—  130 —
Cvetice iz rajskega vrta.
5. Zmernost.
udi zmernost je nebeška cvetka. To je Bog naznanil že prvima človekoma; zahteval je, naj mu s tem pokažeia pokorščino, da ne bodeta jedla od drevesa v sredi raja. Hu-dobni duh pa ju je zapeljal, da. sta bila Bogu ncpokorna, da sta dobila poželenje po sadu prepovedanega drevesa in da sla ¦i ga tudi jedla. Strašen je bil nasledek te 3 požrešnosti; vse, kar je hudega na svetu, je kazen za greh prvih staršev. Zelo Ijuba pa je Bogu zmernost. Mladenič Daniel in trije njegovi tovariši so bili v sužnjosti na dvoru babilonskega kralja. Ker so jim bile mnoge jedi, ki so jih dobivali na dvoru, pre-povedane po judovski postavi, so pili le vodo in jedli sočivje. Bili pa so bolj zdravi, lepši in tnočnejši. kakor drugi mladeniči, ki so od kraljeve mize dobivali naj-boljše jedi in najdražje pijače.
Že v mladosti se je treba vaditi v zmernosti, to je v tisti čednosti, s katero krotimo neredno pože-lenje po jedi in pijači in uživamo oboje le po pameti. Zlasti mora že deček dobiti resničen stud pred ne-zmernostjo v pijači, ki je vzrok, da je dandanes toliko Ijudi ubožnih in bolnih pa še bolj nesrečnih na duSi. Stari Spartanci so svoje sužnjike nalašč opijanili in jih kazali mladini, da bi se otrokom pijani ljudje studili. Zato so se špartanski otroci pozneje, ko so odrasli, varovali pijače in postali krcpki mladeniči in možje. Ali pa v resnici škoduje uživanje upijanljivih pijač telesu ?
Zavživanje vina, piva in zlasti žganja slabi te-lesne moči. Izumitelj s(relovoda, Benjamin Franklin, je pil v mladosti sanio vodo, pa je bil bolj rnočan, kakor vsi njegovi tovariši, ki so pili pivo. Pijača le razburja  človeka in ga le navidezno ojači,  kmalu pa
— 131  —
se pokaže utrujenost in slabost. Brodarji na severu ne smejo prav nič žganih pijač piti, ker sicer bi ne mogli toliko delati, zlasti pa ne prenašati strahovitega mraza.
Ko je bil Harison izvoljen za predsednika severo-amerikanskih držav, so mu prijatelji priredili veliko slavnostno pojedino. Slavili so njega in njegovo dru-žino v mnogih napitnicah. Harison je ozdravljal vedno le s kozarcem vode v roki. Prijafelji so ga prosili, naj vsaj ta dan izjemoma natoči nekaj kapljic vina. Ko ga le niso nehali prositi, vstane in pravi: nKaj vendar zahtevate od mene, gospodje? Ko sem izstopil iz šole z dvanajstimi tovariši, sem naredil obljubo, nobene kapljice kake upijanljive pijače zavžiti. Te obljube nisem nikdar prelomil. Dvanajst mojih tovarišev je že umrlo, ker so pili, jaz pa hvalim Boga, da sem ostal zvest svoji obljubi, da nisem pil. Tako sem si ohranil zdravje in dosegel sedanjo častno službo. Naj li danes to obljubo prelomim?"
Zavživanje upijanljivih pijač zelo š k o d u j e zdravju. Angleški zdravnik Parkes je z mnogimi zdravimi mladeniči naredil ta-le poskus: Nekaj časa jim je dajal piti samo vodoT potem vsak dan pol litra piva, slednjič vsak dan pol litra vina. Pri tem je nieril s posebno pripravo, kolikokrat jim udari srce. Ko so zavživali pivo, jim je srce udarilo 4000—8000 krat več, kakor je navadno; ko so pili vino, je naštel do 13.000 udarccv na dan; pri pitju žganja se pa število udarcev pornnoži do 18 000 na dan. In kakšen vpliv ima to ? Srce mora vedno delovati; ako pa se s pijačo pripravi do tega, da mora preveč delovati, postane bolno. Razne bolezni, nemidna ali zgodnja smrt so posledice zauživanja upijanljivih pijač. Nek zdravnik na Angleškem je iniel med 100 bolniki, ki jih je zdravil, 70 takih, ki so si nakopali bolezen s pijačo. Oni, ki pijo upijan-Ijive pijače, tudi veliko preje zbole ali pa nalezejo kako nalezljivo bolezen, kakor pa tisti, ki se zdržč takih pijač. V letih 1848 in 1849 je bila na Škotskem kolera. Izmed 100 bolnikov, ki so bili udani pijaCi, jih je umrlo 91; izmed 100 bolnikov pa, ki niso pili npi-janljivih pijač, jih je umrlo samo 19. Neki učitelj zdra-
9"
— 132 —
vilsfva je rekel fedaj, da bi najraje napisal na vse pro-dajalnice žganja: »Tukaj sc prodaja kolcra."
Ako so pa upijanljive pijače že odraslim tako škodljive, so otrokom naravnost strup. Večkrat pro-vzročč razne in tudi neozdravljive bolezni.
Kdor se navadi pijače, si tudi ne bo nikoli ni-česar prihranil. Vrevščini in uboštvu iivi in umrjo oni, ki se udajo nezmernosti. V neki gostilni je sedelo opoludne več pivcev. Kar stopi v sobo uboga žena in postavi na mizo pokrito skledo, rekoč: ,Olej, moj mož, ker nimaš časa domov priti, sem ti semkaj prinesla kosilo." Mož se nasmehne in povabi tovariše, da bi mu pomagali iesti. Ko pa dene pokrov raz skledo, ne najde drugega notri, kakor košček papirja, kjer je bilo zapisano: »Skleda je prazna; tako kosiJo imamo doma tudi jaz in otroci."
Pijanci tudi z g o d a j u m r j 6. Že sv. pismo pravi: ..Veliko jih je zavoljo pijanosti umrlo; kdor pa je trezen, si podaljSa življenje." Pijača pomori več Ijudi, kakor vojska, zmernost pa ohrani zdravje in zado-voljnpst. — Predsednik francoske Ijudovlade sprejema vselej 1. januarja tuje poslance, višjo duhovsko in svetno gosposko. L. 1882 je bil ob tej priliki navzoč tudi pelindevetdesetletni starček. Predsednik ga je mej drugim vprašal, kako si je ohranil tako dolgo zdravje in življenje. ,,To mi je bilo prav lahko", pravi starček; nvse svoje življenje nisem pokusi! kapljice vina."
Kako pa škodujejo upijanljive pijače dušnim mo-čem, vam bo tudi Se ,,AngelLek" povedal.