Politični ogfled. Avstrijske dežele. Avstrijsko. Poletu je v velicih niestih včasih veliko dela in torej tudi zaslužka. Vsled tega seli se leto na leto več ljudij s kmetov v mesta in godi se jim včasih še dokaj dobro, ali po navadi ne dolgo — do prve zinie, ko preneha delo. In kaj sedaj? Glad in mraz in druga beda tare skorej vse take Ijudi. Na Dunaji jih prosi letos veliko jezer kruha, ali kdo jim ga more dati, ko je toliko praznih želodcev! Svitli cesar je daroval za-nje 5000 gld. in tudi niestni župan nabera za-nje, toda to bode še vse premalo. Nikar tedaj v mesto, kdor nima ob svojem živeti! — Kakor se kaže, dobimo že to leto nov denar, ali ne več avstrijske, ampak »zlate veljave«. Se ve, da ne izgine zato že tudi srebrni in papirni denar. Šamo računi se potem, kakor o zlateni denarji, da-si je morebiti le iz papirja. Šta.jarsko. Za poslanca v državnem zboru voli si Graško mesto, kakor je podoba, najbrž H. Skala, ne pa dr. Starkelna. Nemca in ob enem liberalca štulita se oba, večji kričač pa je še zadnji. — Zoper spremembo c. kr. kmeiijske družbe štajarske ruje se v nemškib delih naše dežele na vse pretegp, mi pa nimamo uzroka, da se potegnemo za eno ali drugo. Kar pride iz Gradea, to ,je redko kedaj slov. ljudstvu na korist. Koroško. Zal, da se dobe še vpdno slov. občine, ki prodajo svoje otroke za par sto goldinarjev šulvereinu. Take so n. pr. Gozdanj nad Vrbo, Sleben na Zili in v Šmartinu na Tholiei. To je grdo. — Deželni zbor v Celovci inisli na 1x>, naj se vpelje deželna zavarovalnica 1. j. cela dežela naj vsprejme vsa posestva v zavarovanje zoper škodo po ognji ali kaki drugi iiimi. Ne verjameino, da bode že letos ka.j kruba iz te moke. Vlada brž ni za to in torej tudi take postave no predloži v polrjen.jp. Kranjsko. V Ljubljani bode poletu »katoliški sbod« in je odbor za-n.j že sestavljen, na čelu mu je prelat dr. Andr. Gebašok. O tem shodu, ki ga pozdravIjamo z velicim veseljem, izpregovorimo pa še v enem pribodnjib listov kaj več na drugem mestu. — Pri zadnjem sbodu kranj.skib zdravnikov se je vendar-le pokazalo, da misli njih večina slovensko in da bode torej zdravniska koniora slovenska. ako sploh kedaj oživi. To pa je brž gotovo. Primorsko. Mestni zastop v Gorici je hotel prošnjo slov. starišev za slov. ljudsko šolo kar v eni sapi zavreči, ali od vladp se mu je namignilo, da tpga ne sme in zato se vrši sedaj neko preiskovanje, je-li v resnici take šole potreba. Mogoče je tedaj še vendar-le, da se slov. šola še napravi, če tudi ni »mestnim očetom« po volji. Tržaško. Okolica Trsta je vsa slovenska, vendar pa sili že tudi va-njo laščina, kajti nekaterim se dozdeva, da je »nobpl« lomiti laščino; prav tako je torej ondi, kakor je blizo naših mest z npmščino. Ilvale vredno pa je, da jp po vaseh okoli mesta že več pevskib druStev, v katerih se goji lepo slov. petje in tako se nadelava pot do slov. mišljenja. Istra. Odkar so vrli slov. in hrv. kmetje vrgli lahončiče raz županske stole, počonja laška drhal, kar lp morp, da ogreni kmetom življenje. Posebno divji so lahoni v mestu Buzetu ter ima tamošnji hrv. župan trpeti od njih marsikako sitnobo, ali on je mož, ki se jim ne uda iz labka. Hrvaško. »Hrvaška Matica« je društvo, ki izdaja leto za leto hrv. knjige, učene pa tudi priproste, stoji na trdnih aogah in je lani izdala celo 10 knjižic. Hvalijo jih, da so dokaj zanimive. Ogersko. Vladna stranka je jako vesela, da jp pri zadnjih volitvah zmagala in grof Szapary, predsednik ministerstva, se labko ponaša s to svojo stranko, kajti njpgova volja je tudi volja cele stranke. Vpraša se saino, kako dolgo da si ostanete vlada