Poštnina plaćana v gotovini Številka 2. Februar. Letnik osmi. Za leto 1937. Glasilo za kamniški okraj. Izdaja Misijonišče v Grobljah. Urejuje in zastopa izdajatelja Jože Godina, Domžale - Groblje. Tiska Misijonska tiskarna (za tiskarno Jože Godina). — Izhaja mesečno. Posamezna številka stane 1.— Din. Letna naročnina 12.— Din. Cena inseratov po dogovoru. KAKO LOVE OPICE Morebiti ti je znano, kako zamorci opice love. Prav prebrisano in pretkano! Na drevo obesijo usnjato vrečo, vanjo pa denejo nekaj riža. Riž je slaščica za opice. Vreča je pri vrhu samo toliko široka, da lahko opica s prazno taco vanjo seže. Ko pa ima v taci polno pest riža, pa taca ne gre več iz vreče. Opica zaduha svojo priljubljeno jed, pride, seže v vrečo, ali s polno pestjo ne more več tace izvleči ven. V istem trenutku pa se že prikaže iz skrivališča ven začrneli in veseli obraz zamorcev. Ustnice so nabrane v škodoželjen nasmeh. Opica vpije, odskakuje, se prestopa sem in tja ... zaman! Zamorec jo že drži. Ce bi bila neumnica odprla pest, izpustila svoj plen, — riž —, pa bi bila rešena. Ali mislite, da ga bo ? O, kaj pa! Raje gre v ujetništvo, raje bi poginila, kakor pa prostovoljno izpustila svoj plen! Pozor, dragi moi! Vidiš, tudi tebe lahko z isto silo zgrabi sla po denarju in te potegne v sužnost svojih temnih strasti! Ponoviva še enkrat: brez denarja živeti je nemogoče. To pa je tisto veliko vprašanje: kako ravnajmo, da nas vrag pohlepa ne dobi v svoje zanj-ke in da mi ne postanemo njegovi sužnji. Denar ti lahko prav dobro služi, gorje pa, če postane tvoj gospodar! Škoda, če njegovemu gospodarstvu na ljubo prodaš svojo dušo^in nje vrline in se vdinjaš praznemu in poraznemu uživanju, zapravljanju... Ko boš umrl, se bodo ljudje morebiti vpraševali: »Koliko je pa zapustil?« Toda glavno vprašanje ni to! Glavno bo to: »Koliko dobrih del si pa poslal pred seboj v nebesa?« Kot zapravljivec najbrž ne boš nobenega. Ni pa spet prav, če te vrag zapelje na drugo plat. Ne samo zapravljanje tudi skoparjenje, oboje je obsodbe vredno. * Kakor nam je zoprn stiskač, prav tako obsojamo človeka, ki zna denar samo brez vsake potrebe razsipati. Grdo je, če zapravljaš svoj tedenski zaslužek, še grje je, če tudi denar Staršev, morebiti celo bratov ali sestra nima miru pred teboj. Od zapravljivosti ni daleč do beraške pahce. »Po vetru plašč«, so včasih rekli. Tudi v denarnem oziru velja to pra- vilo. Svoje potrebe uravnavaj po svojih dohodkih. Nikdar več izdati, kakor znaša tvoj redni zaslužek. Će ne, si že padel zapravljivosti v kremplje, si že vjet in rešitev ne bo lahka... Če pa skopariš, si pa suženj denarja in pohlepa; v nekaterem oziru še večji siromak kakor zapravljivec. PO VETRU PLAŠČ Ne vem, kako boš pogledal, ko boš bral tele besede: Če hočeš postati bogat, ti ni treba, da veliko zaslužiš, pač pa da dosti varčuješ. Vprašali so grškega misleca Kle-anta: »Kdo je najbogatejši?« — »Tisti, ki je zadovoljen, čim manj ima in potrebuje,« je odgovarjal. Mož je dosti pravilno odgovoril. Čimbolj boš znal svoje potrebe omejiti, tembolj zadovoljen in srečen boš. Današnji čas je treba biti že cel mož in mojster obenem, da zna človek sebe in svoje zahteve primerno obvladati. Gorje ti, če boš postal suženj svojega poželjenja! Če boš hotel vse imeti, kar vidiš ah kar imajo drugi. Zakaj je toliko zadolženih, zakaj tohko kmetij na robu propada, zakaj tohko beremo o večnih ropih, tatvinah, goljufijah in prevarah. Večidel zato, ker ljudje že v mladih letih niso znali omejiti svojih izdatkov. Ah ker so hoteli na račun drugih ugodno živeti. Varčevan ja se je treba korenito priučiti. In to kar na vso moč zgodaj, že v šolskih letih. Varčnost dela človeka značajnega in od dingih neodvisnega, zapravljanje pa dela človeka lahkomiselnega in ga vodi v pogubo. Varčnega človeka je težko dobiti. Zakaj? Zato ker mnogi ne znajo ločiti, kaj se pravi varčevati in kaj se pravi skopariti. In da bi si ti ne prislužil imena skopuh, zato te je tudi varčevati sram. Ah ni dostikrat tako? »Nič nimam,« praviš, »kako naj pa varčujem!« Prijatelj, ti seveda misliš, da se varčevati pravi tohko kakor v hranilnico nositi in nalagati. Ne bo vselej res. Prvi korak k varčevanju je že ta, da vestno paziš na prihodke in izdatke. Kar vestno zapiši, kaj si prejel in za kaj si izdal. Že to je veliko. Drugi korak: Ne kupuj nepotrebnih stvari. Kdor kupuje, česar ne potrebuje, bo kmalu prodajal, kar v resnici potrebuje. Boj se vsake potratnosti. Ni, da bi moral vse imeti, kar imajo drugi ah da bi moral povsod iti, kamor gredo drugi. Koliko nepotrebne potratnosti srečujemo današnje dni samo pri obleki. Obleko po najnovejši modi, zato ker jo imajo drugi, klobuk najnovejše oblike, da ne zaostanem za drugimi.. . Gospod po zunanjosti, duševno pa berač, berač, pa še kakšen! Kje so pa potem še drugi izdatki: tobak v vseh mogočih oblikah, gostilna kajpada, kino in še cela vrsta modernih zahtev. Boj se prav tako tiste zoprne bahavosti. Marsikoga je pognala že na beraško palico in bo tebe tudi, če je ne boš znal premagovati ... Še eno dobro stran varčnosti naj pokažem. Kdor bo znal prav varčevati, mu bo tudi lahko dobrote izkazovati. Morebiti še lažje kakor tistemu, ki je na glasu, da ima vehko. Daj za misijone, daj potrebnemu siromaku, pomagaj svojemu ubožnejšemu tovarišu in žel boš tohko veselja in tihe zadovoljnosti, dosti več kakor če bi od obilnosti in bogastva dal samo nekaj, kar sicer lahko pogrešiš ... Langerholc. Katoliška akcija za fante v Grobljah ID. I. 1937 Sestanka fantov KA v nedeljo, dne 10. jan. 1937 dopoldne v Grobljah se je udeležilo 61 fantov iz župnij Vodice (18), Komenda (1), Tunjice (2), Mekinje (6), Homec (1), Dob (11), Ihan (5), Domžale (5), Mengeš (5), Moravče (3), Brdo (4). Govoril je g. Fr. Pernišek, uradnik OUZD v Ljubljani o poslednjih rečeh, zlasti o onostranskem življenju. Pov-daril je našo vero v to življenje ter pokazal v širšem izvajanju, kako zamikajo to življenje razni sociahstični pokreti, ki hočejo dobiti tal tudi med našim narodom, zlasti med našim delavstvom. Februarski sestanek v nedeljo, dne 14. februarja Prihodnji sestanek se je določil za drugo nedeljo v februarju, t. j. 14. februarja ob pol 10 v Društvenem domu v Grobljah. Duhovnik na morišču Pripoveduje ipanski jezuit p. rltču v Barceloni ie streljan, V nedeljo 19. julija se je začel po barcelonskih ulicah nemir. Že ta dan in naslednje dni so začeli požigati cerkve, a do streljanja še ni prišlo. Nismo mislili, da se bodo kmalu začeli umori. V torek 21. julija mi je predstojnik dovolil, da smem odložiti duhovsko obleko. A tega nisem mogel storiti, ker nisem imel nobene civilne obleke. Tedaj pa je že vdrlo šest pobalinov S svojim vodnikom. Predstavil sem se jim, oni pa so me takoj vprašali, ali imamo orožje. Ko sem rekel, da ne, so začeli s hišno preiskavo. Eden izmed njih mi je ukazal: »Odložite talar; če ne vas bomo ubili.