GLAS
LETO XX. ŠT. 19 (933) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 14. MAJA 2015
NOVI
CENA 1 EVRO 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Ne fašistom!
  asno in glasno: napovedana manifestacija no-
vofašistov iz vse Italije, ki se zbirajo okrog zlo-
glasnega združenja Casa Pound, da se 23. maja
zberejo v Gorici in gredo do državne meje s Slove-
nijo, je provokacija, ki je ne potrebuje nihče, oblasti
bi jo morale prepovedati že zaradi samega dejstva,
ker so fašistične organizacije prepovedane v državi.
Odločni ne tej prireditvi predvsem zato, ker napo-
vedani marš na državno mejo črnosrajčnikov na
dan, ko je Italija vstopila pred sto leti v prvo svetov-
no vojno, črnosrajčnikov, ki se skrivajo za ne-
srečnim imenom sicer odličnega ameriškega pisca
Ezra Pounda, ki je v zgodovini zmotno obveljal za
simpatizerja fašizma in nacizma, pomeni grobo
provokacijo že itak zapletenih odnosov ob državni
meji med Slovenijo in Italijo. Sami smo že tako ali
tako alergični na vsako “vzdrževanje državne meje
za vsako ceno”, ki se kaže na Goriškem predvsem v
veliki prisotnosti oboroženih varnostnih sil vzdolž
meje in v samem mestu, ker vemo, kako težko je
bilo presegati državno mejo v časih, ki so na srečo
za nami. Odločni ne fašistom tudi zato, ker bi jim
država morala odreči pravico nastopanja v javnosti
na ozemlju, kjer živimo Slovenci, ki smo pod črnim
fašističnim jarmom preživeli eno največjih tragedij
naše zgodovine. Odločni ne fašistom zaradi oskru-
nitve našega zgodovinskega spomina in naših ju-
nakov, žlahtnih oseb, kot sta bila zakonca Lojze Bra-
tuž in Ljubka Šorli, oba žrtvi črnosrajčnikov, a tudi
vsi tisti ljudje, ki so se vztrajno in iskreno borili za
svetle ideale demokracije, nekateri med njimi so to
plačali z mučeniško smrtjo. Fašisti v našem prosto-
ru ne smejo imeti dovoljenja za javno prireditev!
Vsa sprenevedanja so zaman, če pomislimo, koliko
gorja je zakrivil fašizem!
Zatorej kratko in jasno: NE fašističnemu zborovan-
ju!
J
Pogovor ob obletnici
Marijine sestre
čudodelne
svetinje v Gorici
so praznovale 
50 let redovnega
življenja 
s. Benjamine Čuk 4
Pogovor
Prof. Lučka
Peterlin govori o
pravkar
končanem nizu
srečanj v
Finžgarjevem
domu na Opčinah 11
Foto DPD 
Ob 50. obletnici slovenskega skavtizma na Goriškem
“Naj skavtski duh …” (1)
  rečanje pod lipami v Kultur-
nem centru Lojze Bratuž v Go-
rici prejšnji četrtek, 7. maja,
je privabilo nenavadno veliko
ljudi. Bilo je namreč povezano
s proslavljanjem 50. obletnice
slovenskega skavtizma na Go-
riškem. Prva pomembnejša
etapa je bila slovesna maša, ki
je potekala 13. decembra lani
v Štandrežu v zahvalo za polsto-
letno neprekinjeno delovanje
vzgojne organizacije; naslednji te-
den, 19. maja, bo v Kulturnem centru
odprtje bogate dokumentarne in foto-
grafske razstave; sklepni trenutek, ki ga pripravlja
skavtski organizacijski odbor, pa bo v nedeljo, 7.
junija, ko bo ob skavtskem sedežu na Drevoredu
20. septembra v Gorici ob 17.30 glavni zbor, ob
18. uri sveta maša, po skavtski paštašuti pa ob
20.30 še prav poseben jubilejni taborni ogenj.
V prenatrpani komorni dvorani centra Bratuž, ki
“srečanja pod lipami” organizira v sodelovanju s
Krožkom Anton Gregorčič, je tokrat sedelo kar de-
set oseb: mlajši in starejši skavti, med njimi član
S prve skupine, ki je obljubila leta 1964,brat-skavt iz Trsta in odličen pozna-valec zgodovine Slovenske zamej-
ske skavtske organizacije, pet
načelnikov, ki so tako ali dru-
gače zaznamovali različne ge-
neracije te pomembne mla-
dinske organizacije na Go-
riškem, dva duhovna asistenta
in ustanovitelj skavtske organi-
zacije ZSKSS v Sloveniji. Večer
je vodil in povezoval Andrej Čer-
nic, tudi on nekdanji načelnik, da-
nes uveljavljen časnikar. Vsakdo od
njegovih sogovornikov je ob izkušnjah in
spominih orisal obdobje in del poti, ki jo je sam
prehodil pri skavtih. O (ne le goriškem) skavtiz-
mu in povezanih temah je bilo povedanega - z ra-
zličnih zornih kotov - veliko zanimivega, marsikaj
tudi (javno) prvič, marsikaj tudi takega, kar po
vsej verjetnosti še ni bilo zapisano. Zaradi vseh
teh razlogov, tudi v pričakovanju na 7. junij, bo-
mo o omenjenem večeru pisali v več nadaljevan-
jih.
/ str. 6
www.noviglas.eu
11. Priznanje Kazimir Humar
Prejeli so ga g. Ivo Kovic ter Štandreški 
cerkveni pevski zbor in Mešani pevski zbor Štandrež
Walter Bandelj je novi deželni predsednik
Sveta slovenskih organizacij. Člani izvršnega
odbora te krovne organizacije, ki so bili
izvoljeni na občnem zboru na Opčinah v
petek, 17. aprila, so na prvem zasedanju - v
sredo, 6. maja, v Čedadu - iz svoje sredine
izvolili 45-letnega Goričana, ki je bil doslej
pokrajinski predsednik SSO za Goriško. Po
poklicu bančnik, po duši zagnan in dinamičen
kulturni delavec, član različnih zborov in
društev, je znan po tem, da je kot predsednik
krajevne skupnosti Podgora veliko naredil za
rodno vas, sicer pa je v Gorici tudi občinski
svetnik iz vrst Slovenske skupnosti. Njegovo
mesto bo na pokrajinski ravni odslej zasedala
števerjanska županja Franca Padovan, tržaški
del SSO-ja bo še naprej vodil Igor Švab,
videmskega pa Riccardo Ruttar.
Novoizvoljenim zastopnikom krovne
organizacije iskreno čestitamo!
Walter Bandelj deželni 
predsednik SSO
Svet okrog nas
14. maja 20152
Povejmo na glas
Končno odločno proti slovenskemu razkolu
  talijanski državljan slovenske
narodnosti, ki je po duši na-
rodnjak in se zaveda svoje
pripadnosti, ima,  (pre) veliko-
krat številne razloge za nejevoljo,
jezo ali zagrenjenost. Večkrat pa
smo tudi sami krivi, ker na
načelih ne vztrajamo dovolj,
morda celo ne poskusimo.
Med raznimi neuresničenimi ali
pod preprogo pometenimi pravi-
cami, ki naj bi jih
imeli kot pripadni-
ki priznane narod-
ne manjšine, me je
od nekdaj posebno
jezilo pomanjkljivo
pisanje imen in
priimkov brez
strešic. Mimo tega,
da sem se s časom
sprijaznil, da bom
moral celo življenje
razlagati svojim so-
občanom, kako se
pravilno izgovarja-
ta ime in priimek,
ne sprejemam, da se pišeta naro-
be. To velja toliko bolj za osebne
dokumente, ki morajo biti po
svoji sami naravi ravno to, kar
smo, in ne nekaj približno po-
dobnega. Zaradi tega sem že od
mladih let svoji strešici dodajal
vsepovsod: na univerzitetni štu-
dentski knjižici, v vojski med
služenjem vojaškega roka, na
prvem papirnatem vozniškem
dovoljenju in celo na svojem pot-
nem listu. Vse to kljub prigovar-
janju marsikoga, ki me je (pravil-
no) opozarjal, da je “packanje”
po dokumentih prepovedano;
jaz pa sem ugotavljal, da so do-
kumenti brez strešic ravno tako
neveljavni. Zaradi tega se mi ni
nikdar zgodilo kaj neljubega.
Resnici na ljubo so se v zadnjih
letih zadeve nekoliko uredile in
končno – če želimo in na to opo-
zorimo – lahko imamo na svojih
dokumentih slovenske črke. Ob
vsakem izteku dokumenta sem
I tako končno prišel do strešic naprej papirnati, nato še elektron-ski osebni izkaznici goriške
občine, nato na novi zdravstveni
izkaznici. Seveda vse prej kot brez
težav, predvsem ob prehodu iz
nekdaj papirnatih dokumentov
na plastificirane kartice. Te so
prišle na dan ob uvajanju oseb-
nih izkaznic, nato tudi pri zdrav-
stvenih izkaznicah. Glede teh se
je precej pisalo in deloma tudi
nekaj rešilo. Malo oz. skoraj nič
pa se ne piše o vozniških dovol-
jenjih, kot da bi bil to dokument
postranskega pomena. Ali naj bi
bili motorizacija oz. ministrstvo
za promet oproščeni pravilnega
pisanja?
Oktobra 2014 mi je potekel še
zadnji “nepravilni” dokument,
in sicer prav vozniško dovoljenje,
tisto, na katerem so bile še
strešice dodane s flomastrom.
Odpravil sem se torej na agenci-
jo, da izpolnim potrebne formal-
nosti. Tako sem mladi gospo-
dični izpostavil svojo zahtevo. Ta-
koj je razumela mojo željo, a me
istočasno tudi spoštljivo opozo-
rila, da bom moral namesto
običajnih nekaj dni (!) čakati ne-
predvidljivo dolgo časa (!!). Novi
telematski postopek namreč za
tako prošnjo naj ne bi prišel v
poštev in potrebno je bilo vrniti
se na stare papirnate obrazce, z
novo fotografijo, kolekom
… Uradnica je nekoliko
presenečena nad mojim
vztrajanjem kljub vsem
negativnim opozorilom
(med katerimi tudi to, da
s pomožnim papirjem ne
smem voziti v tujini) opra-
vila vse potrebno in mi
sporočila, da me bo pokli-
cala, ko bodo novosti, a ne kma-
lu! Minevali so meseci in tu pa
tam sem se spomnil na svoje voz-
niško dovoljenje. Po petih mese-
cih časa sem vendarle poskusil
vprašati, ali je za moj dokument
kakšno upanje. Na agenciji seve-
da se niso niti več spomnili moje
zadeve. Saj obnova vozniških do-
voljenj traja le nekaj dni. Po ne-
kajdnevnih preverjanjih me go-
spodična pokliče
in mi sporoči, da
na motorizaciji
pravijo, da se
strešic ne da tiskati
in da bo moja
prošnja kmalu ar-
hivirana, ker bo
poteklo 6 mesecev
od vložitve. Takrat
se je moja trma še
bolj poglobila. Po
nasvetu podpred-
sednice Goriške
pokrajine Mare
Černic sem se zgla-
sil pri odgovorni gospe na goriški
motorizaciji. Potrpežljivo sem ji
obnovil problem, ona pa mi je
spoštljivo in ravno tako razumlji-
vo dopovedovala, da strešic ni
mogoče vnašati. Ko je spoznala,
da me zadeva ne gane, da ne iz-
gubljam potrpljenja, in predv-
sem, da ne nameravam popustiti,
mi je dejala, da bo vseeno posku-
sila, češ da se bo morda vendarle
dalo na kakšen način ustreči mo-
ji legitimni zahtevi. Po štirih dne-
vih (!) me je čakalo presenečenje:
iz avtošole so me poklicali, naj se
zglasim pri njih, ker naj bi na
motorizaciji bil pripravljen moj
dokument. In tako je tudi bilo.
Zgodbica s srečnim koncem. Kaj
pa nauk? Da vztrajnost poplača,
da smo Slovenci morda preveč le-
ni v svojih zahtevah in da se vse-
lej najde kdo, ki poskuša potep-
tati “izven standardne” zahteve.
Miloš Čotar
Član pokrajinskega tajništva SSk
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu 
Gorazd Žmavc je čestital
novemu vodstvu SSO
  ovemu predsedniku Sveta
slovenskih organizacij
Walterju Bandlju je mini-
ster Žmavc izrekel naslednje bese-
de: “Prepričan se, da boste delo, ki
ga je začrtal in odlično opravljal
Vaš predhodnik, dr. Drago Štoka,
opravljali z vsem
srcem in s stalnim pri-
zadevanjem v iskanju
rešitev, v preseganju ra-
zlik, v sodelovanju z
drugo krovno organi-
zacijo Slovencev v Fur-
laniji Julijski krajini in
v konstruktivnem
soočanju z izzivi, ki jih
prinaša čas v življenje
slovenske skupnosti v
tej deželi.
S svojimi izkušnjami
in ob podpori kolegov
vam bo gotovo uspelo
proaktivno delovati za
dobro Slovencev v tej
pomembni deželi, se
znotraj evropskega
prostora sklicevati na mednarod-
ne konvencije, ki zagotavljajo ran-
ljivim, a za obstoj narodov izredno
pomembnim delom človeške
skupnosti ne le obstoj, ampak
predvsem uspešno rast, ki bogati
medsebojne vezi, s tem pa vsem
prinaša mir, napredek in blago-
stanje”.
Novemu podpredsedniku Sveta
slovenskih organizacij in predsed-
niku Sveta slovenskih organizacij
za tržaško pokrajino Igorju Švabu
je minister Gorazd Žmavc izrekel
naslednje besede: “Želim Vam, da
bi dosedanje delo uspešno nadal-
jevali in v duhu preseganja razlik
ter iskanja skupnih ciljev nadgra-
dili sodelovanje z drugo krovno
organizacijo Slovencev v Furlaniji
Julijski krajini, kot je to uspešno
začrtal in gradil dr. Drago Štoka.
Prepričan sem, da boste s svojim
N znanjem in izkušnjami uspešnopomagali graditi skupni prostorsobivanja, sožitja, napredka in mi-
ru”.
Novemu podpredsedniku Sveta
slovenskih organizacij in predsed-
niku Sveta slovenskih organizacij
za videmsko pokrajino Riccardu
Ruttarju je minister Žmavc izrekel
naslednje: “Zaupali so Vam po-
membno nalogo, ki jo je do sedaj
nadvse uspešno opravljal Vaš pre-
dhodnik gospod Giorgio Banchig.
Zavedam se, da je videmska pokra-
jina zelo ranljiva, a prav zato ne-
precenljiva za obstoj slovenstva na
tem področju. Zato Vam na tej poti
prizadevanja za skupno dobro za
vse Slovence v Furlaniji Julijski kra-
jini želim obilo modrosti, moči in
sposobnosti za iskanje skupnih cil-
jev”.
Novi podpredsednici Sveta sloven-
skih organizacij in predsednici
Sveta slovenskih organizacij za go-
riško pokrajino Franci Padovan je
minister Žmavc izrekel naslednje:
“Želim Vam, da bi srčno opravljali
pomembno nalogo, ki so Vam jo
zaupali. Prepričan sem, da boste
uspešni pri iskanju skupnih ciljev
z drugo krovno organizacijo Slo-
vencev v Furlaniji Julijski krajini,
kot je to začrtal in gradil dr. Drago
Štoka. Samo z vztrajnim prizade-
vanjem za skupno dobro lahko
gradimo prostor sožitja in miru, v
katerem se lahko ure-
sničijo za vso skupnost
sprejemljive pobude”.
Članom izvršnega odbo-
ra Sveta slovenskih orga-
nizacij je minister Žmavc
izrekel naslednje: “Pred
vami so naloge, ki ste jih
že zelo uspešno opravlja-
li, saj je Svet slovenskih
organizacij pod vod-
stvom dr. Drage Štoke iz-
vrstno opravljal svoje
poslanstvo. A časi, v ka-
terih se nahaja slovenska
skupnost v Furlaniji Ju-
lijski krajini, prinašajo
nove izzive, ki terjajo
modre odločitve. Zato
računam na vašo mo-
drost, da boste vedno iskali tisto,
kar vse Slovence v tej deželi
združuje, da boste vedno iskali
skupne cilje in premagovali razli-
ke.
Slovenska manjšina naj bo most
med slovenskim in italijanskim
narodom, naj gradi dobre medčlo-
veške odnose, ki lahko krepijo so-
delovanje med državama na vseh
področjih.
Kot minister, pristojen za Slovence
v zamejstvu in po svetu, vas bom
vedno podpiral v vaših konstruk-
tivnih pobudah, ki vodijo k na-
predku in razvoju”.
Minister Gorazd Žmavc je 11. maja
2015 sprejel na prvem uradnem
obisku novoizvoljenega predsed-
nika Sveta slovenskih organizacij
Walterja Bandlja, ki ga je spremljal
član izvršnega odbora Ivo Corva.
Minister je Walterju Bandlju še en-
krat čestital ob izvolitvi
in poudaril, da bo
skušal upoštevati čim
več njegovih pobud.
Strinjala sta se, da je v
dobrem dialogu in s
skupinskim delom
mogoče reševati vsa
odprta vprašanja. Wal-
ter Bandelj je poudaril,
da je novo vodstvo SSO
zelo pomlajeno, kar
vzbuja upanje, da bodo
uspešno kos izzivom,
ki jih pred slovensko
skupnost v Italiji pri-
naša današnji čas, tako
z vzpostavitvijo dodat-
nih ekonomskih me-
hanizmov kot z okre-
pljenim sodelovanjem
z drugo krovno organi-
zacijo, Slovensko kul-
turno gospodarsko zve-
zo, ter ne nazadnje z ak-
tivnim delom v vseh
treh pokrajinah, v kate-
rih živi slovenska av-
tohtona narodna
manjšina.
Oba sogovornika sta
izrazila zahvalo za
izredno delo dosedan-
jega deželnega pred-
sednika dr. Draga Štoke
in dosedanjega pred-
sednika SSO za Pokraji-
no Videm, Giorgia
Banchiga.
  srednja slovenska proslava ob 70-let-
nici konca druge svetovne vojne je ne-
koliko presenetljivo postregla z novimi
in vsekakor prelomnimi ugotovitvami o sedan-
jem stanju med Slovenci. Prelomnimi zato, ker
je šlo in gre za besede najvišjih političnih in-
stitucij. In že poimenovanja dogodkov pred
sedmimi desetletji so več kot pomenljiva in po-
menijo bistven premik, ki ne gleda več na našo
zgodovino z enosmerno politično opcijo. Pred-
sednik Državnega zbora Milan Brglez je omenil
tedanje revolucionarno in protirevolucionar-
no nasilje, kar priznava dejstvo revolucije in
slovenske državljanske vojne. Predvsem pa se
je odločno zavzel za pravilnejše razumevanje
naše narodove preteklosti in s tem tudi sedan-
josti. “Kot bi naš narod ne trpel dovolj pod
okupatorjem, smo si s povojnimi poboji glo-
boko rano zadali še sami. Skrajni čas je, da po-
kopljemo naše mrtve”. Povojni poboji so torej
politično in človeško priznani kot neizbrisno
dejstvo, kakor je neizbrisno dejstvo slovenski
narodni razkol, ki še traja, nas hromi in ga ni
mogla trajno odpraviti niti osamosvojitev, ko
smo bili vsi enotni. Predsednik Republike Bo-
rut Pahor pa je postavil vprašanje, kako to, da
smo Slovenci lahko odpustili Nemcem in Ita-
lijanom za vse, kar so nam med drugo vojno
prizadejali, nismo pa odpustili sebi, se pravi
drugače mislečim sonarodnjakom. Na vsak
način zelo smel poseg v problematiko, ki je
ostala nerazrešena in se ji pravi nezaceljene ra-
ne, vsled katerih so razdalje znotraj narodovega
telesa tolikšne, da jih ni bilo mogoče prekriti z
ničimer, najmanj s pozabo. Tukaj se ni mogoče
ubraniti vtisa, da Slovenci zelo težko sprejme-
mo, ali sploh ne sprejmemo resnice, ki se ji
pravi bratomorni boj, zato o zadevi nočemo
nič vedeti. Posledice tovrstne idilične samopo-
dobe pa so strašne in nas kažejo v zelo kruti
luči: do sedaj nismo bili sposobni pokopati
vseh mrtvih, te časti so bili deležni le eni, dru-
gim je bila ta pravica odvzeta. In narod, ki ni-
ma hrabrosti pogledati v oči vsemu, kar je v
tem ali onem imenu počenjal nasproti druge-
mu delu naroda in ki ne nazadnje enemu delu
mrtvih odreka pravico do imena, še ni narod,
ki bi lahko bil upravičeno ponosen nase. To
seveda pomeni, da se skriva pred sabo, in s tem
na neki način tudi pred drugimi. ter se drži
nekje na robu dogajanja. Razklan narod ne
more imeti spodbudne vizije prihodnosti, ali
pa je sploh nima, kar se zelo jasno kaže v tem
času, ko logika velikih kapitalov razsaja po Slo-
veniji in mu le-ta sledi brez prepotrebne kri-
tične misli. Zaradi vsega navedenega so pou-
darki proslave konca druge svetovne vojne več
kot razveseljivi, so več kot obetavni in nakazu-
jejo možnost neprimerno bolj človeškega in
prijetnega medsebojnega razumevanja, kar bo
nedvomno še kako bogata popotnica za pri-
hodnja snovanja. Ne ve pa se točno, kakšni bo-
do odzivi. V marsikom je namreč ideološka
mržnja še vedno zelo močna in se bo morda
želela nadaljevati.
Janez Povše
O
Vozniško dovoljenje s strešicami
Končno strešice tudi na vozniškem dovoljenju
Vložena vztrajnost
je tokrat poplačana
Minister Gorazd Žmavc je v Ljubljani sprejel novega
predsednika SSO Walterja Bandlj in mu čestital 
Ob 70. obletnici izida prve številke Primorskega dnevnika je predsednik
Republike Slovenije Borut Pahor sprejel predstavnike dnevnika 
in založnika ter predsednika krovnih organizacij
Minuli teden je na tržaškem sedežu Sveta slovenskih organizacij prišlo do
simbolične predaje ključev urada, s katero je želel dosedanji predsednik dr.
