štiri digitalne 30-kanalne prenosne sisteme, ki bodo delovali na relaciji Krško — Senovo. Zaradi pomankanja sredstev so investicijo prestavili na leto '94. V ta namen so sklenili izvajalsko pogodbo s firmo PAP Telematika Ljubljana in firmo Iskra Transmision. Skupna vrednost obeh pogodb je znašala skoraj 12 mio SIT. Zaradi pomankanja denarja in zimskih razmer se je gradnja premaknila na začetek leta '95. V začetku februarja je bila zaključena izgradnja regene-ratorskih mest. Vsa mesta so bila do 1. marca vključena v sistem. Fazno izgradnjo so izvedli zaradi čim manjših motenj v medkrajevnem prometu. Z vključitvijo prvih dveh sistemov so omogočili uporabnikom telefaks storitev z območja Senovega nemoteno pošiljanje teh sporočil po vsem svetu. Novi digitalni sistemi, ki omogočajo skupaj 120 medkrajevnih zvez, so znatno pripomogli k izboljšanju kvalitete medkrajevnih zvez, saj so jih 30 takoj vključili v obstoječo centralo, manjše število zvez pa še vedno poteka po starem kablu s paricami. Ostalih 90 zvez bodo porabili za vključitev digitalne telefonske centrale, ki bo na Senovem vključena predvidoma v juniju letos. Ni kaj, zelo ohrabrujoča vest. Olajšano bo delo mnogim ljudem in upajmo, da bo to vspodbudilo in tudi prispevalo k bolj smelim načrtom, predvsem v podjetništvu in obrti. (Toni) OBČINA KRŠKO OBVEŠČA vse pravne in fizične osebe, da je bil v Uradnem listu RS, št. 11/95 objavljen naslednji razpis: Na podlagi določil zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 1994 (Uradni list RS, št. 26/94), uredbe o začasnem financiranju potreb iz proračuna Republike Slovenije v letu 1995 (Uradni list RS, št. 82/94) in odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil, ki se financirajo iz proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/94), objavlja Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Kotnikova 5, Ljubljana javni razpis za področje energetike B) Pridobivanje sredstev za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu 1. Predmet razpisa Sredstva za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu so namenjena spodbujanju gospodarskega razvoja tistih območij, ki se jim zaradi postopnega zapiranja premogovnikov zmanjšujejo gospodarske možnosti in spodbujanju prezaposlovanja presežnih delavcev Rud- nikov rjavega premoga Slovenije, Trbovlje v druge dejavnosti. Sredstva za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu se uporabljajo za sofinanciranje projektov, dokup zavarovalne dobe in financiranje programov identifikacije alternativnih poklicnih sposobnosti. " 2. Merila in pogoji a) Dokup zavarovalne dobe za upokojitev trajno presežnih delavcev v RRPS v skladu za zakonom in kriteriji ter merili, ki jih določa Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. b) Zahtevek za sofinanciranje projektov lahko vloži investitor, ne glede na sektor lastništva ali poslovne organiziranosti, ki odpira nova delovna mesta, tako da zaposluje delavce iz RRPS. Ministrstvo bo sofinanciralo projekte prezaposlovanja v višini do 1.000.000 SIT na delovno mesto (v podjetju, samostojnemu podjetniku ali delavcu RRPS, ki se prezaposli na kmetijo, ob pogoju, da pridobi status kmeta), z obveznostjo zaposlitve delavcev iz RRPS vsaj za dobo 2 let. Vsaj leto pred tem podjetje ne sme odpustiti nobenega zaposlenega. c) Programi identifikacije alternativnih poklicnih sposobnosti delavcev v rudnikih rjavega premoga. 3. Vsebina vloge '. Prijava mora vsebovati: i Ad a) Dokup zavarovalne dobe