« Brat Iron-do mi je res prinesel slab suknjič. Njihov vodnik pa je nadaljeval preiskavo. Ko sem ga dobil v svoji sobi, mi je jezno zagrozil: »Pustite me, sicer vas takoj umorim.« Gnali so nas pred hišo. Potegnil sem se za p. Cotsa in prosil, naj ga pustijo, ker se mudi pri nas- samo na obisku. Vodnik noče ničesar slišati o tem in nam kaže: »Vsi v avtomobile!« Na cesti sta nas čakala dva voza z začetnimi črkami F. A. I. in C. N. T. Vstopili smo. Trije duhovniki v prvega, brat Irondo pa v drugi avto. Šofer nam je povedal, da je prisiljen k temu in da dela to proti svoji volji, kakor tudi njegov katalonski tovariš. In odpeljali smo se ... Med potjo je nam šofer celo obljubil, da bo morda mogel vožnjo tako urediti, da se nam bo mogoče rešiti, če hočemo. A od tega smo ga odvrnili, da bi s tem ne prišli še v večjo nevarnost. Spominjam se, da je p. Cots rekel med vožnjo: »Postrelili nas bodo.« Jaz sem mu takoj odvrnil: »Kar treba se bo pripraviti na smrt.« In nato smo se takoj drug drugemu spovedali. Ko je avto obstal, so nas pustili nekaj minut čakati v avtomobilih. Obkolila nas je sodrga, nas sramotila in nam grozila: »Vse vas bomo pobili, ker ste duhovniki. Niti en duhovnik ne sme ostati živ!« Namesto civilnega šoferja smo tukaj dobili vojaškega. Vstopil je v voz in rekel: »K Rabassadi!« Ko smo nato dospeli tja, so nam ukazali, naj gremo na hrib. Ostali smo mirni, čeprav smo vedeli, kaj nas čaka. »Za Kristusa umrjem,« sem si rekel, »ničesar več si nimam očitati in tudi drugim odpuščam.« Drugi patri so govorili slično. Ko smo naredili nekaj korakov s ceste navzgor, je brat Irondo ravno stopil iz avtomobila in zaprosil za odvezo. P. Roma je začel na glas moliti odvezo in počasi od daleč na- Jo&ef Mural, M je bil na mo-a se je rešil. redil križ nad njim. Kmalu nas je brat Irondo dohitel in šli smo skupaj navkreber. Trenutek nato pa se je že vsul na nas roj krogel. Pri tem sem nagonsko dvignil desno roko, pa me je že krogla oprasnila po sencih in istočasno ranila dvignjeno desnico. Kakor bi mi bil šel električni tok skozi telo! Padel sem na tla in položil glavo na ranjeno roko. A zavesti vendarle nisem izgubil. Zaslišal sem besede: »Ti, lump, ali ne boš umrl?« In znova je zagrmel strel. Dobro se spominjam, da sem ta trenutek mislil: »Ali jaz ne bom umrl? Mar res ne bom tako srečen, da umrjem kot mučenec?« Precej glasno sem sopel, čeprav sem se trudil, da bi čim bolj tiho dihal. Tedaj je rekel nekdo: »Glej, ta še tudi diha!« A drugi mu je odvrnil: »Nemogoče; saj se mu možgani vidijo.« Močno sem namreč krvavel. Potem je okrog mene vse utihnilo. Minile so kake štiri minute. Toliko sem se premaknil, da bi videl svoje tovariše. P. Cots in p. Roma sta ležala z obrazom obrnjena drug proti drugemu. Občutil sem veliko tolažbo, ko sem gledal te Kristusove mučence. Hotel sem vstati, pa sem takoj padel nazaj. Ranjena roka mi je bila težka, kakor da je iz svinca. Poskusil sem par korakov proti cesti, pa sem padel znova. Mimo je privozil motociklist in me vprašal: »Si ranjen?« Nato mi je pa rekel, naj počakam avtomobila. Gledal sem proti St. Denisu. Čeprav sem skoro izgubil vid, sem vendar zagledal majhno hišico. Prišel sem počasi do nje, a v njej ni bilo nikogar. Vlekel sem se do druge, v kateri so bili ljudje, in s težavo sem pozvonil. Odprl mi je mož, kateremu sem se smilil, vendar me iz strahu pred rdečimi ni pustil notri. Šele, ko sem mu povedal, da sem duhovnik, me je končno pustil v hišo. Vpraševali so se kaj naj store z menoj. »Nesimo ga na sosednjo kliniko,« so rekli. Tedaj pa je prišel avto F. A. I. Šofer je vprašal, ali je tu neki ranjenec, da bi ga spravil na kliniko. Ko me je zagledal, se je nekoliko obotavljal, potem pa rekel: »Ste sicer duhovnik, pa kaj zato. Človekoljubno dejanje je, naj pomagamo kateremukoli ranjencu! Peljimo se torej!« Ko smo prišli v bolnišnico, je šofer povedal predstojnici, da je pripeljal nekega duhovnika; nato pa je brez besede s svojim tovarišem izginil. Mene pa so takoj obvezali. Ker so anarhisti zvedeli, kje sem, so večkrat skušali, da bi me prišli aretirat. A upravitelj bolnišnice in predstojnica sta jim vselej rekla, da sem takoj prvi dan odšel. Ponudila sta jim, češ, da se lahko sami prepričajo, če hočejo pregledati bolnišike sobe. Končno so jima verjeli. Naslednje jutro sem dal poklicati nekega duhovnika in nekega redovnega brata. Govoril sem z njima latinsko in ju prosil, naj identificirata trupla onih treh mučencev in da naj sporočita sobratom, naj čimprej zapustijo Barcelono. Skoro cel mesec dni sem ostal v bolnišnici. Zapustil sem jo 18. avgusta in odšel na dom nekega našega prijatelja, kjer sem nameraval počakati priliko, da uidem čez mejo. Pri tem prijatelju sem se poslovil 15. septembra in 16. septembra odplul z ladjo v Marsej, kamor sem prišel dne 17. septembra. Od španskih jezuitov so rdeči pomorili, kolikor mi je do zdaj dobro znano, 40 duhovnikov in 16 bratov, med temi nekega 84 letnega patra in nekega 79 letnega brata, katerega je izdal njegov rožni venec. Število v Barceloni umorjenih duhovnikov je zelo veliko. Vsi brez izjeme so ostali zvesti svoji veri in svojemu poklicu in tako umrli kot junaki. V Barceloni so porušene vse cerkve in kapele; samo katedralo so še pusti-li. Ta služi rdečim za bolnišnico. Da so delali zelo »smotrno«, kaže tudi to, da so s posebno gorečnostjo iskali križev in oltarjev in vse popolnoma uničili. Domovi in centrale znamenite kongregacije za gospode v Barceloni, ki je tako vzorno socialno delovala in nudila več kot 2000 otrokom pouk katekizma, pa tudi odraslim omogočala nadalnji pouk v različnih strokah in predmetih, vsi ti domovi in centrale so popolnoma porušeni. Ali je voditelj kongregacije p. Emanuel Ver-ges in njegovi duhovski tovariši še pri življenju, ni znano. V začetku bojev meseca julija je bilo mnogo patrov v Barceloni, okrog 80 v Madridu, veliko tudi v Valenciji, Malagi..., a o vseh teh ni zdaj še nikjer nobene sledi. Uwe i/Mtte modnih kamgarmov in športnih ševjoiov izberete v svoje zadovoljstvo v veliki zalogi manufakture, v trgovini Jos. Senica Domiaie delavska sitan Zakaj nismo krščanski socialisti? Pod gornjim naslovom je izšla izpod peresa Franceta Perniška knjižica (2. zvezek Delavske knjižnice), ki je za vse, ki se z dobro voljo bavijo z našim delavskim vprašanjem, posebno dobrodošla. Knjižica je pisana v jako mirnem tonu in v glavnem samo navaja, kaj so krščanski socialisti pisali v raznih svojih glasilih (Delavska pravica, Ogenj, Beseda, Mladi plamen). Razumen delavec, ki ima dobro voljo, spoznati resnico, bo iz te knjižice lahko dokončno spoznal, da se skriva v delavskem pokretu, ki si nadeva ime krščanski socializem, resnični in pravi protiverski socializem. Pravim, da za tistega, ki ima dobro voljo, kajti za takega, ki te volje nima, ne pomaga noben dokaz, kakor ne bi nič izdalo, če bi Bog poslal k bogatinovim bratom svetopisemskega Lazarja z onega sveta; ostah bi zakrknjeni v svoji hudobiji. Kakor je Bog rekel bogatinu, da imajo duhovnike in