Drago Štoka novemu predsedniku Walterju Bandlju in predsedniku tržaškega
dela SSO Igorju Švabu zaželeti veliko uspeha pri ohranjanju in razvoju
slovenske narodne skupnosti v Italiji
Svet in Slovenske Organizacije 14. maja 2015 3
Volitve v Dolini Aosta in v avtonomnih
pokrajinah Trento in Bocen
Prejšnjo nedeljo so potekale občinske volitve v avtonomni
deželi Dolina Aosta in v dveh avtonomnih pokrajinah Trento
in Bocen. Na veliko presenečenje se je na Tridentinskem -
Južnem Tirolskem volitev udeležilo veliko manj volivcev kot
navadno in volilna udeležba je padla na 63,7% (leta 2010:
69,8%). Podobno je bilo tudi v Dolini Aosta, kjer se je volilna
udeležba znižala za 5%. V nekaterih občinah pa je bila
volilna udeležba pod 50%, kar pomeni, da bodo volitve
razveljavljene in bo nastopil komisar.
Posebnih oziroma izrazitih zmagovalcev ni. V Aosti in Trentu
so bili zmagoviti županski kandidati levosredinskih koalicij,
kjer se je Demokratska stranka povezala z
avtonomističnimi gibanji. V Bocnu pa bo potrebna balotaža,
čeprav je med prvouvrščenim levosredinskim županskim
kandidatom in drugouvrščenim velika razlika. Še najbolj
se je na volitvah uveljavila Severna liga, ki je zabeležila
velik porast glasov. Popolnoma obratno pa velja za
desnosredinske stranke in še posebno za Berlusconijevo
Forza Italija, ki je doživela pravi polom in v nekaterih občinah
celo izginila. To bo verjetno spravilo v še bolj kritičen položaj
Silvia Berlusconija v vidiku deželnih in upravnih volitev, ki
bodo konec maja.
Nad izidom volitev so razočarani pri Južnotirolski ljudski
stranki (SVP), ki je zabeležila osip glasov in izgubila kar
sedem občin, kjer so se uveljavili županski kandidati
občanskih list. Politični tajnik SVP Philipp Achammer in
predsednik pokrajine Bocen Arno Kompatscher sta
negativni rezultat priznala in ga pripisala predvsem reformi
na področju zdravstva, ki so jo občani doživeli kot krčenje
osnovnih storitev. Zadovoljni pa so verjetno pri
avtonomističnem gibanju PATT, ki je v občini Trento več kot
podvojilo volilno podporo.
Spremembe v deželnem odboru FJK 
in posvet o deželni avtonomiji
Predsednica FJK Debora Serracchiani je v prejšnjem tednu
nekoliko spremenila sestavo odbora, ki deluje pod njenim
vodstvom. Nov deželni odbornik je postal dosedanji vodja
svetniške skupine Demokratske stranke Cristiano Shaurli,
kateremu je bil dodeljen resor kmetijstva, ki je do sedaj
pripadal deželnemu podpredsedniku Sergiu Bolzanellu.
Slednjemu pa je bil dodeljen resor za evropske politike, za
katerega je skrbel deželni odbornik Francesco Peroni.
Ob tej priložnosti je predsednica Serracchiani še
napovedala prihodnje cilje njenega odbora, ki bodo zadevali
reformo krajevne finance in enotnega razdelka javnih
uslužbencev, prenovo pristojnosti v okviru sistema krajevnih
avtonomij in temeljne izbire za naslednje desetletje, pri
čemer je napovedala namero, da želi leta 2018 zopet
kandidirati.
Na deželni ravni je svoj pomen imel tudi posvet o
prihodnosti dežel s posebnim štatutom, ki je potekal v
soboto, 9. maja, v Trstu. Nastopili so predsednica FJK
Debora Serracchiani, predsednik Sardinje Francesco
Pagliaru in pravni izvedenci obeh avtonomnih dežel.
Dogodek sovpada z razpravo, ki v teh tednih poteka v
italijanskem parlamentu in obravnava prihodnost dežel s
posebnim štatutom v sklopu reforme drugega dela
italijanske ustave. Predsednica Serracchiani je na posvetu
poudarila da posebnost FJK ni noben privilegij, temveč
predstavlja zmožnost avtonomne uprave pomembnih
področij, kot sta npr. zdravstvo in javni prevozi. Prav zaradi
tega imajo dežele z posebnim štatutom veliko odgovornost
pri vsakodnevnem izvajanju avtonomije na podlagi
sodobnih izzivov in potreb.
Kratke
Evropska centralna banka je glavna monetarna
ustanova Evropske unije s sedežem v Frankfurtu. V
sestavi, kot jo poznamo danes, je bila ustanovljena
1. junija 1998. Njena prednostna naloga je
upravljanje skupne evropske valute in zagotavljanje
stabilnosti cen in finančnega sistema na skupnem
evropskem tržišču. Za izvajanje teh pristojnosti je v
tesnem sodelovanju s centralnimi bankami držav
članic Evropske unije (za Italijo je to Banca d'Italia, za
Slovenijo Banka Slovenije).  Druga prav tako
pomembna pristojnost zadeva vodenje “evrskega
območja”, ki zadeva 19 držav članic EU. Ta skupina
držav ima namreč skupno evropsko valuto evro. ECB
in ostalih 19 centralnih bank sestavljajo t. i.
“evrosistem”.
ECB ima tri glavne organe odločanja: izvršilni odbor (6
članov), ki skrbi za tekoče posle, za dobo osmih let
ga imenujejo voditelji držav evro območja; svet ECB, ki
ga sestavljajo izvršilni odbor in guvernerji centralnih
bank 19 držav članic evrskega območja ter določa
monetarno politiko in obrestne mere, po kateri si
komercialne banke izposojajo denar; razširjeni svet, ki
ga sestavljajo predsednik in podpredsednik ECB ter
guvernerji nacionalnih bank vseh 28 držav članic EU
(za Italijo je to Ignazio Visco, za Slovenijo pa dr.
Boštjan Jazbec). Danes vodi ECB Italijan Mario Draghi,
ki je bil za predsednika izvoljen 1. novembra 2011.
(vir: www. europa. eu in www. ecb. europa. eu)
EU slovarček: Evropska centralna
banka (ECB)
Umestitvena seja novega Izvršnega odbora SSO
Walter Bandelj nov deželni predsednik
Sveta slovenskih organizacij
  alter Bandelj je nov deželni pred-
sednik Sveta slovenskih organiza-
cij. Izvolili so ga odborniki novega
izvršnega odbora na umestitveni seji, ki je po-
tekala v sredo, 6. maja 2015, na pokrajinskem
sedežu krovne organizacije v Čedadu. Izvršni
odbor Sveta slovenskih organizacij je izvolil
tudi nove pokrajinske podpredsednike, ki bo-
do v triletnem mandatu 2015-2108 ob strani
predsedniku Bandlju, to so: Igor Švab za
Tržaško, Franca Padovan za Goriško in Riccar-
do Ruttar za Videmsko. Svet slovenskih orga-
nizacij je tako v celoti obnovil vodstvene or-
gane, kot to predvideva statut organizacije.
Vse skupaj čaka že prvi izziv, saj bo SSO čez
poldrugo leto praznoval 40. obletnico usta-
novitve.
Novi deželni predsednik Walter Bandelj (let-
nik 1970) je doma iz Podgore pri Gorici in je
dva mandata vodil SSO na pokrajinski ravni
na Goriškem. Od leta 2012 je občinski svetnik
SSk v Gorici, po poklicu pa je bančnik. Za sa-
bo ima dolgoletno udejstvovanje v društvih
in organizacijah na Goriškem. V mladih letih
je bil pripadnik slovenske skavtske organiza-
cije in se na športni ravni udejstvoval pri AŠZ
Olympia. Pel je v domačem zboru PD Podgo-
ra in v moški vokalni skupini Akord. Več let
je odbornik Zveze slovenske katoliške prosve-
te in član upravnega odbora Katoliškega ti-
skovnega društva. Realnost in potrebe civilne
družbe so mu torej zelo dobro poznane.
Predsednik Walter Bandelj, kakšni so vaši
prvi vtisi po izvolitvi na predsedniško me-
sto Sveta slovenskih organizacij?
Najprej sem dolžan iskreno zahvalo vsem od-
bornikom, ki so mi izkazali zaupanje. To je
prava osnova, na kateri bomo zastavili pri-
hodnje delo, ki ga ni malo. Zelo sem tudi
počaščen, da na predsedniškem mestu sledim
Dragu Štoki, s katerim sva vsa ta leta odlično
sodelovala. On je pustil Svetu slovenskih or-
ganizacij neizbrisen pečat, še posebno, ker se
je držal naših treh glavnih vrednot: sloven-
stva, krščanstva in domokracije. Zato se mu
še enkrat zahvaljujem za vse, kar je naredil in
še posebno za njegovo
trdno držo v trenut-
kih, ko je doživljal hu-
de in neupravičene
napade.
Kakšni bodo vaši
prvi koraki kot novi
deželni predsednik
SSO?
Najprej si bom dobro
organiziral agendo,
ker je že sedaj v njej
veliko vabil. Pomem-
bno je, da smo kot
SSO prisotni na ob-
močju in da se naše
članice zavedajo in
čutijo, da spremljamo
njihovo delovanje. V
tem smislu bom
skušal čim prej stopiti
v konkreten stik z raz-
nimi predsedniki
naših članic, in to v vseh treh pokrajinah. Že
sedaj pa sem pripravljen na pogovor in sode-
lovanje. Največ pozornosti pa bi rad namenil
mladim, kar je zame zelo pomembno. Treba
jim je namreč ponuditi možnost, da pridejo
do izraza in prevzamejo vodstvene funkcije
tudi v naših glavnih članicah.
Prejšnji predsednik SSO Drago Štoka Vam
je priporočil skrb za vse tri pokrajine.
Ja, res je. Članice Sveta slovenskih organizacij
imajo zelo razvit čut za naše področje, kar se
mi zdi pomembno, še posebno za nas Sloven-
ce kot manjšinsko narodno skupnost. Zmeraj
smo zagovarjali dejstvo, da je vsako društvo
in vsaka organizacija zelo pomembna. Seveda
bodo v prihodnje potrebne nove oblike delo-
vanja, vendar si ne moremo dovoliti, da se
naša društvena organiziranost razblini. Če
eno samo društvo konča svoje delovanje in
izgine, je kot da bi se posušil del našega na-
rodnega telesa; to namreč pomeni, da v ti-
stem kraju ni več Slovencev.
Kako si zamišljate zunanje odnose, v prvi
vrsti s sorodno krovno or-
ganizacijo SKGZ?
Oboji imamo za glavno
skrb ohranitev in razvoj slo-
venske narodne skupnosti v
FJK. To je skupni cilj. Dogo-
voriti se bomo morali, kako
to uresničevati v današnjih
razmerah in na tem temelju
sodelovati. Seveda ni nobe-
na skrivnost, da obstajajo
med SSO in SKGZ določene
razlike, ki so vezane na pre-
teklost, a še vedno zelo vpli-
vajo na sedanjost. Veliko bo
seveda odvisno od novega
vodstva SKGZ, ki bo izvolje-
no jeseni.
Kaj pa odnos s politiko?
Pri tem želim poudariti, da
je SSO vedno zagovarjala
načelo samostojnega poli-
tičnega nastopanja in v tem
smislu tudi primarno sodelovanje z edino slo-
vensko stranko, Slovensko skupnostjo. Tako
kot moj predhodnik sem tudi sam član te
stranke, ki mi je omogočila izkušnjo vodenja
rajonskega sveta v Podgori in sedaj opravljan-
je funkcije občinskega svetnika v Gorici. Ta
izkušnja je zelo pomembna, ker se dopolnjuje
z izkušnjo delovanja v civilni družbi in pro-
sveti.
SSO ima pomembno vlogo v odnosu do
Slovenije, Italije in Dežele FJK. Kaj nam lah-
ko poveste še o tem?
Kot SSO in še posebej kot narodna skupnost
si moramo prizadevati za čim boljše odnose
z državnimi in deželnimi institucijami. Naš
cilj mora biti ta, da omogočimo polnopravno
uživanje naših narodnih in jezikovnih pravic,
ki so uzakonjene z državnim zakonom 38/01
in deželnim zakonom 26/2007 ter temeljijo
na mednarodnih sporazumih. Pri tem si bom
prizadeval, da bomo kot SSO čim bolj aktivni
v dajanju predlogov in da bomo skrbeli, da
se raven naše zaščite ne bi znižala.
W
  edemnajsti pokrajinski kongres stranke
Slovenska skupnost, ki je bil v petek, 8. ma-
ja 2015, na pokrajinskem sedežu stranke v
Gorici, je še enkrat potrdil pomembnost avto-
nomnega političnega delovanja v sklopu narod-
ne manjšine, kakršno predstavljajo Slovenci v
Italiji oziroma Furlaniji Julijski krajini. To so po-
trdili število prisotnih delegatov in somišljeni-
kov stranke ter vsebine, ki so bile obravnavane
na kongresu. Pozdrave 17. pokrajinskemu kon-
gresu SSk na Goriškem so prinesli deželni tajnik
SSk Damijan Terpin, deželni svetnik SSk Igor Ga-
brovec in tržaški pokrajinski tajnik Peter
Močnik, prisotna pa je bila tudi delegacija dežel-
ne mladinske sekcije SSk. 17. pokrajinski kongres
je pozdravil tudi novi deželni predsednik SSO
Walter Bandelj, ki je obenem tudi goriški občin-
ski svetnik.
Predsedovanje kongresa je vodil predsednik po-
krajinskega sveta Silvan Primožič, ki je na začet-
ku pozdravil navzoče in se jim zahvalil za ude-
ležbo. Po uvodnih pozdravih so bila na vrsti po-
ročila. Pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek se
je na začetku spomnil 70. obletnice konca druge
svetovne vojne, pomen NOB in posledice uved-
be komunističnega režima ter predlagal enomi-
nutni molk v spomin na vse žrtve. Izrekel je
čestitke Primorskemu dnevniku ob jubileju in
poudaril potrebo po boljših odnosih med edi-
nim slovenskim dnevnikom in edino slovensko
stranko v Italiji. V nadaljevanju je pokra-
jinski tajnik Čavdek navedel volilne rezul-
tate v obdobju 2011-2015, kjer je SSk ohra-
nila svoje položaje na Goriškem. SSk se po
njegovem mnenju mora razvijati na podla-
gi dobrega delovanja sekcij in z učinkovi-
tim delom izvoljenih upraviteljev, katerih
je sedaj dvajset. Cilji delovanja morajo biti
udejanjanje zaščitne zakonodaje in priza-
devanje za vsestranski družbeni razvoj na
Goriškem, ki trpi hude posledice gospo-
darske krize. Pokrajinski predsednik Silvan
Primožič je izpostavil velik problem refor-
me krajevnih uprav z deželnim zakonom
26/2014. Tajnik števerjanske sekcije Marjan
Drufovka je poudaril, da mora postati SSk
bolj privlačna za mlade. Njegov kolega iz Dober-
doba Marko Jarc je bil kritičen do državnega vo-
lilnega zakona, ki Slovencem ne daje možnosti
avtonomne izbire lastnega predstavnika v itali-
janskem parlamentu in vse prepušča dobri volji
vsedržavnih strank. Igor Tomsič je za sovoden-
jsko sekcijo naglasil prizadevanja za prenovo
strankinega dela v občini. Carlo Mucci je prisot-
nim predstavil stanje Slovencev v Laškem in pro-
blem, ki ga predstavlja uporaba sredstev iz zaščit-
nega zakona. Carlo Bresciani je predstavil delo
goriške sekcije in se osredotočil na prizadevanje
za ponovno uvedbo rajonskih svetov in delovan-
je EZTS-ja. Marilka Koršič je predstavila delo treh
občinskih svetnikov SSk v
goriškem občinskem sve-
tu. Miloš Čotar in Dam-
jan Paulin sta izpostavila
problematiko kmetijstva
in pomen delovanja sa-
mostojne organizacije
slovenskih kmetov,
Kmečke zveze. Mara Černic in Igor Gabrovec sta
bila mnenja, da se mora stranka prenoviti tudi v
zunanji podobi. Podpredsednica pokrajine je tu-
di izpostavila vprašanje, kako naj se SSk bolj pri-
bliža goriškim Slovencem, ki so manj aktivno
prisotni v dogajanjih znotraj manjšine. Matevž
Čotar je kot predstavnik mladinske sekcije pove-
dal, da se mladina ne zanima za politiko, in
načel vprašanje mladih, ki se odločajo za študij
v Ljubljani ali izven dežele, kar jih oddaljuje od
dogajanja v domačem kraju.
Veliko pozornosti je bilo na kongresu namenje-
ne vprašanju političnih in volilnih povezav SSk
v vidiku občinskih volitev za občino Gorica leta
2017. Izpostavljena je bila potreba po večji avto-
nomiji in večji zastopanosti območja. Predlaga-
no je bilo tudi, da naj bo SSk pobudnica za slo-
vensko ali občansko listo.
Sledile so volitve za nov pokrajinski svet, nad-
zorni odbor in razsodišče SSk na Goriškem ter
štiridesetih delegatov za deželni kongres SSk, ki
bo konec maja. Priznanje SSk je prejel Lovrenc
Peršolja za dolgoletno zvestobo in delovanje v
stranki.
Pokrajinski svet SSk sestavljajo: Mara Černic,
Franca Padovan, Igor Gabrovec, Marjan Drufov-
ka, Igor Tomsič, Marko Jarc, Bernard Špacapan,
Gianni Mania', Dario Bertinazzi, Walter Bandelj,
Julijan Čavdek, Marilka Koršič, Božidar Tabaj, Al-
do Jarc, Caludio Peric, Silvan Primožič, Lovrenc
Peršolja, Mario Brescia, Gabriella Vidmar, Dami-
jan Terpin, David Grinovero, Martina Šolc, Peter
Černic, Milko Di Battista, Jurij Hlede, Hadrijan
Corsi, Edi Keber, Carlo Mucci, Matevž Čotar,
Ivan Rustja. V nadzornem odboru so: Carlo Bre-
sciani, Damjan Paulin, Benjamin Černic, v raz-
sodiščepa: Ivan Černic, Marjan Terpin.
Stran je pripravil Julijan Čavdek
S
17. pokrajinski kongres Slovenske skupnosti za Goriško
Samostojno politično delo mora dokazati
učinkovitost za dobrobit manjšine
Foto JMP
Kristjani in družba4. maja 20154
  Sestra Benjamina Čuk ob 50. obletnici redovnega življenja
Redovnica, ki živi z veseljem
in vse dela z ljubeznijo
POGOVOR 
  edovništvo je Božji dar.
Obhajati pomembno
obletnico redovnega
življenja v letu posvečenega
življenja, ki se je začelo na prvo ad-
ventno nedeljo lani in se bo
končalo na svečnico 2016, pa je še
posebno darilo. Kot smo že pisali,
se je skupnost Marijinih sester
čudodelne svetinje v Gorici na
prvi dan Marijinega meseca s pre-
prosto in hkrati praznično mašo
zahvalila Bogu za 50. obletnico re-
dovnega življenja sestre Benjami-
ne Čuk. Nekaj dni kasneje smo jo
obiskali v Domu Marije kraljice na
Korzu Italija 120. Z velikim vesel-
jem nam je pokazala pismo, ki ga
je prejela dan prej: ljubljanski
nadškof msgr. Stanislav Zore, tudi
sam redovnik, ji je čestital ob ju-
bileju, se ji zahvalil za pričevanje
zvestobe, za molitev in veliko-
dušno služenje. Zelo lepo je napi-
sal, da se v letu posvečenega
življenja “kot Cerkev bolj živo za-
vedamo navzočnosti redovnikov
in redovnic med nami, mi redov-
niki pa ob spodbudah papeža
Frančiška poživljamo svojo
pričevanjsko držo v svetu, za kate-
rega se zdi, da ne potrebuje ne Bo-
ga ne posvečenega življenja. Naj v
tem letu luč naše povezanosti z
Bogom in izgorevanja za ljudi še
močneje stopi v zamračenost časa,
v katerem živimo. Postanimo spo-
ročilo upanja in veselja, ki ga Bog
podarja človeku, ki se mu veliko-
dušno odpre”. S. Benjamina je
pravi izraz upanja in veselja, veli-
kodušnega izgorevanja za ljudi iz
ljubezni do Boga. Zahvaljujemo se
ji, da si je vzela nekaj časa za po-
R govor.Veliko ljudi Vas pozna, malok-
do pa morda ve kaj več o Vas...
Rodila sem se v kraju Lome v žup-
niji Črni Vrh nad Idrijo v družini s
14 otroki. Dva sta umrla še zelo
majhna. Bila je velika revščina. Vas
je imela okrog 30 hiš, ki so bile ze-
lo raztresene. To so zelo lepi kraji,
same smreke, dober zrak! Včasih
so imeli veliki kmetje zraven svoje
hiše bajto; vanjo so dali kakšno
družino, ki jim je bila v pomoč.
Tako je bilo tudi z nami. Mi smo
bili pri Rudolfovih. Mama je zgo-
daj umrla. Najmlajšo sestro je zato
vzela neka sorodnica gor na Lome,
tam je odraščala. Tudi jaz sem bila
med mlajšimi otroki, zato sem šla
na veliko kmetijo k Tomincevim,
tudi oni so bili sorodniki Rudolfo-
vih. Imeli so me kot za svojo. Ni
bilo daleč od doma; ob nedeljah
sem hodila v družbo bratov in se-
ster, gori so bili samo starejši. Ves
čas je bila revščina. Včasih sem šla
k očetu, čeprav je imel vsega še
manj. Velikokrat smo bili tudi brez
kruha.