in vladna stranka tako dobri. B u k o v i n a. Deželni zbor v Črnovicah je razpuščen, ker je nad polovico poslancev odložilo svoje poslanstvo. To so storili, kpr jim ni bila po volji praska med deželnim predsednikom, grofom Pace in deželnim glavarjem, baronom Vassilko. Zadnji brž ne bode več izvoljen za dpž. glavarja. Vunanje države. R i m. Sv. oče Leon XIII. so tovnej dali, ob obletnici svoje izvolitve za naslednika sv. Petra, večjo svoto razdeliti med uboge duhovnike v Rimu in 10.000 lir med revne rodbine mpsta. Italijansko. V državnem zboru je predlagal Perome, naj se odbere posebna komisija za to, da gleda, se-li da prihraniti kaj v proračunu vojnega ministra. Le-ta je hilro ugovarjal zoper znižanje tega pročuna, češ, da mora Italija prej ali slej mahniti nad Avstrijo. No mi se ne bojimo laške vojskp; če bode treba, Lahom še že »podžgpjo pete« naši vojaki. P r a n c o s k o. Predsednik republikp, Sadi-Carnot je že vendar-lp spravil v kupe ministerstvo. Na čelu mu je njegov »prijatelj« Loubel, drugi ministri pa so blizo vsi ostali, samo Constans ni več našpl mesla v novem ministerstvu, ali ravno ta je mislil, da brez njpga ni mogoee spraviti vlade na noge. Pravi se, da novo rainisterstvo ni tako sovražno sv. cprkvi, kakor je bilo v prpjšnji podobi. Mi še stojimo v tem na strani Tomaža. Angl.Pško. V tpj državi je vpliko plemenite gospode in v njenib rokah je največ zemljišča, toda zadnja leta ne raorpjo več polja obdelovati, ker jim manjka ljudij za taka dela. Sodaj pa misli vlada na to, kako da se more to vzboljšati, ali postava, katera naj v tem oziru pomaga, ne zdi se nam vee, kakor lo poskušnja. Ljudje silijo tudi tam v mesta ali v kraje, kjer so tovarno, polje neso jim premalo. Nemško. Dolga zima je tudi v Berolinu napravila veliko rpvščino in jezera ljudij pomikava se po ulicah tpr kliče: Dela, dela! (lladna drbal je že vpč tržnic oropala in daje »dela« redarjeni na silo, sama pa ne dobi dela in tudi kruha ne. Rusko. Minister za državne linance je sklenil za 20 milj. rubljev zlata iz tujih držav spraviti nazaj v ruske blagajnicp. Najbrž je storil to »iz Ijubezni« do naše države, kajti pri nas bode treba zlata veliko, ako se vpelje »zlata veljava« in kaj, če bi potem tudi rusko zlato prišlo le-sem v naSe kase! Zato ga hoče mož že prpj dobiti domov, potem bi ga ne dobil več. Na vsak način pa bode zlato dražje, kakor je bilo doslej. Bolgarsko. Novi pravosodnji minister ni pravosloslovec, sicer pa je mož velike izobraženosti. To je pri nas čisto drugače, kajti pri nas je pravoslovpc za vsako službo, n. pr. tudi za ministra za uk in bogočastje. Srbsko. Skupšeina ali državni zbor v Belemgradu si ni več volila Pašiča za predsednika. — Mesto Beligrad vzame 3 milj. posojila. Vidi se torej, da zna tudi ondi gospoda delati dolge. Tursko. V Carigradu je npkdo napadel dr. Vulkoviča, bolgarskega poslanika, na ulici ter ga je tako nabodel, da je mož čpz nekaj dnij umrl. Pravi se, da je to storil Bolgar, ki ni zadovoljen s sedanjim knezom in njegovo vlado. Grško. Kralj je poklical predsednika v ministerstvu, Delyannisa, pred-se ter se sodi npki iz tega, da mora ministerstvo odstopiti. Da pride do tega, to smo rekli že v zadnjem listu. Krivo je pa neki slabo gospodarjenje z drž. denarjem. Afrika. Po večih deželah, kjer prebivajo zamurci, biva še vedno kupčija s sužnji in dogodeva se celo, da starši sami prodajo svoje otroke. Tako v Congu in še drugod. Arabci pa so kupci na-nje. Amerika. V Chicagu bode drugo lpto ob enem z razstavo, tudi velik »katoliški shod«. Priprave za-nj pa so tudi drugačnje, kakor so po navadi pri nas, amerikanske.