da naj te poslušajo, tako velja budi tu: kdor duhovnikov ne posluša, tudi tej knjigi ne bo verjel. Saj glede tega duhovniki samo to uče, kar papež uči. Ce pa niti papeža ne poslušajo, tudi škofa ne bi, ker ta pač ne bo nič drugega učil kakor papež. V kratkih vrsticah nikakor ne moremo kaj več navesti iz te prezanimi-ve in žalostne vsebine. Dobromisleči delavci naj si jo na vsak način okušajo nabaviti ah izposoditi in naj jo s premislekom počasi prebirajo. Poudariti je treba, da ima knjižica namen, našemu delavstvu pomagati. Ako bi delavstvo spoznalo nevarnosti, ki pretijo zdravim krščanskim načelom in bi se oprijelo takorekoč z obema rokama pravih načel, bi v slogi lahko z največjimi uspehi šli na delo za zboljšanje težkega delavskega položaja. Upamo, da bo knjižica odprla oči zadnjemu dvomljivcu in da bo tako prišel kmalu čas uspešnega delavskega gibanja po edino pravih nače-lih, kakor jih podaja Cerkev v svojih okrožnicah »Rerum novarum« in »Quadragesimo anno«. Ne biU, a se imenovati »Če ne moreš biti obenem katoličan in socialist, se tudi nikar tako ne imenuj! V dobi zmed je bolj kot kdaj potrebna jasnost. Zato bi morah krščansko zavedni delavci odločno izpovedati: mi hočemo biti dobri katoličani, zato nočemo biti socialisti, ker po papeževi jasni razsodbi pravi socialisti biti ne moremo. Če pa ne moremo biti, se hočemo odpovedati tudi imenu. Čudno bi se slišalo, ako bi dostavljah: smo socialisti, a ne pravi. In to bi morah dostavljati, ker morejo vzbuditi z raznimi izjavami v svojih listih sumnjo, kakor da so vsaj nekateri vodilni možje med njimi vendarle hoteh biti pravi sociahsti.« (Dr. A. Ušenićnik v glasilu kat. akademikov »Straža v viharju«, 4. II. 1937, 68.) PRI ŠKOFIJ Ob zaključku lista smo zvedeh, da je bilo vodstvo ZZD, Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev in Strokovne zveze poljedelskega delavstva v nedeljo, dne 7. februarja pri svojem nadpastirju ljubljanskem škofu dr. Gregoriju Rožmanu, kateremu je izročilo spomenico o perečih strokovnih vprašanjih in zaprosilo za duhovnika kot duh. vodjo za ZZD. PASTIRSKO PISMO jugoslovanskih škofov je bilo zadnje nedelje brano z vseh prižnic. V pismu jugoslovanski škofje razlagajo cerkvene nauke glede ureditve socialnega vprašanja za našo državo. To važno pismo, ki dokazuje vehko skrb katoliške Cerkve za socialna vprašanja, je nekaka razlaga naukov papeških okrožnic Leona XIII. (Rerum novarum) in Pija XI. (Qua-dragesimo anno). Škofje se v smislu teh okrožnic izrekajo za stanovsko ureditev države. — ZZD je s tem pismom ponovno utrjena v svojih prizadevanjih, saj je v svojih resolucijah na zadnjem občnem zboru postavila taisti nauk sebi za odkritosrčno vodilo ter posebej povdarila, da je za korporacijsko (stanovsko) ureditev države. ZZD za (Klpu&tane delavce v tovarni Bistra v Domžalah Kakor znano, je pred nekaj tedni bilo iz enega oddelka tovarne Bistra v Domžalah odpuSCenih blizu 30 delavcev. Možnost stal-nejSe zaposlitve se jim je obljubila šele za jesen 1937. ZZD v tej tovarni sicer ni imela svojega članstva, toda ker spada ta tovarna v okoliš delovanja ene njenih podružnic, in ker ji gre za to, da pomaga hudo udarjenim delavcem, je po svojem zastopniku intervenirala zanje pri g. ravnatelju — lastniku tovarne. G. ravnatelj je obljubil, da bo skušal že prej započeti s kakim delom, da bi vsaj nekatere in za nekaj časa zaposlil. ZZD se je zavzela tudi za hitro rešitev aktov v pogledu podpore tem brezposelnim (pri OUZD in Delavski zbornici). KOMENDA Prireditev Podružnice ZZD V nedeljo, dne 7. februarja so stavbinski delavci Podružnice ZZD v Komendi priredili na odru komendskega prosvetnega doma Kranjčevo igro »Detektiv Megla« s tam-buraškimi točkami med pavzami (tamburaški zbor iz Tunjic). Najbrž se ne motimo, če mislimo, da je to prva dramatska prireditev v okviru organizacije ZZD v Sloveniji. Komendski farani so počastili svoje sofarane iz mlade odločno katoliške delavske organizacije ZZD s številnim obiskom. To pozornost so komendski stavbinci vsekakor zaslužili, saj so lani s korporativnim vstopom v ZZD obrnili pozornost vse zavedne katoliške Slovenije na slavno Komendo! Toda prireditev ni bila samo te načelne važnosti, ampak tudi kot igra je bila vseskozi prvovrstno pripravljena in podana. Na podeželskih odrih smo sicer že vajeni gledati dobre igralce, toda komenski stavbinci so občinstvo kljub temu prijetno iznenadili! Občinstvo jih je po pravici nagradilo s ponovnimi izrazi zadovoljstva. Stavbincem priporočamo, naj igro po postnem času ponovijo še na drugih odrih. Igra, ki tako bridko smeši in biča razmere na Slovenskem pod svoječasnimi preganjaškimi režimi (skozi celo igro se vleče strah pred takozvanim} »protidržavnimi elementi«) bo v naših krajih povsod dobrodošla. Stavbincem čestitamo! Udeleženec. KOLIČEVO Delavci skupaj! Ta klic je danes edino na mestu, ko opažamo v zadnjem času med nami delavci neko čudno prerekanje in prerivanje sem in tja. Očita se nekaterim delavcem, da niso krščanski in dosledno očitki lete tudi na Jugoslovansko strokovno zvezo, da ni krščanska. In vendar smo vsi s prav malimi izjemami organizirani v Jugoslovanski strokovni zvezi in vsi dobivamo »Delavsko pravico«, glasilo krščanskega delovnega ljudstva. Za tujca so po danem pojasnilu taki očitki o nekrščanstvu delavcev, organiziranih v JSZ, ki ima svoje glasilo za krščansko delavsko ljudstvo, krivični. In vendar niso. Zaslugo, da se delavstvo razkraja in prehaja v nezaupanje, nosijo nekateri tako imenovani zaupniki, ki pa tega imena ne zaslužijo. Tako govorjenje ni samo med nami v tovarni in delavskih stanovanjih, ampak se more slišati po cestah in gostilnah. Celo tako daleč so že nekateri delavski voditelji se izpozabili, da rešujejo že verska vprašanja. Pa nikar ne mislite, da v krščanskem smislu! Slišal sem takega gospoda govoriti, ko je razlagal svojim podložnim, zakaj je Kristus bil križan. Odgovarjal je sam sebi in (Nadaljevanje na 6. strani pod črto!) Homec V nedeljo, 3. jan. je izvajalo prosvetno društvo na Homcu ob 8. uri zvečer pravljično igro Pepelka. Režiser Ciril Gostič je igral vlogo Montecuculorom ter izval mnogo bučnega smeha med občinstvom, ki je do zadnjega kotička napolnilo društveno dvorano. Mnogo sedežev je bilo razprodanih že tekom prejšnjega dne. Klara Jermanova kot Pepelka je bila z dušo in telesom kos svoji vlogi. Tudi čarovnica Valburga (Ivanka Mazovec), škratje, maček z električno svetlikajočimi očmi ter prizor z najdeno obutvijo Pepelke — vse to je želo burno odobravanje občinstva. Med daljšimi odmori, ko so se na odru menjavale kulise, nam je radio krajšal čas in smo vztrajali do konca ter se pod jasnim zimskim nebom vračali na svoje domove. Igra se je ponovila na praznik sv. 3. Kraljev ob pol 4 uri popoldne. 1. jan. smo prodali šolski občini na Homcu del ustanovne njive pri postaji Homec za novo šolsko poslopje. Za mašni umik za sv. očeta se je naša župnija odzvala tako, da sta dve organizaciji nabrali za sv. maše za sv. očeta. V 1. 