Oče je bil čevljar, s starimi čevlji je
malo služil, ni bilo kot danes. Bil
je zelo veren. K maši je vedno ho-
dil pred časom, da bi še kaj zmolil.
Že po poti je vedno molil. Imeli
smo veliko potreb. Župnik ga je ze-
lo spoštoval. Ni molil samo za svo-
jo družino, ampak tud za Cerkev.
Kako to, da ste se odločili za re-
dovniški poklic?
Že starši so bili zelo verni, vsak
večer smo molili rožni venec. Tudi
na drugem domu sem našla ma-
ter, ki je veliko molila. Njena hči
je bila pri usmiljenkah in je včasih
prihajala domov na obisk ali
počitnice. Nikdar se ni zgodilo, da
ne bi molili pred jedjo in po njej,
zgodaj smo vstajali in molili, nato
pa na delo! Zjutraj je bilo treba po-
molsti. Ni bilo avtov, premikali
smo se s kolesom ali peš. Do cer-
kve je bilo tričetrt ure. Ni mi bilo
vseeno, če zamudim ali pridem
točno, zato sem raje pohitela,
čeprav je bilo utrudljivo. Župnik
nas je vedno učil, da se maša začne
in konča s križem. Na domu so ve-
liko poudarjali, da “z Bogom začni
vsako delo, da bo dober tek ime-
lo”. Ni bilo rožnato, človek pa se
privadi, malo se potrpi, kot pov-
sod … Bilo je skromno, smo se pa
res skušali zahvaljevati za vsako
malenkost. Zvečer smo molili za
dobrote, ki smo jih zaužili, za do-
bre ljudi, ki smo jih srečevali. Ta-
krat smo vsakogar pozdravljali,
kjerkoli je delal, daleč smo klicali,
da bi Bog dal sreče. Župnik Ivan
Kobal (v Črnem Vrhu je bil v letih
1935-1966, op. p.) je bil precej
strog in dober, učil nas je prak-
tičnih stvari; da moramo biti z Bo-
gom povezani, pa tudi, kaj pome-
ni družinsko življenje. Takrat ni bi-
lo katehistinj. Po šoli smo hodili
še k verouku. Nekatere starejše
družbenice so videle, da je dosti
mladih, ki so bili tudi osamljeni,
da bi bilo potrebno malo nagovo-
riti punce, ki so se rade videvale,
zato so po maši imele srečanja, na
katerih so nas marsičesa učile.
Drugih srečanj ni bilo kaj dosti, pa
tudi primernih knjig ne časopisov
nismo imeli. Same smo si morale
pomagati. Če pomislim, je bilo
dosti nevarnosti, same
smo hodile skozi gozd.
Morda si še same ni-
smo predstavljale.
Kako ste se odločili
za Marijine sestre?
Živela sem v okolju,
kjer smo kar dosti mo-
lili. Bog ni bil oddaljen,
vedela sem, kaj je du-
hovno življenje. Učili
pa so nas tudi prak-
tičnih stvari. Zato sem
rekla, da bi šla v Gorico
se naučit kuhati. Pri se-
strični gospe, pri kateri
sem živela, sem se v
Gorici zelo dobro
znašla. Nameravala
sem se česa naučiti pri
šolskih sestrah, pa se je
zgodilo, da sem prišla
pogledat k Marijinim
sestram na Korzo. Tu
sem se takoj ujela.
Počasi smo spoznali,
da bi me lahko res sprejeli.
Kako so sprejeli vašo odločitev
doma?
Oče mi je pisal, da je vesel, in še
blagoslovil me je.
To je bilo torej pred 50 leti. Lani
pa je praznoval 50 let mašništva
vaš brat, msgr. Silvester Čuk, na
Slovenskem zelo poznan kot
urednik Ognjišča, “živa enci-
klopedija”, temeljit poznavalec
slovenskega jezika, prevajalec
itd. Imate stike z njim?
Včasih se slišiva, včasih pride mi-
mo, ponavadi z g. Božom Rustjo.
Imate tudi druge sorodnike du-
hovnike oz. redovnike?
Poleg brata imam še tri nečake:
eden je škofijski duhovnik, drug
frančiškan, tretji je jezuit. P. Mari-
jan, frančiškan, je prišel lani na
Kostanjevico; letos ima 25-letnico
redovnega življenja. Upala sem, da
bo prišel maševat na moj praznik,
pa mi je sporočil, da je moral iti v
Rim kot vodič. Spomnil se me je v
katakombah in molitvi, je rekel.
Dvakrat ste bili v Sloveniku v
Skupina voditeljev programa Delavnic molitve in življenja v Assisiju
Globoko doživeto večdnevno
romanje v kraje sv. Frančiška
  izviru Frančiškove duhov-
nosti, v mesto Assisi, vsa-
ko leto za prvomajske
praznike množično poromajo ra-
zlične skupine iz Slovenije, ki jih
po asiških ulicah vodijo manjši
bratje. Bratje kapucini so letos
prvič vodili skupino voditeljev
programa Delavnic molitve in
življenja z družinami. Gre za
usposobljene voditelje-laike, ki že
20 let po župnijah v Sloveniji pa
tudi v zamejstvu (na Opčinah,...)
izvajajo kateheze za spoznavanje
Jezusa Kristusa, njegove ljubezni
do Boga očeta in učenje molitve.
Ob zadnjem srečanju z ustanovi-
teljem Delavnic molitve in
življenja, br. Ignacijem Larranago
K so oblikovali namero za izvedbotega romanja in ga letos uspešnoizpeljali.
Obiskali so močne kraje iz
Frančiškovega in Klarinega
življenja. Prvi dan so pričeli v
hlevčku in rojstni hiši (Chiesa
Nuova) sv. Frančiška, dalje so se
sprehodili do cerkve sv. krsta (sv.
Rufin) ter se vrnili v prvotno
asiško baziliko, povezano z ločit-
vijo od očeta in odpovedjo vse-
mu. Dan so sklenili pri sv. Dami-
janu (“Frančišek, popravi mojo
cerkev, ki se podira”). Drugi dan
so se odpeljali izven mesta do ba-
zilike Marije Angelske, ki je za
manjše brate dragocen sveti kraj,
saj jim je sv. Frančišek naročil, naj
ga za vedno posebej čuvajo. Tako
so ohranili spomin na prvo biva-
lišče bratov in na prvotno kape-
lico Marije Angelske v Porcijun-
kuli, nad katero je danes posta-
vljena mogočna bazilika. Popol-
dan so obiskali tudi Rivotorto
(srečanje Frančiška z gobavcem,
v katerem prepozna Kristusov
obraz). K bogatemu dnevu sta
dalje doprinesli počastitev sv.
Križa v baziliki sv. Klare in moli-
tev ob njenem grobu. Tretji dan
so opravili dobro uro hoda dolg
vzpon v naravo do postojanke
Carceri, ki nosi sporočilo, da so
za srečanje z Bogom potrebni od-
mik, tišina in samota. Popoldan
je bil namenjen obisku bazilike
sv. Frančiška, kjer so Giotto in
učenci upodobili bistvene podo-
be zgodovine odrešenja. Dan so
sklenili ob molitvi pri grobu sv.
Frančiška.
Vsak dan so se zbirali ob oltarju
in obhajali sv. mašo, in sicer na
gori Casale, pri sv. Damjanu, v
cerkvici sv. Štefana, v naravi kraja
Carceri, na poti domov pa še na
gori La Verna. Ob življenjskih po-
stojankah sv. Frančiška so pre-
mišljevali o lastnem življenju in
odgovarjali na vprašanje o svoji
istovetnosti, skupnostih in po-
slanstvu. Po asiških ulicah so jih
vodili br. Marjan Potočnik iz Vi-
pavskega Križa, br. Primož Kovač
iz Kančevcev in br. Jože Smuka-
vec iz Škofje Loke. Njihovo brat-
sko sodelovanje je pričalo o pri-
stnosti življenja sv. Frančiška, kar
je romarje navduševalo. Kot pravi
udeleženka Marija iz Velesovega:
“Moje prvo večdnevno romanje
v Assisi se me je dotaknilo v glo-
bino kot še nobeno. Zame so bile
to intenzivne duhovne vaje …
Monte Casale me je prevzel s svo-
jo majhnostjo, preprostostjo in
tišino. Že smo bili v Assisiju in
naslednje jutro pred Novo cerkvi-
jo, kjer je spomenik staršev sv.
Frančiška. Pokončen oče, zazrt v
to, kar je pred njim. Tudi današnji
očetje težko sprejemajo nerazu-
mevanje svojih sinov. In mati Pi-
ka s svojo milino in pogledom,
zazrtim v daljavo, v prihodnost,
morda v presežnost … mene je
navdušila … Potem pa srečanje s
Križanim v cerkvi sv. Klare. Priko-
val me je na kolena. Spraševala
sem ga, kaj hoče od mene. V me-
ni je gorelo, bolelo, vrelo … Bolj
jasnega odgovora mi ni mogel
dati …”
Jba
Deveta številka otroške revije Pastirček
Marija nebeška Gospa,
k tebi se dvigajo srca vsa
  ako hrepeneče pojejo sti-
hi, ki jih je z naslovom
Marija Vojan Tihomir Ar-
har namenil Božji Materi in
jih ob lepi ilustraciji, Ma-
rijinem znamenju, Da-
nile Komjanc, prinaša
deveta, majska števil-
ka med otroki pril-
jubljene revije Pa-
stirček. Presveti Devi-
ci je posvečen maj, ki
je gotovo najlepši me-
sec v letu. V tem času
se namreč prelivajo
prežlahtne vonjave, ki
se širijo iz cvetlic in
grmičevja vseh vrst, ki
razpira svoje pisane cve-
tove, polne sladkega
nektarja. Zdi se, da vsa
narava najlepše,
kar premore,
radovoljno in
velikodušno po-
nuja v dar in čast
nebeški Kraljici, ki
so ji v tem mesecu po-
svečene šmarnice, pobožnost, ki
je ime dobila po drobni, beli
cvetki, obdarjeni z omamnim
vonjem. Njeni beli cvetovi, po-
dobni solzam – zato jim v neka-
terih krajih na Slovenskem pra-
vijo solzice; ob tem nas spomin
takoj vodi do istoimenske črtice
Prežihovega Voranca –, nas spo-
minjajo na neomadeževano Ma-
rijino srce, h kateremu se zateka-
mo v veselih in bridkih trenut-
T kih našega življenja, da bi jo pro-sili milosti in pomoči.Maj je tudi za otroke vabljiv me-
sec. Kot pravi Pastirčkov ured-
nik Marijan Markežič v svo-
ji beležki, v tem mesecu
prvič stopajo otroci k
obhajilni mizi –
njim Pastirček na-
menja kar dve pe-
smici Berte Golob v
uglasbitvi Janeza Bi-
tenca -, prejemajo
Sv. Duha pri birmi, z
naglimi koraki se
bližajo počitnice in
na obzorju se že
smehlja zlata svobo-
da. Ob vseh teh
bližajočih se ra-
dostih pa mali
bralci ne sme-
jo pozabiti na
risbice, ki jih
Pastirček od
njih pričakuje za
naslovnico za šol-
sko leto 2015/2016, ko
bo razigrano in živahno prazno-
val 70. obletnico življenja!
Majhen idiličen izsek iz Mariji-
nega otroštva, obogaten z dopol-
njevanji, je prikazala v besedi in
nežnih slikah Paola Bertolini
Grudina pod naslovom Otroštvo
male Marije. Ista avtorica je v ru-
briki Spoznavajmo Sveto pismo
predstavila sv. Danijela.
/ str. 16
IK
Foto Primož Sever
Rimu: v letih 1971-1972 in
1995-2001. Kakšna je bila ta
rimska izkušnja?
Bila sem še mlada, imela sem veli-
ko moči, dela je bilo veliko, a meni
je bilo všeč. Rektor doma msgr.
Maksimilijan Jezernik je imel na-
vado, da je vsako prvo nedeljo v
mesecu povabil vse Slovence iz Ri-
ma in okolice. Imeli smo lepo slo-
vensko mašo, potem smo pripra-
vili kaj prigrizka za družbo, malo
poklepetali, pa je bilo!
Znani ste kot odlična kuhari-
ca...
Imam veselje za to. Stvari je treba
delati z ljubeznijo.
Kako se spominjate msgr. Jezer-
nika?
Bil je zelo dober in plemenit člo-
vek, zelo duhoven in študiran, ve-
liko je bral, ogromno vedel, bilo
je res lepo ga poslušati. Bil je glo-
boko veren, vedno je molil, rad tu-
di z nami. Zvečer, po ogledu po-
ročil, je prihajal k nam v kuhinjo:
tam smo se usedli in se pogovorili;
povedal nam je, kaj je novega, kaj
študira, kaj načrtuje, kaj bi
še rad napravil. Imel je ved-
no veliko idej in bil dober
organizator. Bilo je res lepo.
Dela ni manjkalo, na obisk
so prihajali duhovniki, pa
tudi študenti in drugi. Vse
smo sprejemali v duhu vere
in jim skušali nuditi do-
mačnost. Če človeka lepo
sprejmeš, je drugače, kot če
se ga ogibaš.
Nekaj časa sem bila tudi v
Gradežu v domu Stella Ma-
ris; tudi tam sem se učila ku-
hati. Sestre so bile zelo do-
bre in delavne, Nemke,
odlično so kuhale. Bilo je
krasno, pa še blizu morja.
Hiša je bila svoj čas vedno
polna.
Kaj vam pomeni delo z bol-
niki?
V preteklih letih sem hodila
od hiše do hiše in dajala
predvsem injekcije. Tudi to
sem rada delala: nekateri, zlasti
bolj osamljeni, so komaj čakali, da
sem prišla, da smo poklepetali in
sem koga potolažila. Kakšen za-
klad, kakšen Božji dar je zdravje!
Ko smo še na nogah, še vidimo in
lahko govorimo.
Dne 1. maja ste v domu torej
praznovale …
Ob 8. uri smo imele slovesno
mašo. Prišle so tudi provincialka,
voditeljica in organistkinja, tako
da smo imeli lepo peto mašo, nato
skupno kosilo. Bilo je prijetno.
Kako se spominjate 1. maja
1965?
Bilo je lepo in preprosto. Kot tudi
letos. Ne preveč ne premalo.
Za konec še to vprašanje: kaj bi
svetovali fantu ali dekletu, ki
čuti Božji klic in ne ve, kaj bi?
Treba je najprej biti odprti Bogu z
močno prošnjo, da bi posrkali, bili
žejni Božjega klica. Da bi jim to bi-
lo pri srcu. S prošnjo za živo vero.
Potrebno je tudi, da drugi molimo
za take mlade.
DD
Kristjani in družba 14. maja 2015 5
Upepeljevanje umrlih in raztros (1)
Še o pereči problematiki
upepeljevanja
  lede nekaterih tematik
gotovo velja načelo “re-
petita iuvant” - da pona-
vljanje zadevi pomaga. O upepel-
jevanju smo tako že pisali, a se
velja ob tem še zaustaviti, sploh
ob spoznanju, da je italijanska
škofovska konferenca konec mar-
ca izdala sporočilo, ki pravi, da
bo prav kmalu izšlo pastoralno
pismo vernikom, katerega vsebi-
na bo prav upepeljevanje umrlih.
Ta fenomen ni v porastu le Italiji
in drugod po Evropi, temveč tudi
v Sloveniji, kjer je čedalje manjše
število mrličev pokopanih s
krsto. Drugod po Evropi je vsaj ta
navada, da imajo mašo zadušni-
co ali vsaj poslovilni obred pred
upepelitvijo, v Sloveniji temu ni
tako. V Cerkvi nas očitno to ne
preveč gane, glede na raznorazne
besedilne akrobacije, katerim
smo priče v besedilu pogrebnega
obreda v novih obrednikih – a o
tem morda kasneje. Škofovska li-
turgična komisija v Italiji pravil-
no ugotavlja, da ima pri porasti
upepeljevanja precej vpliva “ve-
lik oglaševalski napor pogrebnih
podjetij, ki s temi stvarmi [pogre-
bi] upravljajo”. Gotovo v Cerkvi
ne bi radi videli toliko upepelje-
vanja, toda velja vprašanje, če se
dovolj, če sploh kaj, spopadamo
G s poučevanjem vernikov v tejsmeri. O tem, kako kaj jasno inglasno povemo pogrebnim zavo-
dom, pa raje ne bi. In vendar iz-
kušnje kažejo, da se kaj doseči v
tej smeri vendarle da, če se hoče
in želi. Ne nazadnje obreda
krščanskega pogreba ne vodi po-
grebno podjetje, temveč duhov-
nik, kateremu naj potemtakem
ne bi drugi govorili, kakšen naj
bo obred. Ponekod so se potem
dejansko dogovorili, kako sam
obred poteka in stvari držijo. Go-
tovo bi se, kot prvo, dalo tudi v
Sloveniji doseči vsaj tisto, kar
imajo v Italiji in drugod, da je,
kot smo dejali, maša zadušnica
ali vsaj poslovilni obred pred
upepelitvijo telesa, da je torej
mrlič takrat še v krsti, pa ga poz-
neje upepelijo. To bi bil že lep ko-
rak naprej. Še večja težava je raz-
tros pepela pokojnika v naravi
(če se sedaj ne ukvarjamo z vse-
bino pepela – o čemer bi tudi vel-
jalo reči besedo ali dve), kakor tu-
di dovoljenje, da je pepel shran-
jen doma. Ker je stvar v porastu,
to recimo s pridom izkorišča kre-
matorij v Cremoni, Socrem, kjer
posel čedalje bolj cveti: 1200 čla-
nov in letna bilanca skoraj
325000 evrov. Na zadnji seji so se
v družbi dogovarjali, da bi zgra-
dili “vrt spominov”, kjer bi raz-
tresali pepel. Pa ne samo to, v
čim krajšem času želijo zgraditi
“drugo kremacijsko linijo” (bolj
industrija kot tako!), kakor tudi,
da bodo uvedli kremacijskega
“ceremoniarja”, kakor tudi, da
bodo dobili v upravljanje staro
peč z veliko zgodovinsko vredno-
stjo, da bi tam napravili neke
vrste pokopališki muzej. Po-
dobno se je že zgodilo v Bolo-
gni, kjer so leta 2006 postavili
na območju 400 kvadratnih
metrov “vrt spominjanj”, za
katerega so celo vprašali na
škofijski urad, da bi ga blago-
slovili – doživeli so, vsaj za Ita-
lijo, predvidljivo in kar “jez-
no” reakcijo. Pravzaprav je res
zadeva v nasprotju z uradnim
pogrebnim obredom, na kar je
neki naš župnik pred časom
opozoril, a ne vem, če je kaj
dosegel. Obrednik namreč ne
dovoljuje prakse “raztrosa pe-
pela v naravi ali shranjevanje
le-tega na drugih krajih, dru-
gačnih od pokopališča”, saj to
početje “zbuja nemalo
vprašanj glede polne skladnosti
tega s krščansko vero” - tu gre
namreč za zadeve, ki precej
“smrdijo” po panteizmu in natu-
ralizmu. To tematiko nadaljuje-
mo prihodnjič.
/ dalje
Andrej Vončina
V torek, 5. maja 2015, so v Vatikanu
predstavil i  logotip in geslo
svetega leta Božjega
usmiljenja, ki se bo začelo 8.
decembra letos, končalo pa
na praznik Kristusa kralja
2016. Ta dva elementa
skupaj ponujata posebno
uspelo sintezo
jubilejnega leta. Geslo
“Usmiljeni kot Oče” (Lk
6,36) nas poziva, da bi
živeli  usmiljenje po
zgledu Očeta, ki nam
pravi, da ne smemo soditi
ne obsojati,  ampak
darovati l jubezen in
odpuščanje brez mere (Lk
6,37-38).
Logotip je delo slovenskega
jezuita, teologa in umetnika p.
Marka Ivana Rupnika in -  so
povedali na predstavitvi svetega leta -
je že sam na sebi mala teološka suma o usmiljenju. Prikazuje
Sina, ki si naloži na ramena izgubljenega človeka. Gre za lik, ki
je bil zelo drag že v starodavni Cerkvi, saj govori o Kristusovi
ljubezni, ki z odrešenjem dopolnjuje skrivnost svojega
učlovečenja. Dobri pastir se do globine dotika človekovega
mesa, in to s tako ljubeznijo, ki mu spremeni življenje. Ko Dobri
pastir z izjemnim usmiljenjem naloži nase človeštvo, se njegove
oči spajajo s človekovimi. Kristus gleda z Adamovim očesom
in Adam s Kristusovim. Vsak človek na ta način v Kristusu,
novem Adamu, odkrije svojo človeškost in prihodnost, ki ga
čaka, če v Njegovem pogledu zre Očetovo ljubezen.
Prizor je umeščen v podobo mandlja; tudi ta lik je pogost
element antične in srednjeveške ikonografije, ki ponazarja
sočasno navzočnost - v Kristusu - božje in človeške narave.
Trije koncentrični ovali, ki iz temno modre barve na sredini
prehajajo v vedno svetlejšo, nakazujejo gibanje Kristusa, ki
človeka nosi iz noči greha in smrti. Po drugi strani globina
temne barve govori tudi o nedoumljivosti Očetove ljubezni, ki
vse odpušča.
Logotip jubilejnega leta usmiljenja
Goriška14. maja 20156
Pod lipami dr. Andreja Valič Zver o prvi
Demosovi vladi
V ospredju pozornosti četrtkovega Srečanja pod lipami bo 25.
obletnica prve Demosove vlade, do katere je prišlo prav v teh dneh,
in sicer 16. maja 1990. Bila je to prva vlada po prvih večstrankarskih
volitvah v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Vladi je predsedoval Lojze
Peterle, trajala pa je do izglasovanja nezaupnice spomladi leta
1992. Dr. Andreja Valič Zver, direktorica Študijskega centra za
narodno spravo, je Demosu namenila zajetno znanstveno
monografijo z naslovom Demos, slovenska osamosvojitev in
demokratizacija. V njej med drugim dokazuje, da je bila koalicija
Demos glavni akter slovenske demokratizacije in osamosvojitve.