1936. je bilo v župniji Homec rojenih 38 otrok, 27 doma, 11 pa v Ljubljani. Mrličev je bilo 23, med temi dva tuja ponesrečenca, ki jih je povozil vlak, enega v šmar-ci, drugega v Preserjah. Oklicev je bilo 16, porok pa 12. Marija Kmetova: OTROK IN MI ( Nadaljevanje.) A mi odrasli imamo razne pripomočke, da si preganjamo težke misli in skrbi, da se v težavah tolažimo. Mi moremo brati, moliti, se raztresti med ljudmi, v družbi, na sprehodih, izletih. Otrok je pa s svojo bolečino popolnoma sam. Nima se z ničemer potolažiti; ne" more potožiti; ne zna razložiti svojih bridkosti; ne zna jim najti podlage za njih izvor; ne zna brati ne moliti; ne razume prirodnih lepot in tolažb. Če se n. pr. otroku pokvari igrača, polomi kolesce na vozičku, ki mu je prirasel k srcu, je to zanj taka bolečina, kakor za nas, kadar nas zadene kaka zunanja nesreča. A mi veliki in vzvišeni, se še bolj vzvišeno pa prezirljivo nasmehnemo taki otrokovi bolečini in pravimo: »Kaj se boš za to cmeril! Kaj pa je to, to ni nič! Še vse kaj drugega te bo zadelo. Pa preveč imam svojega dela, da bi se brigala (ah brigal) za te tvoje traparije!« In morda še brcnemo kole- Dob Na novo leto so nam v cerkvi oznanili, koliko je bilo v letu 1936 rojenih, umrlo in koliko je bilo poročenih. Ker za zadnjo številko »Našega lista« nisem pravočasno poročal, upam, gospod urednik, da boste priobčili v tejle številki. Rojenih doma je bilo 50, v bolnici 10, porok je bio 18, oklicev 25, umrlo jih je pa 38. Drugega posebnega nam niso iz lanskega leta omenili. Mi pa vemo, da smo dobili v preteklem letu v cerkvi električno razsvetljavo, katera nam v zimskem času tako prav pride. Tudi vse oltarje smo lani prenovili, ki so zdaj kras cerkve. V Dobu je umrla 30. januarja žena nadučitelja v pokoju, gospa Hiti Josipina. Pokojna je bila rojena Ljubljančanka, v Št. Peterski župniji, na kar je bila ponosna. Poročena je bila prvič Geso, drugič Hiti. Zapušča soproga, Hiti Matija, nadučitelja v pokoju, sina Alojza, poštnega uradnika, dve hčeri, ki sta poročeni. Pokojna gospa je bila blagega srca. Nad vse skrbna za svoje domače, ki jo bodo zelo pogrešali. Pokop blage gospe je bil v ponedejek 1. februarja na pokopališču v Dobu, kjer počiva tudi oče pokojne gospe Hiti. Gospod ji daj večni pokoj! Mengeš Iz Mengša ibi imeli marsikaj poročati, pa za današnjo številko samo o gibanju prebivalstva v preteklem letu (1936). Rojenih je bilo 90 mengšanskih faranov in sicer 77 v fari, 13 pa v porodnišnici v Ljubljani. Umrlo jih je 61. Poročenih je šček v stran, odrinemo otroka z grožnjo ali s sunkom ali s klofuto — pa konec. Konec za nas — za nas je ta zadeva odpravljena. A za otroka? Za otroka nikakor ne, zanj je nastala še nova bolečina, še drugo, hujše gorje. In trudi se, da bi popravil škodo na igrači sam, pa je neroden, nezmožen, tako da s popravljanjem potare Iše kaj drugega celega. Tako imamo pred seboj nesrečnega, po naše cmerikavega, pustega, sitnega otroka, ki smo ga v njegovi nesreči nemilo pahnili od sebe. Kaj pravimo mi, kako je pri srcu nam, kadar nas v težavah pahnejo v še hujšo nesrečo naši najbližji ljudje? Pa smo s svojimi lastnimi otroki mi sami prav taki. Seveda — otrok bolečino ^preboli. Toliko zdravja, duševnega zdravja ima še v sebi, ker je še ves in cel, da mu splahne bolečina večinoma kmalu, če je take narave; ali pa jo nosi s seboj dalj časa, pa jo slednjič le pozabi. Vendarle pa mu je bridkost zasekala ranico, ki se pri nekaterih otrocih pozna še v poznejših letih, da se z bolečino spominjajo nanjo. Ni torej otrok kar tako samo otrok, ampak je človek in še vse tanjši, dovzet-nejiši, »rahlejši« človek ko odrasli. Če pa ima otrok človeka pri sebi, ki živi, zares živi prav z njim, mu v te- bilo 25 parov. Z rojstvi se je fara torej pomnožila za 29. Znamenje zdravega in nepokvarjenega rodu je, če je rojstev znatno več od smrtnih slučajev. Taikega zdravja želimo mengeški fari tudi v bodoče! Vodice V prvem poročilu v tekočem letu naj najprvo sporočam iz lanskega leta, da je bilo pri nas 15 porok, 23 oklicev, rojstev 42 doma, 22 v bolnici ter 26 mrličev, 18 odraslih in 8 otrok. Najstarejši je bil star 88 let. Obhajil je bilo v župnijski cerkvi 23.000, na podružnicah Podturnom, na Skaručni, v Repnjah (samostan šolskih sester, kjer je sirotišče in gospodinjska šola) pa skupaj nad 20.000. Torej obhajancev 43.000. Župnijska cerkev je bila v preteklih mesecih nekoliko popravljena in posnažena. Na 12 mestih križev posvečenja smo v cerkvi napravili nove križe in sveče zamenjali z rdečimi lampeami, ki stoje v novih lepih leščerbah, v kateri gori olivno olje. Posebno pozornost so te lučke zbudile o božični polnočnici, ko so prvikrat gorele. Postajne križe križevega pota s Koželjevimi slikami smo prestavili na primernejši prostor, po 7 in 7 skupaj, za kar se kažejo starejši ljudje zelo hvaležni s tem, da so začeli zelo pogosto moliti križev pot, kar jim ni bilo lahko mogoče, ko so bile raz-stresene po vsej cerkvi. Pa tudi za otroke je tako zelo pripravno. Križev pot pa dobi nove okvire, kakor so naši cerkvi primerni, ki bodo nekaj lepega in v spomin na evharistični kongres. žavah priskoči na pomoč, se pomeni z njim v njegovih skrbeh in ga tako pripravlja na življenje in usposablja za človeka. Pa tedaj, ko je otroku vse eno samo vprašanje, ko je vse en sam zakaj! Tedaj, ko ima dve, tri, štiri leta! Kako mu je, ko si mora odgovarjati na vse sam! Če tedaj nima človeka za odgovore, mu vprašanja tlačijo duha, nato zamrjejo v njem in nato se mu niti več ne porajajo v duši in otrok nekam zakrkne in je brez zanimanja; pozneje v življenju pa kar tako, da živi brez misli in ga ne zanima drugega ko telo. Velikega pomena je torej, kakšen človek je otrokova pestunja; kakšen človek občuje z njim, preden shodi in ko shodi in ko začne v vsem izpraševati in ko stopa v svet nas odraslih bolj in bolj in sam bolj in bolj dozoreva v človeka, ki ga čaka še vsa velika »mašinerija« šole in službe in vseh onegavanj vsega življenja. Velikega pomena je, da otroka razumemo v vseh odtenkih. To ni nikaka razneženost, nasprotno, bolj bo otrok cerkljan in raznežen, če se ne poglabljamo vanj, pa ga puščamo v joku in ga tolažimo s slaščicami in zmeraj novimi igračami. Igrače! Ali jih otrok potrebuje? Navadno jih ne. Otrok si svoje igra- V prosvetnem društvu je živahno gibanje, ki ga. vodijo naši fantje. 8 novembra smo vprizorili Naše grobove, 8. decembra pa je bila akademija, kjer je nastopilo 80 oseb, otrok, fantov in deklet, ki so proslavljale Brezmadežno. Na poslušalce (600), je naredila akademija globok vtis. Na novega leta dan smo vprizorili Finžgarjev« »Našo kri« ob nabito polni dvorani. Za predpust pa smo pripravili Jalnovo »Leseno peš« in zraven še to in ono za predpust primemo, petje in vožnjo na posebnem avtu po odru. Za praznik sv. Jožefa pa bodo sami fantje priredili za post primemo akademijo. Za sklep porošila naj še sporočim zelo Žalostno novico (seveda samo za dekleta), da cel predpust nismo imeli nobenega ženina v fari. Upajmo, da se bodo po veliki noči fantje zato čimbolj postavili. Mekinje Prosvetno društvo je v tej zimski sezoni pod predsedstvom g. J. Malešiča razvilo prav živahno delovanje. Posebej naj omenjamo duhovno igro »Trije Kralji«, ki je vsled skrbne prireditve v vsakem oziru izborno uspela. To je igra, ki v neprisiljeni in dostikrat v zabavni obliki učinkuje vzgojno, če jo imajo le pravi igralci v rokah, — Na Brezjah so 25. jan. napravili zanimiv poskus. Trdijo, da že od leta 1917. niso trpeli v tej hribovski vasi tolikega pomanjkanja vode kot to zimo. Pa so si preskrbeli tri motorke, postavljene v primernih razdaljah, ki naj bi po ceveh v skupni dol- žini okrog 1000 m dvignile vodo iz Godiča približno 200 m visoko. Poskus bi se bil najbrž popolnoma posrečil, če ne bi bile vsled precejšnjega mraza motorke nekoliko zmrzovale; kljub temu so se Brezjani na ta način za kakih par tednov preskrbeli z vodo. Kajpada pride taka voda draga, ker take motorke pač hitro prebavljajo bencin. A Izkazalo se je vsaj, da je v skrajni sili taka pomoč možna. Stranje Na sv. Polikarpa idan je bil pokopan Ko-matar Janez iz Praprotna za Kalom, domačin in vendar ne domačin. Pred dobrim pol letom ga je vrnila domovini tujina. Pa kakšnega! Vsega onemoglega na duhu in na telesu. Pri svojih siromašnih sorodnikih je s težavo preživljal zadnje dneve. Tam v tujini je dobival mož tudi nekaj podpore za svojo onemoglost, za njim pošiljati pristradajne in pritrgane žulje se je zdelo tujini preveč ... — Vode tudi pri nas v letošnji zimi primanjkuje. Zadnje dni so požarne brambe s svojimi brizgalnami preskrbele z vodo najbolj potrebno vas Brezje. Sela Slikovita in prijazna gorska vas Sela pri Kamniku praznuje na slovesen način svojo farno patrono sv. Nežo. Ta dan je tu celodnevno češčenje presv. Rešnjega Telesa. Letos je bil zjutraj lep cerkven govor o preav. Rešujem Telesu. Verniki so se vneto odzvali ter peli in molili v lepo okrašeni cerkvi. Lepe slike iz življenja te mla- dostne in krščanske ljubezni navdušene device darujejo kras tej cerkvi in spominjajo na prve čase krščanstva. Kakor so prvi kristjani ljubili Kristusa in svojo vero, tako jih posnemajmo tudi mi. Gozd Zdravje naše fare je še kar zadovoljivo. Če pogledamo, kako je v letu 1936. naša fara narasla po številu novorojencev in če primerjamo to številko s smrtnimi slučaji, smo lahko veseli; rojenih je bilo 31 (od teh 1 izven fare), umrlo jih je pa 13 (od teh 2 izven fare). Med umrlimi je bilo 8 odraslih in 5 otrok. — V cerkvi se je razdelilo nekaj nad 5000 sv. obhajil. Groblje Duhovne vaje za fante in dekleta za cerkveno sosesko Groblje (Rodica in Jarše) se bodo vršile zadnji teden v februarju. Prve tri dni (ponedeljek, torek, sreda, 22. II.— 24. II.) bodo govori za dekleta, ostale tri dni (v četrtek, petek in soboto, 24. II. — 27. H.) pa za fante. V nedeljo, dne 28. februarja bo zjutraj skupen zaključek duhovnih vaj s skupnim obhajilom. Govori bodo vsak dan zjutraj in zvečer ob uri, ki se bo že določila. Fantje in dekleta so iskreno vabljeni! Našim dopisnikom! — »Naš list« že več časa zakasnjuje z izhajanjem. To največkrat radi zakasnelih dopisov. Prosimo, če bi v bodoče odposlali dopise tako, da jih prejmemo najkasneje en teden pred 1. v mesecu. če nareja sam. Saj videvamo otroka dan za dnem, kako postavlja in raz-postavlja stole, ki so brž vlak in avto in zdaj še aeroplani! Kako brca na stolu z nogami, pa je to bicikelj. Kako zida gradove na mivki; kako pleza po drevesih na Triglave in Himalaje; kako s papirčkom na luži brodari po Velikem oceanu in kako se vozi po meter dolžini v Afriko in kako naglo je na luni in prižiga zvezde in je celo kralj vseh kraljev s papirno čako na gavi! Takih igrač — z lastnimi domisleki — je otrok najbolj vesel in so najbolj njegove in so mu v radost in življenje in v »pouk in zabavo«. A da se otrok tako igra, mu je treba prostosti. Te prostosti pa otroci, zlasti mestni in bogati, niso deležni. Največji revež za duševno, duhovno rast, je baš gosposki, bogati otrok. Kako bo prestavljal stole za vlake in avte, ko je pa stolov, naslanjačev in zof škoda! Kako se bo vozaril po svoje, ko je pa škoda preprog in krasnega pohištva in svilenih blazin in zastorov in vseh takih in enakih dragocenosti! Kako se bo igral po svoje doma, ko pa ne sme biti v sobah, ko so pa sobe le zato, da jih pokažejo gostom, češ, kako lepo je pri nas, kako smo mi — mi! — Da imamo otroške sobe v ta- kih družinah? Imamo — vse lepe — bele zlikane, načičkane, ki že kar od daleč vpijejo: »Ne dotikaj se me!« Kam pa z otrokom? Seveda, v kuhinjo, k služkinji! Tam je v sopari, slabem zraku in v napotje služkinji ali materi. Ves dan ga pehamo sem in tja, otrok je siten; čuti, kako je odveč. Pa stori svoje: ali se zakrkne in postane jokav in zmerikav; ali pa tuhta, kako bi nalašč nagajal, da bi se maščeval. Zmeraj so pritožbe glede otroka in otrok, zmiraj je otrok tisti, ki v bogatem razkošnem domu s štirimi ali več sobami, nima še kotička ne, ki bi bil njegov in kjer bi se čutil domačega. V takih domovih je še to hudo, ko mater večinoma ni nič doma. Ki se udejstvujejo ali na iz-prehodih, ali po sejah, ali pri društvih, da skrbijo za tuje otroke, ah pa so v službah, po pisarnah, šolah. Kadar je otrok z domačimi, tedaj je morda na izprehodu, izletu. In spet kako! Lepo oblečen, da se ne sme po svoje razgibati. »Škoda obleke!« je klic od doma pa, po vsej poti, pa nazaj do doma. »Ne smeš!« je venomer v ušesih otroku. Spet je tisto, da postane otrok siten, jokav — ali pa slednjič iznajdljivo nagajiv in zoprn. Vse take stvari na vsak način kvarijo otrokovo duševno rast. Ta njegova no- tranja rastlina se ne more razrasti v lepoto, ne more vzcveteti, ne more obroditi dobrega sadu za poznejše življenje, ne more obroditi duhovitosti za šolo. Res je namreč, da je že po rojstvu kaj malo nedarovitih otrok. To nedarovitost, recimo topost duha, nezanimanje za razna vprašanja, zakrivimo v otroku največkrat sami odrasli v otrokovi predšolski dobi. Popolnoma zamorimo v njem njegovo hotenje po udejstvovanju, po dejavnosti, po tvornosti duha, po delu samem, ker ga zmiraj le dresiramo, mu le prepovedujemo, mu le ukazujemo, ga strahujemo in kaznujemo, ker pač nismo nič ali premalo z otrokom in mislimo, da bo sam iz sebe vse. — Bržkone pa zdajle sleherni misli, kako je po družinah z več otroki, kjer ni staršev po ves dan doma; kjer se ne utegne nihče baviti z otrokom; kako je n. pr. na kmetih; kako v delavskih družinah, ko imamo vendarle dokaze, da je tudi iz takih otrok kaj postalo, ko iz skrbno negovanih in tako vzgojenih otrok, da je imel vsak otrok svojo posebno osebo zase, dojiljo, pestunjo, guvernanto? Ta zadeva je poglavje zase. (Dalje prih.) Za postni čas Nov, izviren slovenski križev pot. Sestavil Jan. Ev. Kalan. — Če rabimo vedn oen tiskan križev pot, nam postane to