Monografija je nastala kot doktorska disertacija, zaradi omenjene
teze pa Valičevi ni manjkalo težav, saj je za doktorat zaradi blokade
na fakulteti morala poiskati drugo fakulteto. Brez Demosa bi se
kolo slovenske zgodovine gotovo drugače zavrtelo, pravi avtorica.
Zgodovinska oddaljenost četrt stoletja pa je tudi že dovolj velika,
da objektivno preučimo dogajanje, ki v znanstvenih raziskavah ni
bilo deležno pozornosti, ki bi si jo zaslužilo.
Po zaslugi Demosa osamosvojitev ni bila operetna, temveč
dejanska, Demos je bil pobudnik glavnih temeljnih reform, ki stari
eliti niso dišale. Tranzicijska pot pa je ostala neuresničena, saj je
80 odstotkov elit ostalo na svojem mestu, čistega preloma v
Sloveniji ni bilo. Demos ni imel zaslombe v medijih, niti v
gospodarstvu, za bolj utrjeno demokratizacijo mu je zmanjkalo časa,
še pravi avtorica.
O prizadevanjih Slovencev v Italiji za demokratizacijo in
osamosvojitev Slovenije bo spregovoril deželni tajnik Slovenske
skupnosti Damijan Terpin. Del zamejcev in zdomcev je bil namreč
v poznih osemdesetih in v začetku devetdesetih let v prvi liniji na
različnih področjih. Večer, ki bo v komorni dvorani Kulturnega centra
Lojze Bratuž, v četrtek, 14. maja ob 20.30, bo vodil zgodovinar Renato
Podbersič.
Srečanja pod lipami prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek
za družbena vprašanja Anton Gregorčič.
V Domu F. Močnik ob cerkvi sv. Ivana v Gorici
Živahno ob koncu telovadnih srečanj
Zadnjo sredo v aprilu 2015 so se v Domu Franc Močnik, ob cerkvi
sv. Ivana v Gorici, končale telovadne ure, na katerih so se v jesenskih
dneh, ko se topli sončni žarki poslavljajo od nas, in v zimski otožni
sivini sproščale ne več “rosno mlade” gospe. Lepa skupina
“telovadk”, med katerimi se je ustvarilo zelo lepo prijateljsko
vzdušje, je skušala čim bolj vneto in pravilno izvajati vaje, ki jim jih
vselej z dobro voljo, vztrajnostjo in veliko potrpežljivostjo najprej
prikaže profesorica telesne vzgoje Maja Leban, voditeljica tečaja.
Venomer si izmišlja nove gibe, s katerimi naj bi že več kot malce
zarjaveli sklepi in “viseče” mišice postali bolj prožni oz. bolj čvrsti.
Za vse njeno delo smo ji telovadke neizmerno hvaležne in upamo,
da bo z nami ostala, dokler bo pač mogla … pravzaprav, dokler
bomo zmogle me. Tudi ob koncu letošnjega telovadnega tečaja gre
najiskrenejša zahvala gospema Mirki in Zvonki, ki vse leto urejata
finančne zadeve in skrbita za to, da so telovadne ure redne in da
vse poteka v najlepšem redu. Da smo telovadke resnično prijetna
skupina, se je izkazalo tudi na zadnjem srečanju, ko smo ob
čudovitih sladkih in slanih dobrotah, ki jih znajo pripraviti zlate roke
nekaterih udeleženk telovadnega tečaja – marsikateri slaščičar ali
pek v Gorici se pred njimi lahko gre skrit! – in rujni kapljici prisrčno
pokramljale, se posmejale in si želele še veliko takih zdravih, srečnih
uric, ki ne sprostijo samo telesa, ampak tudi dušo. / IK
Trijezična mednarodna uprizoritev na gostovanju v Avstriji
Življenjska zgodba Nore Gregor na
graškem odru
Zelo uspešnim uprizoritvam, v Novi Gorici, Ljubljani, Gorici in Trstu,
trijezične predstave Nora Gregor – skriti kontinet spomina,
mednarodne koprodukcije treh sosedskih gledališč, Slovenskega
narodnega gledališča Nova Gorica, Slovenskega mladinskega
gledališča iz Ljubljane, Il Rossetti iz Trsta in Schauspielhausa iz
Gradca, je prejšnji konec tedna sledila še avstrijska premiera, in
sicer v Gradcu. Predstava, ki jo je spisala in zrežirala Neda Rusjan
Bric, je bila uvrščena v spored Tedna Evrope, ki so ga organizirali
ob 70-letnici konca druge svetovne vojne. Kot povsod do sedaj je
predstavo spremljala razstava Nora, du bist ein Engel!, ki jo je
pripravil Igor Devetak s sodelavci za goriški Kinoatelje. Razstavo so
postavili v salon graškega gledališča. Poleg tega so se zvrstili še
drugi spremljevalni dogodki: v komorni dvorani gledališča so npr.
predstavili roman Weit Weg von Wien, ki ga je Hans Kitzmüller
posvetil igralki Nori Gregor. Odlomke iz njega je na večeru prebiral
na Avstrijskem znan igralec Gerhard Balluch, ki nastopa tudi v
predstavi o nekoč slavni, a nato povsem pozabljeni igralki, ki se je
rodila nemškim staršem v Gorici na Placuti.
Pri pripravi gostovanja predstave v Gradcu je sodeloval tudi
slovenski kulturni center SKICA z Dunaja. / IK
Kratke
  Srečanje pod lipami ob 50. obletnici skavtizma na Goriškem
“Naj skavtski duh …” (1)
S 1. STRANI 
  ametki goriškega
skavtizma so neraz-
družljivo povezani s
tržaško organizacijo. Zato v
tej številki začenjamo s
tem, kar je povedal tržaški
skavt, danes glavni urednik
slovenskega novinarskega
oddelka RAI Ivo Jevnikar
(Krotki bivol) , član skavt-
ske družine od leta 1962 in
gotovo eden najboljših poz-
navalcev zgodovine SZSO.
Svoj poseg je začel s čestit-
kami ob 52.  (!) obletnici
slovenskega skavtizma na
Goriškem, “ta se je namreč
začel leta 1963 na Placuti s
skavtinjami. Zdaj se obhaja
50-letnica neprekinjenega skavt-
skega delovanja na Goriškem,
50-letnica moškega skavtizma
na Goriškem, ki ima svoj izvor
na sestanku 7. junija 1965. Ta-
krat je bil prvi duhovni vodja in
pobudnik dr. Kazimir Humar,
prvi starešina, sicer ne 7., a 14.
junija, prof. Martin Kranner”.
Zgodba prvih skavtinj pa “le ni
bila tako kratkotrajna. Maja
1964, mesec, preden so nastali
fantje, so nekatere obljubile na
jurjevanju tržaških skavtinj v
Šempolaju”. Že za to skupino je
bila pomembna pomoč iz Trsta,
toda posebno temeljita in po-
membna je bila pomoč iz Trsta
za ustanovitev oživljene skupine
ženskega skavtizma v Števerjanu
leta 1967, kot je za naš tednik
prejšnji teden napisala Tereza
Srebrnič. Zelo umestna je bila
Jevnikarjeva pripomba, kaj je
sploh primerno šteti pri takih
obletnicah: ali obljubo ali prvi
sestanek ali kaj drugega. V Trstu,
kjer se je rodil zamejski skavti-
zem, se govori o oktobru 1951,
toda zaradi vprašanj, vezanih na
željo po mednarodnem priznan-
ju, so bile prve obljube šele 20.
junija 1954.
Revija Pastirček je bil v tistih letih
“izredno propagandno in vzgoj-
no sredstvo g. Jožeta Prešerna”.
Ta “ni bil tak, kot večkrat beremo
v glosah prof. Jožeta Pirjevca, ki
je bil dolga leta njegov strežnik
in ga danes ob vsaki priložnosti
črni kot zadrtega klerofašista…
Mi, ki smo v kasnejših letih rastli
pri njem, vemo, da njegova na-
jhujša psovka je bila sebičnež,
nekdo, ki skrbi samo zase, ne pa
komunajzar ipd. Imel je seveda,
kot vsi mi, svoje napake, bil je ko-
lerik in je zato marsikdaj podrl
to, kar je z muko zgradil, toda
vzgajal je predvsem k čutu odgo-
vornosti in delavnosti”. Na posa-
meznika ne vpliva organizacija
kot taka, ampak vplivajo voditel-
ji, laiki in duhovniki: oni imajo
bistveno vlogo pri oblikovanju
mladega, ki se po njih zgleduje;
Z
to je odločilno, je še zatrdil.
Življenje v naravi, pod šotorom,
gore, tovarištvo, ki nastane zaradi
skupnih doživetij, to je vse doda-
no in dodatno.
Predvojni slovenski skavtizem po
svojem značaju ni bil konfesio-
nalen. Po svetu so ene skavtske
organizacije zelo vezane na cer-
kvene strukture, druge priznava-
jo vero kot vrednoto, a so bolj
neopredeljene. Pred vojno je bil
skavtizem tak. Za povojni zamej-
ski skavtizem pri nas in na Ko-
roškem pa je bil - po zgledu fran-
coskih ali italijanskih skavtov -
verski vzgojni moment zelo po-
memben.
V šesti številki letnika 1963-64 re-
vije Pastirček je z datumom 14.
februarja 1964 objavljeno pisem-
ce goriškega fanta, gojenca druge
gimnazije, najstarejšega izmed
štirih otrok v družini. Dve sestri
bosta postali skavtinji, piše, “tudi
jaz bi rad postal skavt” itd. Pod-
pisan: Klanjšček Nikolaj. Takrat-
ni urednik, g. Prešeren (za krajše
obdobje je revija izhajala na
Tržaškem) je fantu lepo odgovo-
ril, da je “skavtizem nekaj zelo
dobrega in koristnega, mlademu
človeku daje veliko oporo, v
skavtski organizaciji se nauči to-
liko stvari, ki mu bodo potrebo-
vale v življenju. Ko bi le vsi dečki
in deklice to razumeli in bi radi
postali skavti in skavtinje! Pre-
pričan sem, da se bo tvoja želja
uresničila”. Nadalje urednik od-
govarja na pismo nekega Kr. M.
(morda je to bil Kranner Marjan
ali Marko, eden dveh sinov prof.
Martina Krannerja), ki je že drugi
pisal uredniku, da bi rad postal
skavt. G. Prešeren aprila 1964
poudarja, da “v Gorici je treba
ustanoviti slovenske skavte”, in
izraža pripravljenost pomagati
pri začetku delovanja. Obenem
spodbuja goriške fante, ki imajo
enako željo, naj se navdušujejo
za visoke vzore, naj bodo značaj-
ni, verni in sposobni fantje,
kakršne zahteva današnji čas. V
naslednjih tednih, vedno spom-
ladi 1964, g. Prešeren na straneh
Pastirčka piše, naj želje preidejo
v dejanja, ter izrecno poziva go-
riške duhovnike in laike, učitelje,
profesorje ali druge izobražence,
naj dajo mladim možnost, da
zaživijo kot skavti.
Vse to se seveda vklaplja v vseslo-
vensko skavtsko zgodovino, je
dejal Jevnikar. Ta se je začela leta
1922 v Ljubljani. Med dijaki kla-
sične gimnazije, ki so se
odločili za to, sta bila tudi
Metod in Danilo Brezigar;
drugi je bil “oče našega
nekdanjega deželnega po-
slanca Bojana, iz družine
učitelja v Doberdobu, ki
se je zatekel v Jugoslavijo
in se je po vojni vrnil v
Nabrežino. Že prav pri
začetku je torej nekaj za-
mejskega skavtizma”. Go-
riški skavti so mnogo let
kasneje bistveno vplivali
na nastanek Združenja
slovenskih katoliških
skavtinj in skavtov
(ZSKSS), ki so v matici bili
uradno ustanovljeni
31.3.1990, “v ilegali” pa
so delovali že nekaj let prej, nji-
hov ustanovitelj Peter Lovšin pa
je, kot znano, obljubil na go-
riškem jurjevanju in še danes s
ponosom nosi goriški kroj.
Pa še to je povedal Jevnikar: julija
2008 je bil pod Turjakom prvi
slovenski jamboree (tabor vseh
slovenskih skavtov). “V resnici bi
lahko rekli, da je to bil 10. jam-
boree”, je pripomnil.
Pred vojno so imeli
skavti t. i. župne tabo-
re (1928, 1929, 1934
in 1937), ki so bili ne-
kaki jamboreeji vseh
takratnih slovenskih
skavtov. Zamejskih
skavtskih jamboree-
jev je bilo pet: od Pi-
neda, po potresu leta
1976, do Terskih do-
lin 2006; vmes je bil
peti slovenski jambo-
ree, tabor v Zajzeri le-
ta 1964: za Tržačane
ni bil prvi tabor, za
goriške brate pa ja, za
koroške tudi. “Vsi
smo bili v dolini med
starimi bunkerji iz prve vojne. To
je bil prvi zamejski jamboree”,
na katerem so se v času, ko skav-
tov v Sloveniji ni bilo, zbrali slo-
venski skavti iz Koroške, Tržaške
in Goriške. “Iz spoštovanja
našega zgodovinskega spomina”
torej lahko rečemo, da je bil tur-
jaški jamboree leta 2006 že dese-
ti.
Niko Klanjšček (Iznajdljivi kra-
gulj) je torej eden izmed goriških
fantov, ki so prvi obljubili, in si-
cer leta 1965 skupaj s tržaškimi
skavti na Fernetičih. “Goriških
skavtov je tam bilo 12, dva voda.
Z nami sta bila g. Humar in prof.
Kranner. Začelo pa se je leta prej,
meseca junija”. Spominjal se je,
da so se srečevali pri Katoliškem
domu, “imeli smo tudi majhen
skavtski sedež”. G. Prešeren je iz
Trsta prinesel skavtske priročni-
ke, “tiste debele”. Začeli so vaditi
veščine, vozle, pa skavtske zako-
ne. Od vsega začetka je bilo ob-
vezno tudi petje, kasneje jih je
učil Bogomir Špacapan. “Smo bi-
li kar dobra skupina, tudi pevska.
Imeli smo tudi nekaj nastopov,
pa tudi band. Ansambel MINIPE
je nastal kot skavtski ansambel:
začeli smo na skavtskih taborih,
potem pa smo nastopili marsik-
je, na praznikih in šagrah, vedno
oblečeni v kroj”. Pred obljubami
so imeli tudi izpite. “Seveda smo
vsi izdelali”. Nekateri so bili na
taboru že leta 1964. Prvi samo-
stojni tabor so imeli v koči v Tin-
jem logu. “Nismo še imeli šoto-
rov, spali smo na seniku strica
prof. Krannerja”. Na ta prvi tabor
ima Klanjšček “zelo lepe spomi-
ne”. Niso še sami kuhali, imeli
so starejšo kuharico, jedli pa pod
češnjo. V koči se je nekaj zgodilo
z dimnikom... Gospa Milka je ku-
hala, Renzo Češčut ji je hotel po-
nagajati, pa je zamašil dimnik.
“To so bile skavtske pusto-
lovščine”!
Iz prve skupine je ostalo živih sa-
mo še šest.
“Potem se je nadaljevalo”.
DD / dalje prihodnjič
Niko Klanjšček
Ivo Jevnikar
Goriška 14. maja 2015 7
  oncertna sezona Glasbe z
vrtov sv. Frančiška v Dvo-
rani Frančiškanskega sa-
mostana na Kostanjevici nad No-
vo Gorico se je 5. maja začela na
najlepši način. Enaidvajseto iz-
vedbo priljubljenega glasbenega
cikla je namreč uvedel Mladinski
pevski zbor Emil Komel iz Gorice:
številnemu občinstvu, ki je do
zadnjega kotička napolnilo dvo-
rano, pa tudi prisluhnilo kar iz
hodnika in bližnjega gaja, kjer v
tem času dehtijo žlahtne burbon-
ke, so namreč mladi pevci pod
taktirko Davida Bandlja podarili
res pester poustvarjalni večer.
Izvajalce in poslušalce je toplo
sprejel p. Tomaž. Zahvalil se je
vodstvu Kulturnega doma Nova
Gorica, ki na tak način “goji kul-
turo in spodbuja mlade talente”,
hkrati pa tudi podpira samostan,
ki je resničen kulturnozgodovin-
ski biser. Direktorica novogoriške-
ga kulturnega hrama Pavla Jarc se
je patrom zahvalila, ker jih že leta
prijazno gostijo in “ker verjamejo
v neizmerno moč glasbe”. Pouda-
rila je, da je cikel namenjen zlasti
mladim glasbenikom z obeh stra-
K ni meje. Tudizato je bilaposebno vese-
la Mladinske-
ga zbora, ki
združuje pev-
ce iz obeh
držav, zelo
spodbudno
pa je bilo tudi
videti tako
številno pu-
bliko.
Mladinski
zbor Emil Ko-
mel, ki je zra-
sel v soliden
sestav že pod
mentorstvom
Damijane
Čevdek Jug,
od januarja 2013 pa pod zaneslji-
vim vodstvom Davida Bandlja iz
leta v leto še naknadno kakovo-
stno raste, je na Kapeli v prvem
delu celovečernega koncerta
predstavil nekaj skladb sakralne-
ga značaja iz različnih obdobij in
tradicij, zraven pa še tri rene-
sančne. Čudoviti Mendelssohnov
motet Veni Domine je na elek-
  oriški pesniki Janez
Povše, David Bandelj in
Jurij Paljk so skupaj s
tržaškim pesnikom Markom Kra-
vosom in kitaristom Markom Fe-
rijem v sredo, 6. t. m., nastopili
na kulturnem večeru na Bledu v
okviru letošnjih 47. mednarod-
nih srečanj združenja PEN, ki po-
vezuje pisatelje in pesnike z vsega
sveta. V dvorani hotela Park na
Bledu, kjer je potekalo letošnje
G srečanje pisateljev, pesnikov inčasnikarjev, je predstavil programdolgoletni član organizacijskega
odbora PEN in tržaški pesnik
Marko Kravos, ki je večer tudi to-
plo uvedel, nastopil pa je tudi
tržaški kitarist Marko Feri. Ob
srečanju je izšla pri slovenskem
PEN združenju lična knjižica s
kratko predstavitvijo posameznih
avtorjev in s prevodom pesmi v
angleščino; prevode je pripravila
Obvestila
Ob 90-letnici rojstva Celsa
Macorja (1925-1998) bo v
Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass
20) v torek, 19. maja 2015, ob 18.
uri poklon pesniku. Sodelovali
bodo: Renzo Boscarol, Mauro
Ungaro, Jurij  Paljk, Andrea
Bellavite, Marco Menato in Igor
Komel.
Kulturni center Lojze Bratuž in
Krožek za družbena vprašanja
Anton Gregorčič vabita na
Srečanje pod lipami na temo 25.
obletnice Demosove vlade (16.
maj 1990). Spregovorila bosta dr.
Andreja Valič Zver, avtorica
znanstvene monografije Demos,
slovenska osamosvojitev in
demokratizacija, in deželni tajnik
Slovenske skupnosti Damijan
Terpin o prizadevanjih Slovencev
v Italiji za demokratizacijo matične
države. Večer bo vodil zgodovinar
Renato Podbersič. V četrtek, 14.
maja, ob 20.30 v komorni dvorani
Kulturnega centra Lojze Bratuž v
Gorici na drevoredu 20.
septembra 85.
Galerija A. Kosič (ul. Raštel 5/7b
Gorica) vljudno vabi v četrtek, 14.
maja 2015, ob 18. uri na odprtje
razstave likovnih del, ki so nastala
na 22. Mednarodni l ikovni
delavnici Slovenija odprta za
umetnost 2014 na Sinjem vrhu z
udeležbo 25 umetnikov iz raznih
držav. Avtorje in razstavljena dela
bosta predstavili Anamarija Stibilj-
Šajn in Cristina Feresin. Razstava
bo na ogled do 6. junija 2015.
Kulturno društvo Mazzini Endas
iz Tržiča, Zadružna banka iz
Štarancana in Vileša ter občina
Štarancan so priredili razstavo del
likovnih umetnic Mari Angele Davi,
Flavie Delise in Mirjane Richter iz
Tržiča ter Laure Miorin iz
Štarancana. Razstavljena dela
bodo na ogled v občinski dvorani
v Štarancanu na Trgu Dante
Alighieri do 16. maja 2015, od
ponedeljka do petka ob uradnih
urah in ob sobotah od 10.00 do
12.30.
Kulturno in rekreacijsko društvo
don Eugenio Brandl in Kulturno
društvo Mazzini Endas iz Tržiča sta
odprli likovno razstavo z naslovom
“Tra Isonzo e Carso 2014” (med
Sočo in Krasom 2014) v dvorani
na Trgu Liberta' 2 v Turjaku.
Razstava bo odprta do 24. maja
2015 od ponedeljka do petka od
17. do 19. ure, ob sobotah in
nedeljah od 10.30 do 12.30.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško vabi na enodnevni
pomladanski izlet v Prlekijo in
Varaždin v soboto, 30. maja.
Vpisovanje do 17. maja do
zasedbe razpoložljivih mest na
enem samem avtobusu na tel. št.:
0481 884156 (Andrej F.), 0481
20801 (Sonja K.), 0481 882183
(Dragica V.), 0481 78138 (Sonja
Š.). Odhod iz Gorice okrog 6. ure.
Udeleženci morajo imeti s seboj
veljaven osebni dokument za
tujino. Na račun 20 evrov.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško prireja v Tumovi dvorani
v Gorici na Verdijevem korzu 51 v
torek, 26. maja, ob 18. uri
predavanje dr. Majde Cossutta
Kožni rak: kako se mu lahko
izognemo?
V okviru Srečanj pod lipami in
ob 70-letnici konca druge
svetovne vojne prirejata Kulturni
center Lojze Bratuž in Krožek
Anton Gregorčič v nedeljo, 14.
junija, avtobus za obisk
spominske svečanosti v
Kočevskem rogu pod vodstvom
zgodovinarja Renata Podbersiča.