enolično, ne napravla na nas več močne&a vtiska, ne sega dosti globoko v duišo. Sprememba stori dobro. Dobili smo nov, domač križev pot, od dobro znanega nam pisatelja. Križev pot je popolnoma izviren in je res lep. Ne vsebuje nikakega pretiravanja (kakor Leonardov »Trpeti ali občutkov, in vendar je poln globokega umreti« itd.), nobenih premehkobnih občutja trpljenja Gospodovega. Pri vsaki postaji zajame tiste misli in vzbuja one občutke, ki so postaji najbolj primerni in so tudi praktični. — Kot dodatek je natisnjen slavospev treh mladeničev, ki je piscu privrel iz duše, opazujočemu neizmerno velikost in mogočnost vesoljnega stvarstva božjega. — Dodan je tudi križev pot Srca Jezusovega, po katerem so že mnogi povpraševali. — Knjižica se dobi v Misijonski tiskarni, Groblje -Domžale. — Cena: 2 Din in poštnina. (Nadaljevanje s 3. strani spodaj!) sicer tako kot se je naučili pri marksistih in kakor je bilo v skladu z njegovim notranjim prepričanjem, da je politika križala Kristusa. Tudi Boga Se ni videl ta »delavski gospod« in zato ga ni. Kaj ne, kako duhovito! Skoro presega onega profesorja v Mariboru, ki je jezik kazal in ker je ostal nekaznovan za to drznost, je rekel dijakom, da Boga ni. Tudi nadzorstvo bi radi imeli nad nami delavci, kako in kolikokrat izvršujemo svoje verske dolžnosti. Da ne omenim njihovega protiverskega govorjenja, ki razodeva pravo sovraštvo do vsega, kar je kristjanu svetega, more vsakdo že iz navedenega spoznati, da so očitki o nekrščanstfvu za te ljudi še premili, ker so v resnici brezbožnežl. In vendar jih ni sram vedriti pod streho krščanskega delovnega ljudstva, že vedo, zakaj je njih hinavščina potrebna, vsaj ni zastonj! Samo da dosežejo razdor v naših organizacijah in so zadovoljni. Kaj delavska korist; vera in politika je prva, ki se mora spraviti v red kot je njim všeč. Z VIRA. Delavci v Kocjančičevi tovarni smo priredili v nedeljo 24. januarja t. 1. v cerkveni dvorani v Dobu Vombergar-jecvo dramo »Vrnitev«. Igra je dobro uspela. Bili so na odru nekateri stari igralci, pa tudi novi igralci so svoje vloge častno rešili. »Vrnitev« smo priredili s tem namenom, da čisti dohodek razdelimo v pomoč brezposelnim iz naše tovarne. Zadnji čas je namreč tovarna nekaj delavcev odpustila, ker je neki družabnik odpeljal nekaj svojih strojev, katere Je imel postavljene začasno v tovarni Kocjančič na Viru. Brezposeln postati sredi zime, ni šala. To so razumeli tudi naši ljudje. Napolnili so cerkveno dvorano do zadnjega kotička. S tem so pokazali, da razumejo stisko svojega bližnjega in so vedno pripravljeni pomagati. Cerkveno pred-stojništvo v Dobu je tudi brezplačno dalo dvorano na razpolago, za kar izrekamo svojo globoko hvaležnost. ZZD pri g. knezoškofu Kakor na strani 3 (spodaj) kratko poročamo, se je v nedeljo, dne 7. jan. zglasilo pri ljubljanskem g. knezoškofu odposlanstvo ZZD. Dne 11. februarja je Slovenec objavil s škofovim dovoljenjem poročilo o tem obisku ZZD, ki se glasi: Prevzvišeni se je zanimal za vsa pereča vprašanja in pokazal, da mu je zelo pri srcu naše delavstvo ter da so mu dobro znane njegove težave kakor tudi organizacijska vprašanja. Izjavil je, da ga kot duhovnega pastirja boli, da se slovensko krščansko delavstvo ne bori za svoj obstoj in svoje pravice v eni sami organizaciji. Vendar pa je prepričan, da bo božja Previdnost uporabila jsedanje stanje tako, da se bodo s sodelovanjem Zveze združenih delavcev sporna |vprašanja obravnavala na ta način, da se izloči Iz vrst (Organiziranega krščanskega delavstva, kar med nje ne spada, ter se tako ustvari ozračje za kompaktnejši nastop. Predvsem Prevzvišenega veseli, da število organiziranega krščanskega delavstva ne pada, temveč nasprotno, da vsestransko raste, kar je le razveseljiv znak. Zvezi združenih delavcev nima ničesar očitati, (temveč ga le veseli njena povdarjena dosledneo katoliška smer. Opaža, da se po nastopu ZZD celotno krščansko delavstvo mnogo zaupljiveje oklepa Cerkve, 'ter se obrača na njene predstvanlke. Končno je izrazil željo, naj bi delovanje ZZD obrodilo še mnogo lepih sadov v nravni in gmotni napredek slovenskega delavstva. Obenem je obljubil imenovati duhovnega vodjo iz vrst duhovnikov, ki se še prav posebno zanimajo za delavstvo in njegovo organizacijo. Delegacijo je g. knezoškof prijazno odpustil pristavljajoč, da so njegova vrata zastopnikom delavstva vedno odprta, kadar bodo smatrali obisk za potreben. ZAKAJ POSTANEM ČLAN ZZD? 1. Ker je to resnična krščanska nesocialistična delavska organizacija. 2. Ker se s tem prištevam k slovenski katoliški skupnosti. 3. Ker sem v tej organizaciji najbolj zaščiten proti kapitalističnemu izžemanju. 4.. Ker v tej organizaciji iz gornjih razlogov najsigurneje in najhitreje dosežem upravičene delavske zahteve napram kapitalističnemu podjetniku. 5. Ker znaša članarina samo 5 Din mesečno in dobim za to še slovenski delavski list »Delavsko fronto«, ki me obvešča o vsem delavskem gibanju in prinaša tudi druge novice. Starček Simeon (Za Svečnico) »Kam pa danes navsezgodaj, kam pa, modri Simeon?« »Duh Gospodov kliče, vabi: Danes v tempelj pride On — On — vseh časov zaželjeni, vseh očakov hrepenenje, vseh prerokov tiha sreča, radost moja in življenje!« — Glej, Devica že prihaja, z njo se bliža božji Sin ... Starček gleda jo z bridkostjo: »Ta bo Mati bolečin!« V roke božje Dete jemlje, solza mu v očeh leskeče. Duša v raj je zatopljena, jezik rahlo mu šepeče: »Zdaj, Gospod pa le odpusti svojega služabnika, videlo oko je moje Tvojega Zveličarja.« — Tožen starček dan za dnevom Jezusa, Marijo išče »Zdaj odpusti .. .« vdano moli, »Bog je moje zavetišče.« In nebo je čulo prošnjo, angel smrti že hiti: Starček spal je in zaspal je, ga vzdramiti moči ni. Enkrat le še, samo enkrat v rajskih sanjah nasmehlja se, prebudi se — ne na zemlji — srečen. Srečen za vse čase... Ako potrebujete DOBRE PECI in štedilnike oglasite se pri Franc Kosmaču (cesta na Moste) v VELIKEM MENGŠU Dobite najboljše in najcenejše peči, izdelane od strokovnjakov, zato brez konkurence v delu in ceni. — Proti jamstvu tudi na odplačila. V KAMNIKU reglstr. zadruga z neomejeno zavezo (Sutna št. 22 - v lastni hiši) Nove vloge, prosto plačljive, obrestuje po 3%, vezane po dogovoru. Jamstvo presega večkratno vrednost vseh vlog. OUoški JcotiUk Piše striček Podgorski, p. Stahovica pri Kamniku. NA BOJ! Na boj! Oho! Ati se bomo tepli? Kdo bo prvi udaril! »Jaz, jaz, jaz . ..