Spremljal nas bo tudi umetnostni
zgodovinar Saša Quinzi, ki bo
predstavil mozaik Marka Rupnika
DJ. Poskrbljeno bo za kosilo in
popoldanski obisk Muzeja
krščanstva v Stični. Avtobus se bo
ustavil tudi na Opčinah. Vse
informacije in prijave na tel. 0039
0481 531445 od ponedeljka do
petka od 8.30 do 12.30 ali po
elektronski pošti
info@centerbratuz. org.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško prireja od 5. do 10.
oktobra potovanje v Rim.
Vpisovanje za en sam avtobus bo
na društvenem sedežu na korzu
Verdi 51/int. samo ob sredah od
10. do 11. ure do 27. maja.
Udeleženci morajo imeti s seboj
veljaven osebni dokument. Na
račun 200 evrov.
Prispevke za Slovenski center za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na
ravnatelja prof. Silvana Kerševana lah-
ko nakažete na bančni tekoči račun:
Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica)
IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570
036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom:
za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Infor-
macije na tajništvu SCGV Emil Komel,
tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569.
Zanesljiva in izkušena gospa
pomaga pri likanju in čiščenju
stanovanja. Tel. št. 00386
40153213.
Resna gospa nudi pomoč v
gospodinjstvu in nego starejšim
osebam od 4 do 6 ur na dan. Tel.
štev. 0038641390244.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine,
angleščine, nemščine ter varstvo
otrok. Tel.: 0038631478807.
Urejena gospa išče delo za
čiščenje in likanje na območju
Gorice. Tel. št. 0038631449311.
Masaže: protistresna - relaks,
protibolečinska, refleksna masaža
stopal, tajska masaža itd. Zelo
ugodno, blizu meje. Pokličite na
00386 40 575805.
Resna gospa s petnajstletno
izkušnjo nudi nego in pomoč
starejšim osebam tudi 24 ur na
dan. Tel. štev. 0038640484339.
Resna in odgovorna medicinska
sestra nudi nego in pomoč
starejšim osebam. Tel. štev.
00386 30 325 558.
Varujem starejše, pomoči
potrebne osebe, in sicer 24 ur ali
pa samo čez dan ali varstvo
ponoči. Sem človek dobrega srca
in imam nekajletne izkušnje! Sem
upokojenka, vse ostalo
(vrednotnice) in vprašanja na štev.
040 621 424 (v poštev pride
celotno primorsko in goriško
območje).
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 15.5.2015 do 21.5.2015)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 15. maja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Sobota, 16. maja (vodi I laria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja
v slovenščini ter v benečanskem
in rezijanskem narečju.
Nedelja, 17. maja (vodi I laria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja
v benečanskem in rezijanskem
narečju.
Ponedeljek, 18. maja (v studiu
Andrej Baucon): Narodno-zabavna
in zabavna glasba - Zborovski
kotiček - Iz krščanskega sveta -
Novice iz naših krajev - Obvestila.
Torek, 19. maja (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 20. maja (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Rasti, rasti rožmarin - Izbor
melodij.
Četrtek, 21. maja (v studiu Andrej
Baucon): Lahka glasba -
Zanimivosti in obvestila.
trične orgle spremljala Elisabetta
Cavaleri. Drugi del večera, ko so
pevci še bolj sproščeno odpeli ne-
kaj ljudskih priredb in umetnih
pesmi, so začeli s Čopijevo Zrejlo
je žito, ki so jo očitno že dobro
“metabolizirali” in jim posebno
leži. Posebne omembe vredna je
prva izvedba pesmi Zasadi si dre-
vo, ki jo je na besedilo sovoden-
jskega pesnika Franja Rojca ugla-
sbil - vedno znova presenetljivi -
Patrick Quaggiato. Zbor je prvič
izvedel tudi priredbo istrske ljud-
ske Kantaj Nineta Andreja Makor-
ja, koncert pa je ob klavirski
spremljavi sklenil z enim naj-
večjih hitov svetovne pop glasbe
izpred 40 let, s pesmijo Dancing
Queen švedske skupine Abba.
Prvi koncert v ciklu Glasba z vrtov sv. Frančiška 
Mladinski zbor Emil Komel zablestel
na Kostanjevici
slovenska pi-
sateljica Ifige-
nija Simono-
vič, s katero
so goriški
ustvarjalci na
fotografiji.
Nastop go-
riških pesni-
kov je pokazal
predvsem dej-
stvo, da obsta-
jajo na Go-
riškem ra-
zlične poe-
tične govori-
ce, ki se znajo zliti v celoto, predv-
sem pa je bil pomemben zato, ker
so naši avtorji nastopili pred
mednarodno publiko, v kateri je
bil tudi predsednik svetovne or-
ganizacije PEN, sicer kanadski pe-
snik, filozof, podjetnik John Ral-
ston Saul. Pesnike in pisatelje, ki
so letos na Bledu razglabljali o
večni tematiki pisateljske, in ne
samo te, svobode in odnosa med
javnim in zasebnim, je sprejela
tudi slovenska ministrica za kul-
turo mag. Julijana Bizjak Mlakar,
ki je pesnikom in pisateljem na-
ročila, naj tudi v prihodnje osta-
nejo zvesti svobodi, demokraciji.
V okviru združenja PEN deluje tu-
di MIRA, v katerem so ženske
ustvarjalke, iz našega prostora je
v odboru tudi dr. Bogomila Kra-
vos; pisateljice so spregovorile o
temi Obrazi miru.
V znani goriški knjigarni LEG na
Verdijevem korzu je še dva tedna
na ogled imenitna razstava gra-
fičnih del tržaškega likovnega
umetnika Lojzeta Spacala iz za-
sebne zbirke odvetnika Jožeta
Skerka; dela, gre res za vrhunska
ter z okusom izbrana dela, so tudi
na prodaj.
Razstavo v trgovini s starimi knji-
gami in odličnimi grafičnimi listi
LEG si je vredno ogledati predv-
sem zato, ker so na ogled posta-
vljena umetniška dela, ki jih sicer
v živo preprost ljubitelj Spacalo-
vega umetniškega sveta nikdar in
nikjer ne bo videl od
blizu. Gre namreč za
vrhunski izbor gra-
fičnih listov v različnih
likovnih tehni-
kah, in to vse
od leta 1935
do leta 1992.
Grafični listi v tehniki le-
soreza iz tridesetih let
minulega stoletja govori-
jo o Spacalovi navezano-
sti na svet, ki ga bo po-
tem vse življenje upoda-
bljal: Kras, morje, še en-
krat Kras in vse tiste pre-
proste stvari, predmeti in
naravni elementi, ki ta
njegov življenjski milje
tako zaznamujejo, da
umetnika dobesedno
začara. Že v zgodnjih grafičnih
umetniških delih je vidna Spaca-
lova nagnjenost k iskanju elemen-
tarnosti, osnovnih prvin sveta,
kateremu pripada. Neverjetno le-
pe in danes na trgu izjemno redke
so njegove upodobitve čolnov in
Jadranskega morja ali pa, recimo,
listov, kot sta Vojna žetev (1946),
kjer se vojaško pokopališče kaže
kot grozota nemih križev, pod ka-
terimi je zakopano mlado življen-
je, ter nevsakdanji lesorez v ra-
zličnih barvah z naslovom Vaški
svetniki iz leta 1945.
Samo nekaj let kasneje
se pojavijo njegovi zna-
meniti Čolni na kop-
nem in Viseči čolni, da
o pretresljivo lepi grafi-
ki iz leta 1952 Jutro na
Krasu ne rečemo čisto
nič, ker se ob taki lepo-
ti mora človek zares za-
misliti v umetniško de-
lo in sam vase.
Odvetnik Jože Skerk
prihaja v goriško knji-
garno vsako soboto ob
11. uri, ko tudi vodi po
razstavi in pripoveduje
o svojem prijateljevanju z Lojze-
tom Spacalom.
JUP
47. mednarodno srečanje pisateljev PEN na Bledu
Goriški pesniki so se
predstavili
Knjigarna LEG v Gorici
Čarobni svet
Lojzeta Spacala
Kultura14. maja 20158
Obdobje dvanajstih let, od 1857 do 1869 je za štan-
dreško skupnost izrednega pomena. Leta 1857 je
bila v Štandrežu ustanovljena slovenska ljudska
šola, leta 1863 je štandreška kaplanija postala vika-
riat in s tem pridobila več samostojnosti, leta 1866
je Štandrež postal samostojna občina - prej je spa-
dala pod šempetrsko občino - in leta 1869 so v Štan-
drežu ustanovili čitalnico ali bralno društvo, poz-
neje, ko je začel delovati tudi zbor, so jo preimeno-
vali v Bralno in pevsko društvo. Največ zaslug za
ustanovitev šandreške čitalnice imajo Josip Koma-
vec, ki je bil tudi prvi učitelj v štandreški šoli in
občinski tajnik, duhovnik Andrej Marušič, deželni
poslanec, profesor in izdajatelj goriškega tednika
Domovina in prvi štandreški župan Jožef Nanut.
Namen društva je bil gojiti slovensko besedo in pe-
smi ter krepiti narodno zavest. Josip Komavec je po-
stal prvi zborovodja v Štandrežu in organist v do-
mači cerkvi. Na prvi prireditvi Bralnega in pevskega
društva je leta 1874 nastopil tudi pevski zbor. Isti
pevci so peli v društvenem zboru in v cerkvi. Po
učitelju Komavcu je prevzel pevski zbor nadučitelj
Leopold Furlani, ki je vodil tudi cerkveno petje. Za
njim pa je prihajal v Štandrež učitelj Širca iz Gorice.
Profesor Emil Komel je pri vodenju narodnega petja
nasledil učitelja Širco in je že pred prvo svetovno
vojno orglal in vodil cerkveno petje v štandreški
cerkvi. Vzgojil je številne pevovodje in organiste. Pri
njem so se izučili tudi štandreški organisti in zbo-
rovodje Franc Lupin, Maks Debenjak in Elvira Chia-
bai. V Štandrež je rad prihajal tudi po prvi svetovni
vojni in sedel za orgle, ko so jih, po razdejanju prve
svetovne vojne, leta 1926 obnovili.
Franc Lupin se je orglanja izučil pri prof. Komelu in
leta 1913 mu je kurat Kosovel, sporazumno s štan-
dreško občino, ki je dajala za organista neki prispe-
vek, zaupal komaj dvajsetletnemu orglanje pri maši
in pripravo zbora.
Prva svetovna vojna je prekinila vsako delovanje.
Vas je bila popolnoma uničena, mladi vpoklicani v
cesarsko vojsko, drugi prebivalci pa prisiljeni zapu-
stiti domove in se zateči v bolj varne kraje v notran-
jost avstro-ogrske monarhije, nekateri v taborišča,
drugi pa po raznih kmetijah.
Franca Lupina so poslali na rusko fronto, kjer so ga
ruski vojaki zajeli; tri leta je preživel v ruskem ujet-
ništvu. Domov se je vrnil maja 1919. Čeprav je imel
veliko dela pri obnovi domačije in pri ureditvi kme-
tijskih površin, ki jih je vojna ujma razkopala in pov-
sod prekrižala z bodečo žico in drugimi ovirami,
med katerimi so bile najnevarnejše neeksplodirane
granate in drugo orožje, je že jeseni istega leta zbral
9 deklet, ki so začele vaje za cerkveno petje. Moških
v začetku ni bilo na vajah, saj so bili preveč obre-
menjeni z delom doma in na poljih. Vaje so imele
v leseni baraki, ki so jo postavili tam, kjer je danes
orožniška postaja, in je služila najprej za šolske po-
trebe in nato za cerkvene. Franc Lupin se je prav
gotovo zelo razveselil, ko je lahko svoje pevce spet
spravil na kor obnovljene štandreške cerkve leta
1924, in še bolj, ko so leta 1926 na Božič zadonele
nove mogočne orgle.
Poleg cerkvenega je Lupin leta 1922 začel gojiti tudi
posvetno petje. Istega leta je Bralno in pevsko
društvo v Štandrežu organiziralo 27. avgusta na dvo-
rišču Petra Lutmana Narodno slavnost, na kateri sta
nastopila tudi moški in mešani zbor iz Štandreža.
Komaj se je po vojnem času pevska dejavnost utrdi-
la, je nastopil fašizem in leta 1927 poitalijančil slo-
vensko šolo in ukinil vsa slovenska društva in druge
organizacije. Slovenska beseda in pesem sta bili pre-
povedani. Ohranila se je samo v cerkvi, kjer sta kurat
Kosovel in organist Lupin vztrajala vse do padca
fašizma leta 1943. Lupin je tudi uglasbil nekaj Ma-
rijinih pesmi in lastnoročno pisal note, in to za vsak
glas posebej. Da bi ohranil ta dragoceni material,
ga je doma skrival v panjih, kjer so ga čebele varo-
vale.
Posvetna pevska dejavnost se je v Štandrežu obno-
vila po osvoboditvi leta 1945 pod vodstvom Franca
Lupina, ki je še vedno gojil tudi cerkveno petje.
Orglanje in vodstvo v štandreški cerkvi ter vaje za
narodno petje je leta 1950 prevzel Maks Debenjak.
Tudi njega je fašizem preganjal in ga poslal v pose-
ben bataljon v srednjo Italijo. Ker je bilo takrat v
teh krajih Italije pregnanih precej Slovencev, je usta-
novil zbor in z njim nastopal po raznih cerkvah,
kjer je tudi orglal. Maks Debenjak je v Štandrežu
vodil cerkveno in posvetno petje do leta 1971 in do
smrti leta 1985 tudi orglal v štandreški cerkvi.
Ko je bilo leta 1965 ustanovljeno Prosvetno društvo
Štandrež, je mešani zbor redno vadil in večkrat
uspešno nastopal na raznih prireditvah v domači
vasi in na pomembnejših zborovskih srečanjih in
revijah, ki potekajo na Goriškem in v primorskem
prostoru. Večkrat je nastopil tudi v drugih krajih
naše dežele, po Sloveniji in na Koroškem.
Največkrat je mešani zbor sodeloval na Cecilijanki,
in sicer vsa leta od 1965 do 2014. Primorske poje se
je zbor prvič udeležil leta 1970 v Miljah pod vod-
stvom Mirka Špacapana. Od takrat je zbor vedno
prisoten na tej reviji. Leta 1991 je mešani zbor pel
pod vodstvom Valentine Pavio na zborovski reviji
Koroška poje v Koncertni dvorani v Celovcu.
V letih 1971-76 je v Štandrežu vodil mešani zbor
Štandrež in cerkveni zbor Ivo Bolčina. Leta 1976 je
prevzel vodstvo petja in orglanje v Štandrežu Bo-
gomir Špacapan vse do leta 1989. Mlada domačinka
Valentina Pavio je vodila posvetno in cerkveno petje
od leta 1989 do 1992, ko ga je prepustila Tiziani Za-
vadlav, ki je zbor vodila do leta 2000. Leta 1992 je
orglanje prevzel Silvan Zavadlav. Oba še danes skrbi-
ta, da v štandreški cerkvi vsako nedeljo in v praz-
ničnih dneh zadonijo orgle, ki spremljajo lepo pet-
je.
Taktirko mešanega pevskega zbora je leta 2001 prev-
zel David Bandelj in z njim uspešno nastopal 10 let.
V triletju 2010-2012 je za mešani zbor skrbela Mojca
Širok, zadnji dve leti pa Goran Ruzzier.
Poleg že omenjenih nastopov na najpomem-
bnejših letnih revijah našega zborovskega petja je
štandreški zbor sodeloval na raznih prireditvah in
imel tudi več samostojnih koncertov. Pel je na od-
prtju župnijske dvorane Anton Gregorčič leta 1965,
ob 100-letnici štandreške čitalnice leta 1969, več let
na Prazniku špargljev, pri spomeniku v Gonarsu,
oblikoval je več Prešernovih proslav, nastopil ob
okroglih obletnicah župnijskega doma in Prosvet-
nega društva Štandrež, na prireditvi ob 100-letnici
rojstva Otona Župančiča, na božičnih koncertih, ki
jih je priredila goriška občina v deželnem avditoriju
in v gledališču Verdi v Gorici, v občinskem gleda-
lišču v Krminu, v Kulturnem domu v Trstu na reviji
Naša pesem, v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah, večkrat
na božičnem koncertu v goriški stolnici v organi-
zaciji Združenja cerkvenih pevskih zborov, v milan-
ski stolnici, v Travniški cerkvi na italijanski Cecili-
janki, v domači cerkvi na koncertih, ki jih več let
prireja Združenje cerkvenih pevskih zborov, v
Stožicah pri Ljubljani, kjer je oblikoval samostojni
koncert, v Grajski dvorani v Mariboru, kjer je sode-
loval z domačim zborom, na Taboru slovenskih
zborov v Šentvidu pri Stični, na Prazniku sv. Valen-
tina v Štmavru, na Prazniku miru in prijateljstva v
domači cerkvi.
Leta 2003 je zbor pripravil samostojni koncert s pro-
gramom ljudskih pesmi v župnijskem parku pod
lipami. Z istim programom je nastopil v Kranju.
Pod vodstvom Davida Bandlja so se štandreški pevci
leta 2004 predstavili s samostojnim koncertom v
Vrtojbi in v domači cerkvi. Istega leta se je zbor ude-
ležil tekmovanja primorskih zborov v Postojni. S
samostojnim koncertom je zbor izvajal skladbe
Stanka Jericija v domači cerkvi, pri sv. Ivanu v Go-
rici, pri Sv. Ivanu v Trstu in v Kanalu. Izdal je tudi
zgoščenko Jericijevih del.
Pevci mešanega zbora Štandrež so sodelovali pri iz-
vedbi raznih operet, ki jih je organizirala Zveza slo-
venske katoliške prosvete in pri drugih skupnih pri-
reditvah.
V 140-letih sta štandreška zbora odločilno pripo-
mogla, da sta se v Štandrežu, tako v cerkvi kot v dru-
gih prostorih in na prostem, ohranili slovenska be-
seda in pesem.
Utemeljitev: Štandreški cerkveni pevski zbor in 
Mešani pevski zbor Štandrež ob 140-letnici delovanja
Gorica / V spomin na nepozabnega monsinjorja
Podelitev 11. Priznanja
Kazimir Humar
  najsto Priznanje Kazimir Humar so v ponedel-
jek, 11. maja, v komorni dvorani Kulturnega
centra Lojze Bratuž v Gorici prejeli g. Ivo Kovic
- za dolgoletno kulturno delovanje - ter Štandreški
cerkveni pevski zbor in Mešani pevski zbor Štandrež
ob 140-letnici delovanja.
Kot je uvodoma povedala Stefania Beretta, ki je po-
vezovala program, gre za priznanje, ki ga podeljujejo
Kulturni center Bratuž, Združenje cerkvenih pevskih
zborov in Zveza slovenske katoliške prosvete v spo-
min na nepozabnega, pred 14 leti umrlega msgr.
Kazimirja Humarja. Dne 28. februarja letos je mi-
nilo sto let od rojstva tega velikega duhovnika,
vzgojitelja, publicista in prosvetnega delavca. Priz-
nanje prejmejo društva, organizacije ali posamez-
niki, ki s svojim delovanjem prispevajo k razvoju
ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično
delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem de-
lu na kulturnem področju v korist naši skupnosti.
Ponedeljkovo slovesnost je uvedel poseben ženski
trio z venčkom slovenskih ljudskih pesmi. Zapela
je mezzosopranistka Mirjam Pahor, na klavir je
igrala Zulejka Devetak, na kitaro pa Martina Gere-
on. S hudomušnim prizorčkom so sproščeno naz-
dravile Ivu Kovicu, ki so mu nato - po branju ute-
meljitve priznanja in po dolgem aplavzu - podelili
odličje Franca Padovan v imenu ZSKP, Franka Žga-
vec v imenu KCLB in Dario Bertinazzi v imenu
ZCPZ Gorica. Nagrajenec je povedal, da mu je bil
msgr. Humar velik prijatelj: rada sta se srečevala, se
pogovarjala in skupaj snovala prosvetno delovanje
na vasi in v bližnjih krajih.
Na vrsti je nato bil cerkveni pevski zbor Štandrež, ki
je pod vodstvom Tiziane Zavadlav zapel dve Marijini
pesmi. Po podelitvi priznanja je stopila do mikrofona
dirigentka, ki se je želela zahvaliti za odličje in se jav-
no spomniti prednikov, zborovodij in organistov,
“vsem naj gre zahvala in pohvala”. Na oder je pokli-
cala gospoda Dušana Brajnika, najstarejšega pevca
(roj. l. 1925!), ki ob nedeljah še vedno prihaja pet na
kor. Na poseben način se je spomnila dveh osebnosti,
ki sta zaznamovali več rodov štandreškega zbora in v
prvi vrsti skrbeli za cerkveno in posvetno petje na va-
si; to sta župnik Jožef Žorž in
gdč. Elvira Chiabai, ki sta “vzga-
jala na področju vere, kulture in
spoštovanja”. Cerkveni zbor naj
še naprej uspešno nadaljuje pot,
ki so jo začrtali predniki. Za to
potrebujejo novih pevcev in tu-
di organistov; gotovo je veliko
mladih glasov in glasbenikov,
ki bi lahko pristopili zraven, je
še dejala Tiziana Zavadlav.
Večer, ki sta se ga med drugimi
udeležila predsednik SSO Wal-
ter Bandelj in sovodenjska
županja Alenka Florenin, je sklenil odlikovani Mešani
pevski zbor Štandrež, ki je pod vodstvom Gorana Ruz-
zierja zapel dve živahni pesmi, primeren uvod v praz-
novanje, ki se je nadaljevalo z družabnim srečanjem
v bližnjih prostorih. / DD
E
Ivo Kovic se je rodil v slovenski
družini v Rupi 11. decembra
1934 kot zadnji od šestih
otrok. Oče Anton Kovic in ma-
ti Terezija Nanut sta mu znala
posredovati pristne krščanske
vrednote, ki so mu bile vodilo
v življenju. Glasbo ima, tako
rekoč, v krvi. Ko se želi pohva-
liti, pove, da je glasbeni posluh
podedoval po Nanutih.