« Pa ne bo nič! Striček ne mara pretepačev. Iz vas bi rad napravil samo fante od fare. Ali veste, kdo so fantje od fare. In pa dekleta take, kakor poje o njih pesem našega rojaka, ki se glasi: Dokler slovenski rod biva po zemlji hod’ bode slovelo slovensko dekle! Zato pa vas striček pozivlje na boj! Naš višji pastir je zaukazal naj se po naših cerkvah opravljajo spravne molitve za premnogovrstna bogokletja, s katerimi naš narod čedalje bolj žali neskončno božje veličanstvo. Striček bo zraven izrazil bojazen: Sam ljubi Bog ve, če ni med tem zavrženim blagom tudi kdo izmed njegovih ljubljenih nečakov! Da bi ga ne bilo! Ljudje kolnejo Boga, Marijo in svetnike božje! Kar strašno je zapisati to besedo. Kaj pa šele poslušati peklenski strup, ki ga taka malopridna usta raztresajo po vseh krajih naše lepe domovine! Na boj! Ne samo, da bi od škofa zaukazano molitev vestno opravljali, ampak tudi da se bomo takemu govorjenju stanovitno ustavljali. Zakaj pa ljudje Boga kolnejo? Nekateri pravijo, da iz navade. Proč s tako navado! To ni navada, ampak grda razvada. Drugim se to zdi imenitno. Pokazati se hočejo in veljati hočejo za junake, ki se nikogar ne boje. O siromaki! Da, siromaki, ne pa pogumni junaki! Bojazljivci so, ki si ne upajo začeti boja s seboj. Svoje napake hočejo prikriti v znamenju junaštva. V Mozesovi postavi je bilo zapovedano: Kdor preklinja Gospodovo ime, naj smrti umorje: s kamenjem naj ga psuje vsa množica, pa naj si je domačin ali tujec.« V knjigi preroka Daniela beremo zapisano, da je babilonski kralj Nabuhodonozor dal postavo: »Vsako ljudstvo, rod in jezik, ki bo izrekel kletev zoper Izraelovega Boga — ki je tudi naš Bog — mora umreti in njegova hiša bodi razdejana.« Kaj menite, kako bi bilo, če bi bila ta zapoved še danes v veljavi? Nekatere hiše in nekaterega človeka bi več ne bilo med nami... A če tudi te zapovedi danes več ni, pregreha bogokletja radi tega ni nič manjša. Vsi moji nečaki pa v boj, da se ta nesnaga spravi iz ust našega naroda. Na boj, na boj! Pesem na 6. strani zgoraj spada v Otroški kotiček. Naše male bralce na to posebej opozarjamo, da je ne spregledajo! SVEČNICA — PEPELNICA Na Svečnico blagoslavljajo po vaših cerkvah sveče. Tiste sveče, ki bodo potem skozi leto in dan gorele na oltarju med božjo službo. Pa tudi tiste, ki jih boste vi prinesli s seboj in jih potem spet odnesli na svoje domove. In kadar bo kdo v vaši vasi na smrt bolan, pa ga bo morebiti zadnjič na zemlji prišel obiskat On, ki je Gospod vseh gospodov, boste s prižganimi svečami pričakovali mašnika, ki donaša sveto Popotnico. Na Pepelnico pa blagoslavljajo v naših cerkvah pepel, znamenje minljivosti in ga potresajo vernikom na glavo s pomenljivimi besedami: Spominjaj se, človek, da si prav in se v prah povrneš.« Le zakaj vam striček te reči pripoveduje? Tole bi rad, da se tudi začenjate zanimati za cerkvene obrede, da spoznavate njih lepoto in njih pomembnost. Striček bi bil prav vesel, če bi slišal govoriti, da tuđi njegovi nečaki poznajo znani lepi molitvenik »Svete maše«, ali da radi berejo knjige, ki vam razlagajo pomen svetih obredov. Koliko lepih, veselja in tolažbe polnih misli boste srečali v teh in drugih obrednih molitvah! Pa še tole bi vam striček rad povedal, kako so ti obredi povezani z nauki, ki ste jih gotovo že večkrat slišali v šoli. Kdaj ste slišali v šoli, — na kar nas sveta Cerkev opozarja na Svečnico — da je Bog po svojem služabniku Mozesu zapovedal za ’u-či, ki naj bi vedno gorele pred božjim obličjem pripravljati najčistejše olje? Ali ne takrat, ko ste v zgodbah sv. pisma govorili o jeruzalemskem templju? Kdaj ste slišali, da je častitljivi starček Simeon v luči svetega Duha spoznal našega Gospoda Jezusa Kristusa? Ali če Pepelnico molimo, da je vsemogočni večni Bog izkazal Ninivljanom milost in odpuščanje, — katera zgodba stare zaveze se ob teh besedah obnavlja v vašem spominu ? Isto se kaže v mašnih molitvah. V maši na dan presv. Jezusovega imena beremo, da je Bog ukazal svojemu Sinu dati ime »Jezus«. Pa se vprašajmo: Kedaj ? Ob kateri priliki je bilo to? Ali če slišite v postnem času peti: Smrt za nas si sam izvolil, pred Očetom trikrat molil: si krvavi pot potil in trpljenja kelih pil... Kateri dogodek vam ob teh besedah zaživi v duši ? Kdaj ste se v šoli o tem učili ? Če se boste takole udeleževali božje službe in drugih cerkvenih obredov, potem se ne bodo ponavljale tiste večne pritožbe: Včasih sem dobro znal krščanski nauk, sedaj sem pa že vse pozabil. Vse cerkveno leto je nepretrgano ponavljanje krščanske- ga nauka. Kdor hoče, ga lahko na ta način vedno ponavlja in se v verske resnice uživ-Ija. In stričkovi nečaki bodo to delali. Ne, ne! Mi ne smemo biti iz zadnje moke! VRSTA NAŠIH MOŽ Tudi v novejših dneh je v Kamniku tekla zibelka nekateremu možu, čegar ime bo še dolgo s častjo izrekala vsa slovenska domovina. Omenimo najprvo pesnika Antona Medveda (roj. 1869). Kot duhovnik je služboval po raznih krajih naše škofije, dokler ga ni smrt dohitela na Turjaku na Dolenjskem, kjer je bil za župnika. Pokopan pa je v Kamniku na Zalah. Posebno lepe se mi zde pesmi, katere je posvetil spominu svoje pokojne mamice. Prav istega leta se je v Kamniku rodil zgodovinar Jožef Benkovič. Tudi Benkovič si je izvolil duhovniški stan. Pisal je zlasti zanimive življenjepise naših zaslužnih mož. Veliko se je trudil tudi, da so se v Stični spet naselili redovniki ci-stercijanci. Umrl je v Velesovem, pokopan je pa tudi on v Kamniku na Zalah. Mimogrede naj omenim še njegova dva brata, Alojzija in Ivana, ki sta tudi prijela za pero in zlasti veliko spisov iz tujih jezikov sta prevedla na naš jezik. V Kamniku je nekaj let za Medvedom (1.1875) zagledal luč sveta tudi pesnik in vojak, general Rudolf Majstor. Saj dobro vem, da poznate to ime tudi iz svojih šolskih čitank. Ali ne? Morebiti tudi veste, da je umrl v Mariboru, v mestu, katerega je pač le s svojo odločnostjo priboril in pridobil za Jugoslavijo. Mlajših in še živečih kamniških rojakov — morebiti jih poznate! — vam striček ne bo obširneje omenjal. Naj še dolgo žive, pa tudi mnogo lepega napišejo za sedanje in za poznejše čase! Stopimo pa še v bližnjo vas, v Podgorje. Tam se je 1. 1826 rodil pisatelj in poznejši narodov buditelj Svefcec Luka. Umrl je v visoki starosti kot notar v Litiji! Tistega leta, ko se je rodil na Goriškem vam vsem znani pesnik Simon Gregorčič — 1.1844 — je v Podgorju prišel na svet Josip Ogrinec, pisatelj znane igre »V Ljubljano jo dajmo«. Morebiti ste jo že videli igrati ? Lepi so tudi njegovi »Obrazi iz narave«, žal, da je sicer nadarjeni pisatelj moral prezgodaj odložiti pero: umrl je kot profesor v Vinkov-cih med brati Hrvati. Deklice, bodoče kuharice in gospodinje, boste morale poznati knjigo »Slovenska kuharica«. To knjigo vam je napisala šolska sestra Felicita Ka-linšck. Tudi nanjo smejo biti Podgorci ponosni, zakaj rodila se je ta žena leta 1865. v Podgorju. Na Perovem je tekla zibelka, v kateri se je 1. 1888 zibal poznejši profesor Mazovec Ivan. Znamenit je njegov govor o šoli, ki ga je 1.1923 govoril na katoliškem shodu v Ljubljani. Tam je ta mož našel tudi svojo smrt. Stopimo za hip še tja v Radomlje. Tam se je 1.1856 rodil Ivan Belec, ki je po svojih spisih predhodnik dr. J. E. Kreka. Žal, da je skoro preveč pozabljen. Prav v tej vasi je bil rojen poznejši pisatelj in poštni uradnik Anton Koder (1. 