Že od mladih nog poje v do-
mačem pevskem zboru Rupa-
Peč. Več desetletij je pel tudi pri
moškem pevskem zboru Mir-
ko Filej, nekaj let tudi v
moškem pevskem zboru
Štmaver; za sabo ima 67 let ne-
prekinjenega pevskega delo-
vanja, za kar je bil odlikovan z
zlato častno Gallusovo značko.
Poleg ljubezni do petja je Ivo
namenil veliko svojega časa
pritrkovanju v bližnjih in daljnih zvonikih. S
svojim navdušenjem je v to staro tradicijo uve-
del številne mlade.
Ivo Kovic je neutrudni kulturni delavec; z veliko
marljivostjo in požrtvovalnostjo je kar 25 let
predsedoval Prosvetnemu društvu Rupa-Peč. V
tem obdobju se je društvo razcvetelo, zbor se je
številčno okrepil in pomladil. Po njegovi zaslugi
je Praznik frtalje postal vse prepoznavnejši. Pri-
pomogel je k večini gradbenih del v društvenih
prostorih, ki še danes služijo kot namenski pro-
stor za kulturne prireditve in v druge namene.
Ivo Kovic že desetletja skrbi za organizacijo
čudovitih izletov PD Rupa-Peč. Najprej so bili to
enodnevne ture, romanja in zimski smuki na
snegu. Ker se je na te izlete odzivalo vedno šte-
vilnejše občinstvo, so postali večdnevni in med-
narodni. Izletniki so si že ogledali skoraj celo
Evropo in se odpravili na ogled krajev tudi izven
njenih meja. Tudi pri vsakem koncertu, ki je
predvideval avtobusni prevoz, se je Ivo trudil,
da je postal dodatna priložnost za ogled zname-
nitosti določenega kraja.
Dolgoletno vsestransko delovanje je od njega
zahtevalo veliko truda in požrtvovalnosti. Ko je
leta 2006 prepustil predsedniško mesto, je ostal
zvest in zanesljiv odbornik in pevec. Njegov pro-
nicljivi drugi bas gre v čudežne nižine, glas, ki
prispeva k lepoti petja bodisi na koru domače
cerkve ob vsakem bogoslužju kot pri mešanem
pevskem zboru, kjer ostaja nepogrešljiva, nav-
dušena gonilna sila.
Utemeljitev: g. Ivo Kovic - za dolgoletno kulturno delovanje
F. Padovan, I. Kovic, D. Bertinazzi in F. Žgavec
Cerkveni pevski zbor Štandrež
Zulejka Devetak, Mirjam
Pahor in Martina Gereon
Kultura 14. maja 2015 9
Otroška predstava Antonton na festivalu 
v Ankari
Na nedavnem 11. Mednarodnem otroškem gledališkem fe sti -
valu Little Ladies Little Gentlemen, ki ga je v turškem glavnem
mestu Ankari
orga ni ziralo Tur -
ško nacio nal no
gledališče, je bila
na sporedu tudi
predstava An ton -
ton Grigorja Vite -
za, ki jo je v režiji
Tijane Zi ja nić po -
stavilo na oder
ok tobra 2011 Slo -
ven sko narodno
gle dališče Nova Gorica. Protagonista te svo jevrstne pravljične
predstave “brez besed”, ki zabavno prikazuje nekakšen narobe
svet, izvrstno interpretira Peter Harl. Za to vlogo je prejel
nagrado na festivalu v Splitu. Z Antontonom, ki so ga otroci
povsod lepo sprejeli, je SNG Nova Gorica gostovalo tudi v
Zagrebu, Šibeniku in Beogradu. / IK
SNG Nova Gorica
  lovensko stalno gledališče je želelo
svojo Krožno pot naprej, kot je poi-
menovalo letošnjo gledališko sezo-
no, skleniti s smehom, ki naj sprosti in
razbremeni duše. Resnici na ljubo se v
komedijskih zapletih navadno pravza-
prav smejemo sami sebi, saj so situacije,
v katerih se znajdejo nastopajoči liki,
prav take, kakršne smo jih morda sami
kdaj doživeli, njihove zadrege in slabosti
pa so večkrat take kot naše. To se si-
cer mora vselej dogajati, če je kome-
dija stkana premišljeno in po vseh
pravilih. K takim pomenljivim, do-
gnanim komedijskim besedilom
prav gotovo spada zelo duhovit, ble-
steč, z več kot kakim nabritim sati-
ričnim biserčkom obogaten dram-
ski tekst slovenskega pisatelja, pe-
snika, režiserja in seveda dramatika
Vinka Möderndorferja (1958), Obi-
ski, ki so ga krstno obžarile odrske
luči v mali dvorani Kulturnega do-
ma v Trstu, v četrtek, 7., oz. v petek,
8. maja. Publika je spet lahko uživa-
la ob delu domačega avtorja, ki se
je po nekaj letih vrnil v tržaško gle-
dališče tudi kot režiser, saj je svojo
komedijo elegantno, fino, z zrelo preu-
darjenostjo in izkušenostjo, a tudi živah-
no sam zrežiral. Na oder SSG je že po-
stavil Cankarjeve Romantične duše (l.
1992), Gardaroberja, Transvestitsko svat-
bo, nazadnje pa so l. 2012 na njem
zaživele njegove trpke Vaje za tesnobo v
režiji Jake Andreja Vojevca. Avtor je za
besedilo prejel Grumovo nagrado, pred-
stava je na Borštnikovem srečanju dobila
nagrado za kolektivno uprizoritev, igral-
ka Tina Gunzek pa nagrado za naj-
boljšega mladega igralca oz. igralko. Ti-
na Gunzek, letos članica igralskega an-
sambla SSG, je nastopila tudi v lahkotni,
zabavni komediji Obiski, ki sicer ne po-
nuja cenenega smeha, kot tridesetletna
Vesna in je s svojim svežim igralskim na-
stopom tudi tokrat osvojila občinstvo.
Möderndorferjevi Obiski bodo v krat-
kem izšli pri Cankarjevi založbi skupaj s
tremi drugimi teksti, Evropo, Nostal-
gično komedijo in Malim nočnim kvar-
tetom. Vsi ti bodo tudi predstavljeni na
odru: Evropa v ljubljanski Drami, Mali
nočni kvartet v Prešernovem gledališču
Kranj in Nostalgična komedija v SLG
Celje. Iz tega je razvidno, da Möderndor-
fer nadaljuje svoj uspešni “pohod” po
slovenskih odrih, ker so njegovi teksti
dobri in imajo vselej v ospredju človeka
in njegove dobre in slabe lastnosti. Kot
sam pravi, od antike dalje vsa najboljša
gledališka dela se sučejo okoli človeka
in njegovih veselih in žalostnih ali dra-
matičnih trenutkov, ki jih navadno vse-
lej doživlja znotraj družine. Tudi v Obi-
skih sta v ospredju dve popolnoma ra-
zlični družini, iz katerih izhaja mladi
par, ona bolničarka z nedokončanim
univerzitetnim študijem medicine, on
pa strokovnjak v elektronskih vedah.
Njen pred več kot dvaj-
setimi leti ovdoveli oče
je strog, precej nedosto-
pen profesor zgodovi-
ne, ki ljubi točnost in
zanj se vse vrti okoli zgodovinskih do-
godkov in letnic. Kdor tega ne obvlada,
je zanj butec in ni vreden njegove hčerke
Vesne, na katero je zelo navezan, čeprav
je že ušla iz domačega gnezdeca, in je
nanjo zelo ljubosumen.
Tudi zaradi tega je splavalo
po vodi že marsikatero nje-
no ljubezensko razmerje.
Njen fant Sandi je sin sa-
mohranilke, ponosne na
svoj status, borbene, eman-
cipirane ženske, z ne-
kakšnim “hipijevskim vi-
dezom”, ki zna sicer krasno
kuhati in tudi s tem bi rada
zadržala sina čim dalj časa
ob sebi. Ona je prepričana
levičarka, socialistka, pro-
fesor pa bolj konservativen
“desničar”. Tako se v tem
malem svetu štirih ljudi
odslikavajo tudi večne raz-
klanosti slovenskega naroda med “de-
snimi” in “levimi” oz. “rdečimi” in “be-
limi”, ki ne znajo zgladiti svojih sporov,
sprejeti mišljenje drugega in ga spošto-
vati brez nepremostljivih trenj in napa-
dov. V komediji pa se ob iskrici ljubezni,
ki se vname med starejšima protagoni-
stoma, zgodi zbližanje, čeprav vsak osta-
ja pri svojih načelih in svetononazorskih
pogledih. Včasih sta oče Črtomir Novak
in mama Majda Gašperšič precej smešna
v svoji “nedoraslosti” oz. trmoglavosti
ter zasidranosti v lastnih načelih, njuni-
ma otrokoma pa se te stvari zdijo pre-
sežene, nepomembne in nerazumljive.
V mladem paru se zrcali realistična po-
doba da-
našnje mladi-
ne, ki vrže
puško v koru-
zo ob naj-
manjši težavi,
kljub “blazni
zaljubljeno-
sti” se boji
sklepati traj-
nejše vezi, ni-
ma jasnih
perspektiv za
prihodnost,
se ne zna do-
končno odtrgati od staršev in odrasti.
Avtor s komedijo daje kar precej poudar-
ka družini, ki je pomembna, pa naj bo
kakršnakoli, le da v njej vlada ljubezen.
Ta pa je še kako razvidna v vsebinskem
razpletu, ki se razvije v tako smer, kot jo
na tihem morda gledalec pričakuje.
Mladi par z vsemi dvomi, šibkostmi,
neodločnostjo, ki ga ovirajo pri do-
končni odločitvi ločiti se od domačega
ognjišča v kaotičnosti današnjega časa,
sta dokaj živahno, doživeto in razgibano
poosebila že prej omenjena Tina Gun-
zek, ki je Vesni vdahnila kar nekaj
svežine pomladi, sicer malce drugačne
od tiste, kot smo jo vsi nosili v sebi v
mladih letih, polnih sanj in želja, in Pri-
mož Forte, ki je dobro naslikal predvsem
Sandijeve nerodnosti ob vljudnostnem
obisku pri Vesninem očetu (tudi Vesna
se sicer ne ravno dobro izkaže pri nje-
govi mami!). Ob te se seveda zgroženo
obregne strogi Vesnin oče in prav zaradi
njih spravi fanta v veliko zadrego, kar
neizbežno privede gledalca do smeha.
Resnega, v svoje navade in prepričanja
zakoreninjenega profesorja Novaka, ki
ne odstopa od svojih načel, a se prepusti
klicem ljubezni, je kot vselej suvereno,
tudi z izrazito mimiko in s pikolovsko
govorno natančnostjo orisal Vladimir
Jurc, ki je nesporen steber igralskega je-
dra SSG. Zvesti obiskovalci SSG mu mo-
ramo biti hvaležni, da je ostal v našem
“zamejskem” gledališču, čeprav bi goto-
vo našel primeren prostor tudi v osred-
njem slovenskem gledališkem hramu.
Bojevito, mladostniško uporno in v so-
cializem zazrto mamo Majdo je s polno
mero energije in živahnosti izrisala Maja
Blagovič. V predstavi se pozorno gle-
dalčevo oko takoj zaustavi tudi na kostu-
mih, ki nosijo viden pečat izrednega ko-
stumografa Alana Hranitelja, ki je na
svoji ustvarjalni poti naredil že marsikaj
čudovitega. S kostumi, ki krasno
odražajo tudi značajske poteze protago-
nistov, se ujemajo fini scenski elementi
scenografinje Urše Vidic (tla so npr. kot
pisana šahovnica). Vse deluje tako so-
dobno, prijetno in skladno.
Dramaturško je tekst obdelal Blaž Lu-
kan, Filip Šijanec pa je s primerno glasbo
opremil uprizoritev, v kateri je kar nekaj
situacijske komike; prizore, opremljene
z naslovi, je režiser “zamejil” z zapiran-
jem zastora.
Skratka, Obiski so privlačna, zelo lepo
gledljiva predstava, spletena iz komedij-
skih niti z veliko zabavnimi trenutki, ki
jih prinašajo tudi iskrivi dialogi. Gotovo
bo našla pot do src širše publike in ji po-
leg smeha navrgla tudi nekaj vprašanj,
na katera naj si vsakdo sam odgovori
“po svoji vesti”. Saj, kakor pravi avtor
Möderndorfer, dobra komedija mora
odpirati vprašanja, ne pa dajati odgovo-
rov, te prepušča nam.
Iva Koršič
S
SNG Nova Gorica / Premiera: Gospa Bovary
Nepotešeno srce v sivini vsakdana
  ako naj ne bi bila navzoča
Madame Bovary v skoraj
iztekajoči se gledališki se-
zoni Slovenskega narodnega gle-
dališča Nova Gorica, ki jo je letos
gledališče namenilo zgodbam o
ljubezni? Tisti ljubezni, ki zmore
človeka ponesti do sladkosti ne-
beških višav ali do najglobljih
globočin temnega brezizhodne-
ga pekla. Tako je zgodba o nikdar
potešenem srcu Madame Bovary
- ženske, ki je venomer, kot juna-
ki Čehova, hrepenela po večjem
mestu, kjer je, v svojem zasanja-
nem razmišljanju in roman-
tičnem sanjarjenju, bila pre-
pričana, da bo našla kristalno
studenčnico, ki bo pogasila nje-
no vročo slo po strastni, burni
ljubezni, a je seveda ni - dobila
zelo primeren okvir na malem
K
odru Slovenskega narodnega gle-
dališča Nova Gorica. Tu sta bili
15. in 16. aprila pod obzirno, ten-
kočutno režijsko roko Yulie Ro-
schina, rojene v Moskvi 1982, že
dalj časa bivajoče v Sloveniji in
prvič gostje v SNG Nova Gorica,
premieri zgodbe Gospa Bovary,
ki jo je po motivih iz romana
francoskega avtorja Gustava Flau-
berta kot “satirično ganljivko”
napisal Nebojša Pop Tasić (1962,
Zemun) in jo dramaturško obde-
lal ob pomoči Staše Bračič. Tasić
se je z gledališko umetnostjo
soočil na fakulteti dramskih
umetnosti v Beogradu in, odkar
se je preselil v Slovenijo, sodelo-
val že pri marsikateri uspešni
odrski postavitvi raznih sloven-
skih gledališč. Njegova priredba,
vsa osredotočena na notranje
čutenje in notranje boje nastopa-
jočih likov ter na njihove medse-
bojne odnose, se prišteva k
ničkoliko filmskim in gleda-
liškim priredbam tega slovitega
Flaubertovega romana, zaradi ka-
terega so avtorja - in roman seve-
da – obsodili zaradi vulgarnosti
in “navajanja” k prešuštništvu.
Tudi ta Tasićeva priredba ne pusti
nikogar ravnodušnega, saj
kanček te gospe s podeželja ver-
jetno nosimo nekako vsi v sebi.
Gospa Bovary je, tako rekoč,
večna, kot sama trdno izpove v
najnovejši “strnjeni” uprizoritvi
tega romana. Gustave Flaubert
(1821- 1880), ki ga literarni zgo-
dovinarji uvrščajo med začetnike
evropske objektivne kritične -
realistične - proze, je roman Ma-
dame Bovary, ki je izhajal najprej
l. 1856 v nadaljevanjih v literarni
reviji Revue de Paris, izdal l. 1857.
Prvič ga je v slovenščino prevedel
Vladimir Levstik l. 1915. Protago-
nistka tega svetovno znanega de-
la, s katerim se je Flaubert kri-
tično obregnil ob “romantične”
romane, ki izkrivljajo realno po-
dobo življenja, je Emma, ki je
imela “romantične” predstave o
zakonu in ljubezni. Te seveda se
ji niso uresničile s poroko z do-
brim, a dolgočasnim podežel-
skim zdravnikom. Mož jo
obožuje, a v malem mestu, kjer
se nič ne dogaja, si ona želi živah-
nega življenja, polnega zanimi-
vih dogodkov in strastne ljubez-
ni. V zakonu je nesrečna, kljub
rojstvu hčerke, in še naprej hre-
peni po odrešujoči ljubezni. Te si-
cer ne najde niti pri prvem lju-
bimcu Rodolphu niti pri drugem
Leonu. Vsi moški, ki jih sreča, so
ozki, privoščljivi, zavistni; iščejo
zgolj svojo korist in zbežijo od
nje, ko se zavejo, da si ona želi
nekaj globljega. Pokvarjeni so.
Ob njeni razsipnosti in za-
dolževanju se zmeraj bolj pogla-
blja tudi njena psihična kriza.
Vse to jo privede do prerane
smrti po lastni roki. Zgodba, ki
so jo gledalci pobliže spremljali
sede na malem odru SNG Nova
Gorica, tako da so bili še bolj ne-
posredno vpleteni v dogajanje in
se na neki način čutili del njega,
je vsa zgrajena na notranjem čut-
nem drhtenju protagonistov in
posledično njihovem ravnanju.
Čeprav je scenografsko (sceno-
grafka Vasilija Fišer, obenem tudi
kostumografka, ki je igralce oku-
sno oblekla v kostume iz gleda-
liškega fundusa SNG Nova Gori-
ca) uprizoritev uokvirjena v
dnevno sobo malomeščanske
hiše s pogledom na vrt, ima gle-
dalec, kljub začetku in koncu, ki
spominjata na domačo zabavo
ob petju in igranju klavirja (gla-
sbo je prispeval Branko Rožman),
tesnoben občutek, da je na ne-
kakšnem utesnjujočem življen-
jskem ringu. Na njem se namreč
bijejo usode ljudi in zamirajo
Emmine predstave o vroči, čutni
ljubezni in razburljivem življenju
v dvoje.
Vsak od prisotnih gledalcev vsaj
v kakšnem detajlu najde v sebi
kanček Emme, ki jo je odlično,
izpostavljajoč nekakšno neneh-
no napetost, zavrtost in nepo-
tešenost, kot večno figuro, kre-
menito izklesala Arna Hadžialje-
vić, ki je s svojimi igralskimi krea-
cijami že kar nekajkrat pokazala,
da so ji ustvarjalno blizu prav ta-
ke psihološko zapletene dramske
osebe. Imeniten je bil tudi gost
Sandi Pavlin v več vlogah: žup-
nika, ki v začetku predstavi Em-
mino zgodbo, profesorja, očeta
Rouaulta in dr. Caniveta. Z na-
ravno igro izkušenega igralca je
dokazal, da ima, kljub letom, v
sebi še veliko igralske izraz-
nosti in energije. Emmin
vdani mož Charles, ki mi-
sli, da je vsega kriv sam, in
se ne zaveda, da je njegova
žena tako nesrečna, je bil
Gorazd Jakomini, ki zadnje
čase vselej preseneča s svo-
jimi preobrazbami in še
nepoznanim igralskim
izražanjem. Emmina izpri-
jena ljubimca Leona in Ro-
dolpha je vživeto in pre-
pričljivo orisal gost Vito
Weis, povzpetneža, lekar-
narja Homaisa, predstavni-
ka malomeščanske pritleh-
nosti, je izrazito poosebil
Blaž Valič.
Predstava, ki opisuje “neki
večni vsakdanjik”- koliko mada-
me Bovary je v današnjih družbe-
nih krogih, ki se ne razlikujejo od
tistih iz prve polovice 19. stolet-
ja! -, v katerem se pogubljajo tudi
danes take po sreči in material-
nem užitku hlastajoče duše, kot
je bila Emmina, med satiričnim
pogledom in ganjenostjo posta-
vlja ogledalo nam samim, ki
skušamo tudi svojo notranjo
praznino zapolniti z brezciljnim
tavanjem med varljivimi vabami
v stvarnosti tega sveta, v katerem
so iskrena čustva skoraj vedno le
iluzija.
IK
SSG Trst / Premiera: Obiski
Komični zapleti v odnosih
med starši in otroki
Maja Blagovič
Vladimir Jurc in Primož Forte
Vladimir Jurc in Tina Gunzek
Tržaška14. maja 201510
  lasbena revija nižje srednje šole
sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu,
ki spada k večstopenjski šoli Vla-
dimir Bartol, se že vrsto let navezuje na
glasbeni natečaj, ki ga prireja italijanski
licej Dante Alighieri. Do pred dvema le-
toma je bil natečaj liceja Dante odprt štu-
dentom tržaških višjih srednjih šol: na-
grajenci revije NSŠ pri Sv. Ivanu so lahko
vsekakor izjemoma nastopali v sklopu
širše manifestacije, kar je mladim sloven-
skim dijakom ponudilo dragoceno
življenjsko in glasbeno izkušnjo.
Ko so prireditelji natečaja Dante Alighieri
leta 2013 povabili k sodelovanju tudi gla-
sbenike ostalih nižjih srednjih šol, so pri-
stojni šole Sv. Cirila in Metoda ponudili
‘bonus’ nastopa na natečaju učencu in
učenki krajevne osnovne šole Oton
Župančič, ki sta se najboljše uvrstila na
glasbeni reviji NSŠ. To sta bila letos mla-
di pianist Jan Kuret Coretti in violinistka
Alida Igbaria, ki sta se na natečaju šole
Alghieri dobro uvrstila. Prav tako so se
lepo odrezali tudi ostali nastopajoči NSŠ
Sv. Cirila in Metoda. “To si profesorji
glasbene vzgoje in posameznih instru-
mentov štejemo v veliko zadoščenje,
saj se naše delo dejansko uvršča v neko
vmesno obdobje v osebni življenjski in
učni rasti naših dijakov, ko še ne vemo,
ali se bo iz njih rodil glasbenik ali
kvečjemu suveren poslušalec glasbe”,
nam je povedal koordinator glasbene-
ga dogajanja na slovenski nižji srednji
šoli Maurizio Marchesich, preden se je
začel veliki finale uvrščenih na prvo in
drugo absolutno mesto v veliki dvora-
ni italijanskega liceja v bližini trga
Oberdan v četrtek, 7 maja.