1851.), ki se je pa že v prvih letih svojega življenja preselil s starši v Poženik v cerkljanski župniji. Kamniška župnija lahko s ponosom zre na svoje može. če bi kamniška občina hotela vsakemu v spomin imenovati cesto ali ulico sili trg, bi morala že kar nove ulice napravljati. Prihodnjič jo pa mahnemo iz Kamnika v Tuhinjsko dolino. ZIMSKI VEČERI V zimskih večerih sva z bratom Romanom do večerje doma. Potem pa greva k teti. Teta nama glasno bere lepe povesti, midva pa poslušava. Prebrali smo že povest o praškem Judku, potem »Jagode«, ki jih je spisal Josip Stritar in še več drugih lepih knjig. Včasih igramo kako igro ali pa luščimo koruzo. Nazadnje molimo. Ob osmih pa greva k počitku. Takole vam je popisal svoje zimske večere naš nečak Pinc Tonček iz Podrečja. Kaj pa vi dirugi? Ali res nič ne berete? Stričku prihajajo večkrat tožbe na uho, da nekateri silno slabo berete in kako nerodno se izražate v domačih ali v šolskih nalogah. Zato se tudi stričku ne upate predstaviti. Še enkrat: Poboljšanje, poboljšanje! STRIČKOVA POŠTA Oho! Kje ste pa, tički moji ? Skoro nobeden se ni oglasil. O, seveda, seveda! Zunaj sneg in led, na nogah pa smučke in drsalke. Potem pa od ljubega jutra do poznega večera po ledu in po snegu gor in dol in sem in tja. Zvečer pa doma za pečjo: »Khm! — Khm, khm!« kakor bi pri fari z velikim zvonom zvonilo. Striček pa naj le lepo čaka, bo že prišel na vrsto, če bi striček tako postopal z vami kakor vi s stričkom, to bi mu zamerili! Striček mora pa iv»e lepo pretrpeti . ,. Uganko ste rešili samo trije. Težka ravno ni bila — no, če je škrat malo ponagajal, odpustite mu kakor striček odpušča vam. Popis »zimskih večerov« je pa došel en sam. Ali ste vsi drugi moji nečaki res tako nerodni, da ne znate napisati par besedi? Upam, da bom dobil poslej več odgovorov. Poboljšanja pričakuje vaš striček. UGANKE Striček je nekaj poizvedoval o mrazu v posameznih župnijah naših dveh dekanij. Poročila je dobil iz sledečih krajev: A. Kamniška dekanija: Komenda . . . . —10 Stranje .... . —40 Domžale . . . . —3° Nevlje .... . —1« Tirnice .... . —40 Mekinje .... . —3« B. Moravška dekanija: Brdo . —40 Cemšenik . . . . —3« Krašnja .... . —20 Blagovica . . . . —30 Vače . —I« Češnjice .... . —lo Peče . —2o Poglejte, moji ljubi nečaki, vse te številke. Morebiti se vam bo posvetilo v vaših mladih glavicah, kaj vam hočejo te številke povedati. Posrečeno najdbo pošljite stričku do 20. februarja. Odgovorite stričku še na vprašanje: Zakaj so veselim pomladi? — Odgovor ni težek, samo malo pomisliti bo treba in pa nekaj minut posedeti pri pisanju, če bi vi vedeli, s kakšnim veseljem striček vaše odgovore bere, gotovo bi mu vsi privoščili par besedi. REŠITEV UGANKE V prvi številki »Našega lista« 1937 Tam na klancu je vse živo vkup so iz vasi otroci, vsak sani v premrli roci vozi in drži se krivo. Pravilno so rešili to uganko: Pirc Tonček iz Podrečja, Jamšek Jože iz Svinj pri Moravčah, Matevžkov Lojze iz Rodice, Šorn Kristina iz Podrečja in štefe Francka iz Škoicijana (za žrebanja sta pa zadnji dve rešitvi prepozno došli). Zložil je pa to pesem, ki nosi naslov »Zimski dan«, Simon Jenko. Pravimo mu tudi pesnik sorškega polja. G. žreb je pa rekel svojo besedo za Pirčevega Tončka. Striček se mu je ponižno priklonil in rekel: »Naj pa bo!« Svečoiov v Gr obijah Za srečolov v Grobljah (300 dobitkov — tristo velikih knjig II. Ev. kongres za Jugoslavijo v Ljubljani) v nedeljo, dne 17. I. 1937 je vladalo veliko zanimanje. V okoliških farah je bilo prodanih blizu 2000 srečk in mnogi posestniki srečk so hoteli biti sami prisotni pri žrebanju. Dvorano so napolnili do zadnjega kotička, čeprav je bilo sedežev le malo pripravljenih in so zato ljudje zvečine stali. Žrebanje je bilo združeno s skioptičnim predavanjem (misijonar J. Godina) o evharističnih križih v naši okolici (slike mengeškega, homške-ga, kamniškega križa in evharističnega znamenja v Komendi) in o evharističnem kongresu v Ljubljani. K slikam o kongresu je govoril predsed-nih odbora za zunanje priprave kongresa g. Ivan Martelanc iz Ljubljane. Vmes je ob pogledu na slike cela dvorana odpela več kongresnih pesmi, tako da smo imeli vtis, kakor bi bili na kongresu. Po skioptičnem predavanju se je pričelo srečkanje na odru. Šestletnemu sinčku g. predavatelja Markcu so zavezali oči in nato je pričel vleči številke iz koša. Navzoč je bil tudi zastopnik finančne oblasti. V dvorani je zavladalo pri razglasitvi številk nervozno pričakovanje, ki se je sprožilo v izliv veselja, ko je zadela prva številka Dobljana g. Jeraja, ki se je ves srečen oglasil na galeriji. Prišel je takoj na oder, kjer se je ugotovila zadeta srečka in je takoj prejel knjigo. Srečkanje je trajalo ob najboljšem razpoloženju eno uro. Utrujenega Markca je zamenjal njegov mlajši bratec Joštek. Izmed navzočih je bilo izžrebanih enajst številk. Lastniki so vsi prejeli takoj knjige. Izžrebane številke objavljamo tudi v »Našem listu«. Objavljene so bile že v »Slovencu«, »Domoljubu« in »Katoliških misijonih«. Večina izžrebanih številk je že rešenih. Le nekaj se jih še ni oglasilo. (Kdor v treh mesecih po žrebanju ne dvigne knjige, nima več pravice do nje.) 11 3185 6214 10945 13936 18151 20993 28 3313 6278 10966 14118 18160 21052 45 3381 6319 10977 14441 18178 21085 112 3402 6379 11115 14536 18193 21106 123 3753 6380 11116 14580 18352 21174 364 3811 6421 11208 14610 18392 21185 365 3885 6727 11212 14808 18410 21190 372 3908 6874 11286 14829 18482 21245 446 3922 6923 11440 14843 18492 21361 452 4054 6951 11601 14981 18493 21672 826 4101 7079 11614 15027 18494 21760* 935 4138 7101 11682 15081 18511 21797 941 4147 7150 11897 15083 18529 21928 1076 4267 7160 11898 15203 18700 21972 1104 4277 7254 11899 15274 18757 22069 1107 4278 7314 11973 15306 18777 22412 1117 4350 7365 11981 15325 18838 22519 1118 4372 7392 12026 15515 18903 2262T 1119 4389 7415 12135 15572 18953 22681 1120 4422 7430 12143 15591 18992 22684 1250 4516 7491 12275 15881 19506 22701 1447 4560 7744 12289 16028 19725 22717 1516 4569 7989 12294 16235 19740 22721 1573 4583 8282 12361 16292 19741 22824 1643 4618 8441 12464 16397 19902 22906 1703 4700 8525 12468 16489 20055 22943 1825 4768 8721 12504 16526 20077 23248 1890 4871 8757 12687 16657 20146 23272 1973 4886 8910 12728 16745 20147 23278 2006 5047 9078 12804 17047 20403 23352 2046 5136 9084 12835 17084 20406 23443 2073 5295 9112 12871 17345 20409 23632 2114 5296 9168 12899 17410 20448 23929 2204 5489 9181 13077 17428 20508 24240 2215 5747 9274 13230 17562 20595 24332 2340 5748 9396 13231 17602 20659 24396 2374 5749 9433 13250 17656 20693 24557 2406 5818 9465 13252 17714 20728 24636 2555 5983 9625 13350 17886 20839 24744 2779 6001 9985 13363 17899 20966 24776 2823 6013 10166 13412 18050 20970 24929 2921 6123 10747 13618 18058 20977 24942 3060 6131 10931 13783 18102 20978 Pomladne novosti volneno blayo m plašče In obleke, svile, tiskanine, perilo itd. - ugodno kupite v trgovini I0S. SENICA DOMŽALE Stare vzorce raznega volnenega blaga kupite po izredno znižanih cenah