Gojenci prof. Marchesicha, ki sestavlja-
jo ansambel harmonik (člani so Imad
Saletović, Nina Imperia, Martin Carli,
Emilio Micali, Manuel Fontana in Co-
simo Fabris), so se v sekciji glasbenih
skupin uvrstili na drugo absolutno me-
sto; duo kitaristov Guglielmo Ficur in
Gioele Mercandel pod mentorstvom
prof. Paola Bembija so dosegli tretje ab-
solutno mesto. Na natečaju je sodeloval
tudi Mitja Tul, učenec harmonike na Gla-
sbeni matici v razredu Fulvia Jurinčiča,
ki obiskuje licej Carducci: instrument ga
na tej šoli uči Erik Kuret.
IG
G
  o ljubljanski mestni hiši, grosupel-
jski knjižnici in Doberdobu ima v
gosteh razstavo slovenskega slikar-
ja in likovnega pedagoga Janeza Vidica
Društvo slovenskih izobražencev v Peter-
linovi dvorani. Sestavlja jo dvajset ilustra-
cij, izdelanih v fini perorisbi, ki nudijo
izvrstno slikovno spremljavo Vorančeve-
mu romanu Doberdob. Vinjete so nasta-
jale maja 1979 v Vidičevem intimnem
dnevniku. V njih so prikazane vojaške
uniforme z bleščečimi čini, strelski jarki,
pa tudi kraški elementi, neobriti obrazi
in skupinski prizori. Izvirne ilustracije je
uokviril in jih skrbno namestil slikarjev
vnuk Luka Vidic, ki je ob svojem dedu
užival v risanju in tudi sam srkal ustvar-
jalni zagon v njegovem ateljeju.
Razstavo in umetnika, ki se prvič pred-
stavlja tržaškemu občinstvu po smrti, je
v Društvu slovenskih izobražencev pred-
stavila kustosinja in umetnostna zgodo-
vinarka Breda Ilich Klančnik. Zahvalila
se je prof. Tanji Rebula, ki je dala pobudo
za gostovanje tako v Doberdobu kot v
Trstu, nato pa spregovorila o realistični
usmeritvi in veristični, a tudi topli pripo-
vedi, ki seva iz Vidičevih ilustracij. Že ze-
lo zgodaj se je srečal s krutostjo vojne. Bil
je zaprt v taboriščih v Gonarsu, Čedadu
in Renicciju, od koder so se ohranile nje-
gove prve ilustracije, ki jih je objavil v ta-
boriščnem glasilu. Leta 1944 je odšel v
partizane, dve leti pozneje pa se je vpisal
na Akademijo upodabljajočih umetnosti
v Ljubljani, kjer ga je učil prof. Božidar
Jakac, njegov kolega pa je bil Jože Ciuha.
Bil je likovni pedagog in je slikal na ste-
klo. Postal je tehnični urednik pri založbi
Obzorje. Izdelal je številne stenske kom-
pozicije in poseben način praskank, ki
krasijo notranjost in zunanjost šolskih in
drugih javnih poslopij po vsej Sloveniji.
Izdelal je osnutke za vitraže v župnijski
cerkvi sv. Jurija v Slovenskih Konjicah in
spomenik talcem v Ljutomeru.
Predsednik DSI Sergij Pahor je povzel pri-
poved romana Doberdob, pričevalskega
in dokumentarnega prispevka o prvi sve-
tovni vojni izpod peresa Lovra Kuharja –
Prežihovega Voranca, ki opisuje svojo vo-
jaško izkušnjo, saj sta dva dela avtobio-
grafska. Voranc je bil v 117. pešpolku, ki
je bil sestavljen na poseben način. V
njem so bili politični osumljenci, pripad-
niki demokratičnih in drugih stremljenj,
ki so jih imeli za nevarne, a v resnici so
bili le žrtve neumnih in podlih odločb.
Rekrutirali so tudi moške iz taborišča Ta-
lerhof, ne glede na starost. Bataljon je bil
pravi Babilon, saj je imel za svoj občeval-
ni jezik nemščino. Takoj za Nemci so bili
po številčnosti Slovenci, Čehi, Rusi in
Poljaki. Odlomke iz romana Lovreta Ku-
harja, po katerih je Janez Vidic naslikal
svoje ilustracije, je čudovito interpretiral
član Radijskega odra Marijan Kravos.
Občinstvo je poslušalo odlomke o sestavi
pešpolka, kako so morali vojaki po itali-
janski vojni napovedi sodelovati na de-
monstracijah s kričanjem, o mučnem
čakanju in strahu na soški fronti, a tudi
zelo človeški in čustven odlomek srečan-
ja med vojakom in mlado domačinko, ki
je imela moža na ruski fronti že dva me-
seca. Sledil je odlomek o tem, ko je po-
veljstvo poslalo invalide v zaledje in je
vladala huda lakota, kako je bil tedaj dra-
gocen kos kruha. Vse to prikazujejo raz-
stavljene ilustracije v fini perorisbi, ki
kažejo skrben realizem. Vidic je zelo na-
tančno portretiral romaneskne junake in
sproti preverjal njihovo verodostojnost.
Šin
P
  nedeljo, 3. maja, je bilo pri Banih prav slo-
vesno ob praznovanju zavetnika sv. Florija-
na. Nekdanja privatna kapela družine Ustia,
zgrajena daljnega leta 1735, je praznovala okroglo
obletnico, 280 let. Sv. mašo je daroval župnik g.
Franc Pohajač ob spremljavi domačega CPZ sv. Flo-
rijana pod vodstvom Melite Vidau. Župnik se je v
pridigi navezal na življenje tega rimskega vojaka in
na njegovo mučeniško smrt pri izpričevanju vere.
Omenil je 70-letnico konca druge svetovne vojne
in s tem povezano obeležje pred cerkvico, ki spo-
minja na padle vaščane v dveh svetovnih vojnah.
Pred krajšo zunanjo slovesnostjo in obeležitvijo 15-
letnice postavitve tega spomenika se je tudi zbor s
pesmijo poklonil tem domačinom, žrtvam dveh
grozljivih spopadov v človeški zgodovini.
Nato je P. Vidau podal krajši prerez zgodovine cer-
kvice in tega posestva z vsemi peripetijami, skozi
katere je šel ta Božji hram; med drugim je prestal
večkratno menjavo lastništva; najprej ga je imela v
lasti družina Ustia Bidischini in končno Burgstaller.
Ker ni bilo nasledstva, so dediči leta 1924 posest
prodali italijanski vojaški upravi, ki
je tu zgradila vojašnico, s tem da je
porušila vse zgradbe prejšnjih po-
sestnikov. Ostala je le cerkvica. Po
kapitulaciji Italije so vojašnico za-
sedli Nemci in tu namestili čete ra-
zličnih narodnosti, ki so se bojeva-
le na njihovi strani. Pod njihovo
upravo je bila cerkvica oskrunjena in spremenjena
v vojaško skladišče. Po drugi svetovni vojni, ob sko-
rajšnjem izteku mandata anglo-ameriškim četam,
je uspelo tedanjemu kaplanu na Opčinah g. Angelu
Kosmaču, da so vojaške oblasti oskrunjeno svetišče
ponovno vrnile Cerkvi v bogoslužne namene. Nato
je Neva Hussu spregovorila o vrtnici burbonki; te
so nekoč krasile vrt vile rodbine Burgstaller. Pred
stoletjem je na tem posestvu delala Lucija Milkovič
Špehah, ki si je za spomin vzela nekaj sadik domov.
Pred kratkim sta njena vnuka (eden živi v Avstraliji)
razkrila, da še vedno hranita njene sadike. Na
prošnjo vaščanov so se te vrtnice vrnile in bile ob
tej priložnosti posajene blizu cerkvice. Vidau je
končal poseg z željo, da bi ohranili vse lepo, pristno
in plemenito, kar premorejo v vasi. Po molitvi in
blagoslovitvi spomenika so prisotni šli do prosto-
rov vaškega društva, kjer jih je nagovorila predsed-
nica Norma Križmančič. Pedstavila je gostujoči
MePZ Fran Venturini od Domja, ki ga vodi Cinzia
Sanzin. V nadaljevanju je poudarila sodelovanje, ki
se je ustvarilo med versko skupnostjo, jusom Bani
in SKD Gradom ob praznovanju zavetnika vasi sv.
Florijana, tudi za postavitev teh kamnitih plošč z
ledinskimi imeni, ki bodo pričala prihodnjim ro-
dovom o navezanosti vaščanov na navade in rojstni
kraj. Orisala je tudi zgodovino društvenega delo-
vanja v vasi, ki slavi letos 110-letnico. Prvotno se je
imenovalo društvo Gaj, po ponovni obuditvi leta
1990 se je spremenilo v SKD Grad. Povedala je, da
se je, po ukinitvi v času fašizma vsakršne dejavnosti
v slovenskem jeziku, po drugi svetovni vojni po-
novno obudila prosvetna dejavnost; a le za kratek
čas. Kmalu nato je namreč zaradi Kominforma
prišlo do razdora v vasi in do zamrtja kulturne de-
javnosti. Potrebna so bila desetletja in nova gene-
racija, da se je pričela leta 1985 prebujati potreba
po kulturni dejavnosti.
Sledil je nastop MePZ Fran Venturini, ki je odpel
nekaj pesmi. Nato je župnik blagoslovil kamnito
ploščo na zidu društva z ledinskim imenom Du-
l'nje b'rj'č. Kulturni spored se je nadaljeval s pe-
smijo MePZ Fran Venturini; na kraju je
Neva Hussu o vsakem lediskem imenu
povedala nekaj, kar je zpodbudilo prisot-
ne k razmišljanju za ohranitev teh in dru-
gih ledinskih imen v vasi, ki se vedno bolj
stara in prazni. Po zahvali geometru An-
dreju Sosiču in kamnoseku Jerneju Bor-
tolatu za izdelavo teh kamnitih plošč se
je pričel obhod po vasi za blagoslovitev
ostalih plošč. Najprej Gur'nje B'rj'č, N'
Plj'se, P'r Čuk'veh in ob koncu še dveh
kamnitih obeležij Staje in U'grace.
Tako se je končal obred blagoslovitve teh
vklesanih ledinskih imen v kraški kamen,
zanamcem v spomin o prednikih, ki so
tem predelom vasi dali ta imena. Zavetnik
vasi sv. Florijan se večkrat rad poigra in
pokropi vaške dogodke, a tokrat je bil prizanesljiv,
tako se je lahko celoten spored končal brez dežja.
Praznovanje se je izteklo v prijetnem vzdušju ob
druženju in novih poznanstvih v društvenih pro-
storih.
Pavel Vidau
V
Društvo slovenskih izobražencev
Krutost vojne v upodobitvah
280-letnica cerkve sv. Florijana pri Banih
Blagoslovitev kamnitih
plošč z ledinskimi imeni
Dolina Glinščice
Na prehodu med
dvema svetovoma
  d petka, 15., do nedel-
je, 17. maja, bodo v
občini Dolina poteka-
le delavnice za valorizacijo na-
ravnega kamna pod geslom
Dolina Glinščice: na prehodu
med dvema svetovoma. Dogo-
dek sodi v projekt RoofOfRock
- Apnenec kot skupni imeno-
valec naravne in kulturne de-
diščine vzdolž kraške obale Ja-
dranskega morja (www. roofo-
frock. eu), ki je sofinanciran iz
Jadranskega čezmejnega pro-
grama IPA 2007-2013 in na ka-
terem sodelujeta, poleg par-
tnerjev iz Slovenije, Hrvaške,
Bosne in Hercegovine, tudi
Občina Dolina in Oddelek za
geološke znanosti Univerze v
Trstu. Namen projekta je vzpo-
staviti skupne temelje za traj-
nostno rabo, zaščito in promo-
cijo ploščatih apnencev ter
oblikovati smernice za trajno-
stno upravljanje ploščatih ap-
nencev vzdolž jadranske oba-
le.
Projekt RoofOfRock in njegove
rezultate je v petek, 8. maja, v
dvorani občinskega sveta pred-
stavil koordinator aktivnosti
Občine Dolina, Alen Sardoč.
Na tiskovni konferenci so med
drugim spregovorili tudi od-
bornik za okolje, Franco Cre-
vatin, vodja projekta Mitja Lo-
vriha, odgovorna za upravljan-
je naravnega rezervata, Clau-
dia Ferluga, ter strokovna eki-
pa, ki je opravila specifično
študijo o geološki raznovrstno-
sti občinskega ozemlja z naslo-
vom Na prehodu: Študija za ra-
zumevanje stičišča fliša in kar-
bonatnih kamnin ter vpliva
slednjega na uporabo kamna v
gradnji. Primer območja
občine Dolina. Zanimiva štu-
dija ni namenjena samo ožje-
mu strokovnemu izboru bral-
cev, ampak tudi širši javnosti,
saj je bil namen le-te dati
ustrezne napotke in smernice
za pravilno gradnjo in izbiro
elementov naravnega kamna.
V ta namen bo študija tudi pri-
merno nadgrajena v obliki pu-
blikacije-knjige v treh jezikih
(slovenščini, italijanščini in
angleščini). Tisk je predviden
pred koncem junija.
Pod naslovom Dolina
Glinščice: na prehodu med
O dvema svetovoma, ki ima kotcilj ovrednotenje rezultatovprojekta ter promocijo trajno-
stne rabe naravnega kamna, se
bodo vrstile številne dejavno-
sti, ki bodo namenjene tako
odraslim kot otrokom (delav-
nice obdelovanja kamna in
gradnja suhega zidu, vodeni
ogledi po krajevni naravni de-
diščini, projekcije kratkih fil-
mov na temo kamna ter doku-
mentarcev). Poleg tega bo na
trgu v Boljuncu sejem, na ka-
terem bodo krajevni proizva-
jalci in obrtniki, ki se ukvarjajo
z oblikovanjem kamna, razsta-
vljali in prodajali lastne izdel-
ke. Istočasno bo možen ogled
treh razstav, katerih odprtje bo
v petek, 15. maja, v poznih po-
poldanskih urah. V agrituriz-
mu Zobec, v osmici Starec in v
kleti Parovel bodo od petka do
nedelje razstavljeni kamniti iz-
delki, skulpture in slike.  (Za in-
formacije in prijave na aktiv-
nosti je na voljo e-naslov roo-
fofrock. eu@gmail. com ali
334 7961593 - od 9.30 do
12.30 ure.)
Glasbena revija Dante Alighieri
Dijaki NSŠ Sv. Cirila in
Metoda so se lepo uvrstili
Foto Damj@n
Sergij Pahor, Breda Ilich Klančnik in Marijan Kravos (foto Damj@n)
Tržaška 14. maja 2015 11
Obvestila
Društvo slovenskih
izobražencev in Knjižnica
Dušana Černeta vabita v
ponedeljek,  18. maja,  v
Peterl inovo dvorano v ul .
Donizetti 3 v Trstu na večer
Med papežem in kraljem -
pogovor o prepletanju
jugoslovanske in vatikanske
diplomacije v prvi polovici
prejšnjega stoletja. O nedavni
izdaj i  avtobiograf i je in
dokumentov diplomata msgr.
dr. Nikole Moscatella (1885-
1961) bo spregovoril njihov
urednik,  mladi hrvaški
zgodovinar dr. Stipe Kljaić iz
Zagreba. Začetek ob 20.30.
Srečanje v Nabrežini / Mladi za Prihodnost
O zloglasni reformi
krajevnih uprav
  omet zanimanja prepro-
stih volivcev (takih, ki se
s politiko ne ukvarjajo)
za poslovanje javne uprave na-
vadno ne presega meje zasebnih
– trenutnih interesov, ki jih lahko
uokvirimo v skrb za gradbena do-
voljenja, davek na ne-
premičnine, ločeno na-
biranje odpadkov itd.
Tako vedenje ni na-
pačno, je pa morda stra-
teško zgrešeno. Še zlasti
ko smo v obdobju kore-
nitih reform, kakršna je
sedaj deželna, ki bo
močno preobličila
ustroj naših javnih
uprav: ta bo tako ali dru-
gače zarezala v naš vsak-
dan in – kar se nas
manjšincev tiče – tudi v
naše narodno telo.
To je dejansko sinteza
problema, ki sta ga v
dvorani Grudnove hiše v sredo,
6. maja, na povabilo mladinske
sekcije Mladi za Prihodnost ana-
lizirala in razčlenila deželni svet-
nik in podpredsednik deželnega
parlamenta Igor Gabrovec ter
pravnik in občinski svetnik v Do-
berdobu Marko Jarc.
Reformo krajevnih uprav v vidi-
ku ustanovitve teritorialnih unij
(kar dejansko pomeni poenoten-
je pristojnosti različnih občin,
njihovih uradov in občinskih sve-
tov v večjo teritorialno enoto) je
deželni zakonodajalec izvedel,
sklicujoč se na izgovor, da bosta
D državna in deželna blagajna imeliveč finančnega kisika v odnosudo stabilizacijskih politik, kot
smo temu nekoč pravili. “Nihče,
niti odbornik Panontin in njego-
vi funkcionarji pa dejansko ne ve-
do povedati, v kolikšni meri bi
nov ustroj razbremenil javno bi-
lanco”, je dejal Gabrovec.
Medobčinsko združevanje bi v bi-
stvu razvrednotilo vlogo in pri-
stojnosti manjših občin in jih do-
mala izenačilo skromnemu po-
menu, ki ga imajo rajonski sveti.
Na območju FJK bi tako uredili 17
unij, na Tržaškem bi en tovrsten
osebek sestavljale vse občine po-
krajine s težiščem na občini Trst,
Posočje pa bi bilo razdeljeno na
dve enoti. Na podlagi doslej
začrtanih teritorialnih obsegov
novih upravnih osebkov se njiho-
va oblika razteza vodoravno, od
obmejnega pasu do Furlanije. To
postavlja naše ‘slovenske’ občine,
ki so zgoščene na skrajnem
vzhodnem predelu, v škripce zla-
sti glede ohranjanja ravni zaščite,
ki jo določa zaščitni zakon.
Cena za ‘svobodo’ bi bila za
občine, ki bi izstopile iz tega
načrta, res slana. Dežela je napo-
vedala, da bodo občine, ki ne bo-
do stopile na pot unij, prikrajšane
za tretjino finančnih sredstev: to
pomeni, da bi občina Devin-Na-
brežina na primer prejela
1.500.000 evrov manj denarja.
Da bi ohranili neokrnjen nivo
storitev, bi morala uprava posle-
dično zvišati davke na občinskem
območju: ali bi tako občani radi
ohranili avtonomijo za vsako ce-
no?
Glede na izhodiščno misel tega
zapisa je najbrž ne bi, pa četudi
bi nov osebek, na primer pri nas,
slonel na neuravnovešenem od-
nosu med občino Trst in okolico:
kakor koli že, bi glavno mesto
dežele v razmerju do ostalih oko-
liških občin pokrajine ohranilo
večino (15 glasov Trst, 10 ostali).
Kako naj bi se tržaški župan pri
pisanju pravil novega upravnega
osebka odpovedal taki premoči,
kako naj bi v primeru koncesij
upravičil razvrednotenje svoje
občine v prid okoliških?
Prav zato se danes postavlja
ključno vprašanje pisanja
statutov medobčinskih
unij, kar odpira nov nivo
političnega soočanja med
slovensko narodno skup-
nostjo in deželno večino
glede ohranitve upravne
avtonomije in skladnosti
reforme z zaščinim zako-
nom. Dejansko je pro-
blem politične narave, ki
se bo razrešil na podlagi
subtilne šahovske igre.
Razumljivo je, da je bil
dosedanji frontalni napad
na deželno predsednico
Serracchinijevo s strani
slovenskih županov De-
mokratske stranke neprimeren za
strankarsko disciplino. Priziv zo-
per zakon je v naših krajih
sprožila le občina Števerjan, kate-
ri so se pridružili še nekateri po-
samezniki drugih občin in kasne-
je, na sklep tamkajšnjega občin-
skega sveta, tudi občina Dolina:
v briški občini je manevrski pro-
stor SSk večji, drugod pa bi se v
primeru spora koalicija med SSk
in DS dejansko razbila.
Prva poteza je bila v prid ‘kraljici’,
končni izid igre pa je – vsaj tako
upamo - še odprt.
IG
  eseca aprila se je končal
letošnji niz srečanj v
Finžgarjevem domu, ki
so poslušalce zbrala na temo poti,
ki nas peljejo do sebe in drugih.
Še enkrat je na Opčinah pred šte-
vilno publiko spregovoril mag. Sil-
vo Šinkovec, ki je strokovno, a
hkrati tudi duhovno dokazoval,
da za to, da lahko ljubimo druge
ljudi, se moramo prej naučiti ime-
ti radi same sebe in odkriti zaklad,
ki je v nas.
Pater jezuit Silvo Šinkovec je štu-
diral defektologijo in filozofijo v
Ljubljani in Dublinu, znanja iz
M teologije in psihologije si je prido-bil v Rimu na papeški univerziGregoriani. Svojo službo je opra-
vljal v dijaškem domu in bil šolski
svetovalec, vodil je Skupnost
krščanskega življenja, sedaj pa že
dolgo let sodeluje z Društvom ka-
toliških pedagogov. Opravlja fun-
kcijo rektorja cerkve sv. Jožefa v
Ljubljani, je direktor Zavoda sv.
Ignacija in urednik revije Vzgoja.
O letošnji izvedbi mesečnih vzgoj-
nih srečanj na Opčinah smo se na
kratko pogovorili s predsednico
društva Finžgarjev dom Lučko Pe-
terlin.
Vaša pobuda je v našem prosto-
ru doživela lep uspeh. Ali ste za-
dovoljni s to sezono?
Ker je to že četrto leto predavanj,
ki se dotikajo sorodnih področij,
saj govorijo o vzgoji, pozitivnih
odnosih v družini in družbi ter do
samega sebe, sem bila na začetku
sezone v dvomu, ali bomo počasi
doživljali osip obiskovalcev. Pa ni
bilo tako. Dvorana je bila skoraj
vedno polna, imeli smo pozorne
in hvaležne poslušalce.
Zakaj so ta srečanja edinstvena
v našem prostoru?
Predavatelji se lotevajo proble-
mov, ki bremenijo našo družbo,
na sicer živahen in vsem dostopen
ter razumljiv način, pa vendar zelo
strokovno. Vsi so podkovani, trdit-
Župnija sv. Jerneja apostola z Opčin
Naša beseda: vsebina
vse bolj bogata
  o smo vzeli v roke tokrat-
no izdajo zbornika Naša
beseda, ki vsako leto bo-
gati velikonočni čas vernikov
župnije sv. Jerneja na Opčinah,
pri Banih in na Ferlugih, smo bi-
li takoj pozorni na vezavo publi-
kacije. Debelina je kazala, da bo
tudi letošnja vsebina bogata: in
tako je bilo! Daleč so časi, ko je
velikonočno glasilo leta 1984 na
podlagi daljnovidne zamisli
prof. Ivana Artača in prof. Vinka
Beličiča začelo izhajati na sko-
pem številu ciklostilnih papirjev.
Pogled se nam je nato izbistril na
naslovnici, na kateri je poleg
K zvonika openskega Božjega hra-ma natisnjena podoba nepozab-nega župnika, dekana in kano-
nika Andreja Zinka. Letos nam-
reč obhajamo 145-letnico roj-
stva in 65-letnico smrti duhov-
nika, ki se je rodil na Vrdeli pri
Sv. Ivanu. G. Zink je bil v duhov-
nika posvečen 14. julija 1894 v
tržaški stolnici sv. Justa, 23. julija
1912 pa mu je župnijo sv. Jerneja
na Opčinah zaupal takratni
tržaško-koprski škof Andrej Kar-
lin. “Ves čas župnikovanja je bil
na Opčinah, predvsem med
obema vojnama, nenadomestlji-
va opora svojim župljanom”,
piše v razlagalnem sestavku na
nasprotni strani kolofona: v
njem lahko bralec prebere, da je
zbornik Naša beseda izdala žup-
nija sv. Jerneja apostola na
Opčinah, založila pa sta ga
Društvo Finžgarjev dom in za-
ložba Mladika.
V vsebino zbornika nas
kot po navadi uvaja za-
pis domačega župnika
g. Franca Pohajača.
Openski dušni pastir
tokrat izhaja iz Sokrato-
ve modrosti o tem, da
neresnične, slabe in ne-
bistvene reči nam jem-
ljejo življenjske moči in
jih je zato bolje za-
molčati. Navezuje se tu-
di na besede papeža
Frančiška, ki nam kažejo prepro-
sto resnico, da “Bog misli name!
Jaz sem v Gospodovih mislih, v
njegovem srcu”! G. Pohajač na
tej podlagi vošči vsem bralcem
veliko pozitivne velikonočne
energije.
Sledi seznam verskih dogodkov
v velikonočnem času v openski
župnijski cerkvi in podružnih
cerkvah sv. Florijana pri Banih
in Lurške Ma-
tere Božje na
Ferlugih.
Tudi tokrat se
pisci open-
skega glasila
spominjajo
pomembnih
veljakov, že
omenjenega
župnika g.
Zinka, Ubal-
da Vrabca ob
njegovi 110-
letnici rojstva, prof. Ivana Artača
ob desetletnici smrti in nekdan-
jega domačega učitelja Štefana
Ferluge. Posebno pozornost je
uredniški odbor namenil spomi-
nu na nedavno preminulega g.
Dušana Jakomina in Alojzu Re-
buli, ki je prejel prestižno nagra-
do Državljan Evrope. Pretresljivi
so spomini interniranca v Da-
chauu Milana Guština ob 70-let-
nici osvoboditve. Naša beseda
prinaša tudi izbor zapisov, ki
obravnavajo vesti iz domačih
šolskih ustanov, umetniške zna-
menitosti domače cerkve sv. Jer-
neja, delovanje Zadružne kraške
banke, bogat niz predavanj, ki se
vrstijo v Finžgarjevem domu
(kjer je izredno aktivna tudi gle-
dališka dejavnost Društva
Finžgarjev dom), in vsestransko
prizadevanje Sklada Mitja Čuk.
Na Opčinah je izjemno razveje-
no tudi pevsko delovanje, ki ga
je letos obogatil izid prve
zgoščenke domačega Mešanega
cerkvenega pevskega zbora Sv.
Jernej z naslovom Naša zboro-
vodja, Stane Malič in Ubald Vra-
bec. Več zapisov je namenjenih
temu pevskemu sestavu, ki ga
vodi Janko Ban, in njegovi
moški pevski skupini (vodi jo
Walter Lo Nigro), ki se je lani
preimenovala v Moški komorni
zbor Stane Malič. Posebno dra-
goceno je tudi mladinsko pev-
sko delovanje v društvu Vesela
pomlad, ki sloni na zborovod-
skem in pedagoškem prizade-
vanju Andreje Štucin. Dragocen
je tudi utrinek verskega življenja
od Banov in Ferlugov. Poleg raz-
novrstnih razmišljanj, zlasti o
domači kulturni in arhitekton-
ski dediščini, razpoloženjskih in
spominskih ter pesniških utrin-
kov sta tudi v letošnji Naši besedi
prikaz pastoralnega delovanja v
župnijah sv. Jerneja ap. z Opčin,
od Banov in Ferlugov ter seznam
najstarejših župljanov.
IG
ve izvirajo iz preverjenih in dolgo-
letnih študij ali osebnih izkušenj.
Res je, da iščemo imena, katerih
prepričanja slonijo na krščanskih
etičnih vrednotah, teh vrednot pa
nikdar ne vsiljujejo. Naši predava-
telji niso nikoli pridigarski.
Kdo so obiskovalci in ali se širi
krog zanimanja?
Krog obiskovalcev je zelo raznolik,
tako po starosti kot po spolu, izo-
brazbi, tudi kraju bivanja. Zanimi-
vo se mi zdi, da med poslušalci vi-
dimo mnogo mladih obrazov in
moških, ki se drugače redkokdaj
udeležujejo predavanj z vzgojno
ali psihološko vsebino. Včasih nas
obiščejo kar cele družine. Krog za-
nimanja se širi, predvsem na po-
dlagi ustnih priporočil - nav-
dušeni poslušalci širijo glas o ka-
kovosti ponudbe. Za vsakim pre-
davanjem stoji vztrajno in zamud-
no delo organizatorjev, ki tiskajo
letake, pišejo članke in oglašajo
dogodek v medijih. Ne vem, če se
krog res širi: nekaterih včasih ni,
pa pridejo drugi. Dvorana pa je
skoraj zmeraj polno zasedena.
Kaj načrtujete za naslednje leto
in koga bi še radi z nizom za-
mikali?
O tem še nismo podrobno govo-
rili. Dokler je zanimanje tako živo,
se morda ne splača spreminjati
ponudbe. Mika me, da bi posku-
sili poživiti pristop z majhno no-
vostjo, pa ne vem, če bo ostalim
ideja všeč. Seveda bi radi z nizom
še bolj pritegnili mlade. Vsi o njih
govorimo, ker vemo, da sloni pri-
hodnost na njih. Pritegniti mlade
- nekateri so res kar pretirano za-
posleni - pa ni enostavno. Če jih
bo tema zanimala in bodo slišali,
da se jim splača “žrtvovati” večer,
bodo prišli.
Jernej Šček
Med papežem in kraljem
Prihodnji kulturni večer v Peterlinovi dvorani v Trstu, na katerega
vabita Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana
Černeta v ponedeljek, 18. maja, ob 20.30, bo nosil naslov Med
papežem in kraljem. Šlo bo za pogovor o prepletanju
jugoslovanske in vatikanske diplomacije in politike v prvi polovici
prejšnjega stoletja, torej o času po nastanku Kraljevine SHS, o
položaju katoličanov v prvi Jugoslaviji, o prizadevanjih za
konkordat med Sv. sedežem in Jugoslavijo, o okupaciji,
koncentracijskih taboriščih, grozotah in političnih dilemah druge
svetovne vojne.
Po tej zahtevni, a zanimivi snovi
nas bo vodil 32-letni hrvaški
zgodovinar dr. Stipe Kljaić iz
Hrvaškega inštituta za zgodovino
v Zagrebu. Nedavno je namreč z
znanstvenim aparatom sodeloval
pri izdaji avtobiografije in izbora
dokumentov msgr. dr. Nikole
Moscatella (Dol na Hvaru, 1885 -
Rim, 1961), ki je bil katoliški
duhovnik in v letih 1922-46
jugoslovanski diplomatski
predstavnik pri Sv. stolici v Rimu.
Knjigo na 424 straneh je izdal
Hrvaški papeški zavod sv.
Hieronima v Rimu.
Sam Moscatello je dal spominom, ki jih je narekoval v letih 1957-
59, naslov Neprijatelj Papin radi Kralja, neprijatelj Kraljev radi
Pape, saj je bil spričo duhovniškega stanu in državne službe
(dominantno pravoslavne oblasti) v nenavadnem položaju,
vsekakor pa je delal na izrednem cerkvenopolitičnem razgledišču,
saj se je srečeval z najvišjimi jugoslovanskimi voditelji, od kralja
Aleksandra do Tita, in cerkvenimi predstavniki, na primer
poznejšima papežema Pacellijem in Montinijem.
Prihodnje srečanje v DSI
Foto Damj@n
Šinkovec za konec niza srečanj v Finžgarjevem domu
O uspešni pobudi s predsednico
društva Lučko Peterlin
Foto dpd
Beneška/ Aktualno14. maja 201512
O praznovanju obletnice zgodovinskega dogodka iz leta 1945
Laži in resnica o petomajski
Ajdovščini
  lavni občinski praznik v
Ajdovščini že vsa povoj-
na leta praznujejo na
moč slovesno. Slovesnosti trajajo
več dni.
Tokrat na praznik vsakogar
opomni že visoki mlaj sredi me-
sta, na katerem vihra rdeča zasta-
va. Prvo majsko soboto pa so na
glavnem trgu politiki iz leve po-
litične opcije in člani zveze bor-
cev pripravili proslavo z glasnimi
političnimi sporočili. Praznik, ki
je sicer uradno 5. maja, je oblet-
nica zgodovinskega dogodka iz
leta 1945, ko je nova oblast svojo
prvo vlado ustoličila v Ajdov šči -
ni. Takrat Ljubljane okupatorji še
niso zapustili, hkrati pa je to bila
simbolična gesta, ki je razglasila
Primorsko kot del Slovenije.
Uradno se ta dogodek še vedno
imenuje ustanovitev prve slo-
venske vlade. A zgodovinska dej-
stva govore drugače. Republika
Slovenija je v resnici že peta (5.)
slovenska država. Prva slovenska
država je nastala okrog leta 630
na ozemlju sedanje avstrijske Ko-
roške. Karantaniji so vladali slo-
venski knezi več kot stoletje.
Druga slovenska država Spodnja
Panonija je imela središče jugo-
zahodno od Blatnega jezera na
Madžarskem. Čeprav je neodvi-
G snost trajala samo nekaj let, greza suvereno državo. Tretjadržava, ki so jo ustanovili Slo-
venci, je bila Država Slovencev,
Hrvatov in Srbov konec prve sve-
tovne vojne. Obsegala je Slove-
nijo z Istro, Hrvaško, Bosno in
Vojvodino. Država je bila na po-
dlagi samoodločbe narodov raz-
glašena v Ljubljani 29. oktobra
1918 v prisotnosti več kot 30.000
ljudi. Vrhovna oblast države SHS
je bilo Narodno vijeće, ki je ime-
lo sedež v Zagrebu, načeloval pa
mu je Slovenec dr. Anton Ko-
rošec. Narodno vijeće je dva dni
kasneje imenovalo Narodni svet,
ki ga zgodovinarji imenujejo za
prvo slovensko nacionalno vla-
do. Prva slovenska vlada je vla-
dala od 31.10.1918 do 20.1.1919,
sledila pa ji je že precej okrnjena
deželna vlada Kraljevine Srbov,
Hrvatov in Slovencev. Čeprav je
država Slovencev, Hrvatov in
Srbov trajala le dober mesec, pa
se je prav ta država 1. decembra
1918 enakopravno združila s
kraljevino Srbijo pod imenom
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slo-
vencev. To je bila že četrta slo-
venska država, razlika s prejšnjo
pa je velika: gre za kraljevino,
kjer imajo po imenu in poli-
tičnem položaju prvo mesto
Srbi.
Ajdovska vlada ima zelo velik po-
men zaradi Primorske. Ne Karan-
tanija ne Spodnja Panonija nista
obsegali sedanje Primorske, leta
1918 pa je italijanska okupacija
zatrla primorske osamosvojitve-
ne težnje. Ajdovska vlada je po-
temtakem tudi prva slovenska
vlada, vendar le za Primorsko.
Pomembna tudi zaradi konca
okupacije in ker v predvojni Ju-
goslaviji od leta 1930 naprej ni
bilo več prave demokracije. Ne
glede na to, da je vlada bila ko-
munistična in simbol novega to-
talitarizma, pa je Primorci niso
videli v tej luči. Za Primorce je
bila ta vlada simbol osvoboditve
in združitve s Slovenijo. Tudi pe-
terokraka takrat Primorcem ni
predstavljala partijske diktature,
ampak bolj nov pravičnejši
družbeni red. Zaradi tega ne mo-
remo ajdovske vlade imeti samo
za prvo vlado komunistične Slo-
venije, ampak za nekaj več. Seve-
da predvsem s primorskega zor-
nega kota.
Za resnično prvo slovensko vla-
do bi lahko imenovali vlado, ki
jo je izvolil parlament, v katerem
je bila večina političnih pred-
stavnikov, ki so bili izvoljeni na
zadnjih predvojnih volitvah. Ti
predstavniki so se sestali 3. maja
v Ljubljani in imenovali vlado iz
liberalne in ljudske stranke, ki sta
pred vojno predstavljali veliko
večino naroda. Čeprav v tistem
trenutku ta vlada verjetno ni
predstavljala večinske volje ljudi,
je tudi to bila slovenska vlada.
Dejansko pa je prva slovenska
vlada, ki je bila suverena in de-
mokratična, nastala po prvih de-
mokratičnih volitvah leta 1990.
Zato bi težko kateri koli drugi
vladi iz preteklosti rekli prva slo-
venska vlada. Še najmanj pa vla-
di, ki je nastala kot diktatura.
Tino Mamić
  estitam izdajateljem za Cuffolov
dnevnik o drugi svetovni vojni.
Gre za pomembno in dragoceno
pričevanje nekoga, ki je doživel tisti čas
na težek način. Kot geografu, zgodovi-
narju in politiku se mi zdi, da se prav
na začetku najprej spomnimo, v
kakšnem zgodovinskem prostoru se na-
hajamo.
Prav ta prostor so izredno zaznamovale
zgodovinske ločnice. Ne bi šel nazaj v
Langobardski limes, ampak bi prvo sve-
tovno vojno že močneje omenil. Tu v
bližini so se dogajale ključne bitke. Nav-
sezadnje ne daleč, v Trstu, so se dogajale
zadnje bitke druge svetovne vojne, po-
tem pa je tukaj prišlo do železne zavese,
ki je trdno delila Evropo na njen demo-
kratični in nedemokratični del. Živeti v
takem prostoru, na robu, ob meji ni
vedno lahko, kot priča tudi Cuffolova
knjiga.
Velika politika ne upošteva identitete
manjših skupnosti in jih rada žrtvuje
višijm interesom. In tudi zadeve, brez
velikega smisla za razlikovanje, poeno-
stavlja.
Mene je zelo zanimalo, kakšen je bil od-
nos v preteklosti med Italijani in Slo-
venci. Lahko rečemo, da Italijani dolgo
niso poznali Slovencev. Poznali so nas
bolj v političnem kontekstu. Poznali so
nas, tudi Beneške Slovence, kot Slovane,
kasneje kot Jugoslovane, malo prej kot
ljudi, ki delujejo v avstrijskem interesu.
Niso nas priznavali kot narod s svojo
identiteto. Šele po osamosvojitvi Slove-
nije je prišlo do premika, da nas Italija
ne doživlja kot neko neprepoznavno en-
titeto, ampak nas poslej priznava kot na-
rod, ki deli z Italijani isto evropsko kul-
turo. Zdaj nas ne vidijo več kot izvidnice
Moskve, kot zadnji del sivega imperija
in tako naprej.
Beneški Slovenci so bili po vojni na neki
način sumljivi. Propaganda jih je pred-
stavljala kot izvidnico Moskve, bili so
nekakšni državljani z napako. Hkrati so
bili tudi Slovenci z napako, kajti njihova
identiteta se je deskvalificirala, češ da
ne gre za prave Slovence, ampak za lju-
di, ki govorijo samo neko narečje. Sicer
ta element ni še povsem prešel v zgo-
dovino.
Vesel sem, da je v teh krajih s postavit-
vijo slovenske države prišlo tudi do no-
ve samozavesti, do večje sproščenosti in
tudi do novega okvira za sodelovanje z
Italijo. Dokler nismo imeli svoje države,
smo se lahko Slovenci samo kot del
večjih državnih skupnosti borili za našo
identiteto in tudi za Slovence, ki niso
živeli z nami.
Po vsem tem, kar se je zgodilo, lahko
upravičeno govorimo, da so Beneški
Slovenci eni od tistih, ki so plačali ceno
razdeljene Evrope. Še pred tem so
plačali ceno političnemu razvoju, ki
jim ni omogočal popolne povezave z
matičnim narodom, ker z njim niso
živeli v isti politični tvorbi in to se je
seveda poznalo tudi v odnosu do
knjižnega jezika. Če nimaš šol v svojem
jeziku, so s knjižnim jezikom seveda
težave. Če se v Be-
neški Sloveniji ni po-
javila raba knjižnega
jezika, je seveda zara-
di tega. Nihče ne krivi
Beneških Slovencev.
Ko sva se nekoč v Go-
rici srečala dva zu-
nanja ministra, že po-
kojni Emilio Colom-
bo in jaz, sva se pogo-
vorila tudi o teh bo-
lečih zadevah, tudi o
tem, kar se je zgodilo
v tem prostoru v času
fašizma, med vojno
in po njej. Takrat sva
se dogovorila, da
ustanovimo mešano kulturno zgodo-
vinsko komisijo, v kateri sta bila tudi pi-
satelja Fulvio Tomizza in Saša Vuga. Od-
kar imamo njeno poročilo, o teh zade-
vah govorimo drugače. Po petdesetih
sestankih je mešana komisija podpisala
skupno zgodovino Italijanov in Sloven-
cev v tem prostoru. S skupnim jezikom
so povedali, kaj so bili fašizem, nacizem,
komunizem in kaj je vse to za te ljudi in
te kraje pomenilo. Sem zelo vesel, da je
bilo to poročilo uspešno zaključeno, žal
pa mi je, da politika ni izkoristila dela
zgodovinarjev z večjo politično ambici-
jo. Na podlagi tega, kar so povedali zgo-
dovinarji o težkih temah, bi lahko poli-
tika naredila več, kot je, pa vendar mo-
ram reči, da je prišlo do premikov.
Rad bi vam povedal tudi, da se z vesel-
jem spominjam, da smo skupaj na Ma-
tajurju praznovali pristop Slovenije k
Evropski zvezi. Moram reči, da sem čutil
takrat veliko
olajšanje in
pričakovanje. Mi-
slim, da se je stari
koncept sovražni-
ka tisti večer še bolj
odmaknil, kot se je
že prej.
Kljub temu ostaja
naloga politike,
kulture, vzgoje še
naprej razbremen-
jevati ta prostor od
neprijetnih ostan-
kov zgodovine in
ga še bolj odpirati
prihodnosti. Bi-
stveno je za Evro-
po, da spoštuje vse svoje identitete.
Identiteta pa ni kvantitativen pojem, pri
identiteti se ne preštevamo, ampak
spoštujemo drugačnost, izražamo po-
zornost. Za vsako skupnost, tudi za Be-
neške Slovence v vseh njihovih dolinah
in bregovih, je spoštovanje njihove
identitete prva zadeva. Pozornost in
podpora sta potrebni, da bomo prema-
gali posledice nepozornosti in zaosta-
janja v preteklosti.
Ne bom navajal številk, a Beneška Slo-
venija je doživela izredno nevaren de-
mografski razvoj in tudi Beneški Sloven-
ci so šli drugam v Evropo in tam
obdržali svojo identiteto. Mislim, da bi
bilo treba danes to evropsko spoštovan-
je identitete, ta občutek za drugega in
smisel za skupno delo aplicirati na vseh
ravneh tudi v manjših skupnostih. Na
celi črti nekdanje železne zavese, od Bal-
tika do Jadrana, je še možnost, da bi po-
kazali, kaj zmoremo narediti skupaj, če
to hočemo.
Vsi manj številčni narodi smo se v pre-
teklosti borili za svojo identiteto, za pra-
vico do jezika, za pravico do političnega
zastopstva. Danes je naša identiteta priz-
nana, spoštovana, dobrodošla, bogati
Evropsko zvezo in jaz bi si samo želel,
da je ta občutek navzoč povsod v Evrop-
ski uniji za vsako mejo, da nihče ne bo
prizadet ali ogrožen, zato ker govori svoj
jezik, ker misli po svoje in tako naprej.
Želel bi, da ta nova evropska kultura do-
seže vsa evropska območja, zlasti ob-
mejna.
Videli smo, kako ne gre, kako je težko
napredovati. Videli smo tudi, kakšne
posledice je pustila obrobnost, kajti
države se niso zadosti trudile za obrob-
na območja na eni in drugi strani nek-
danje železne zavese. Tudi Posočje je vel-
jalo lep čas za manj razvito območje, ker
mu Jugoslavija ni posvečala pozornosti.
Naša skupna dolžnost je, da izkoristimo
državna, deželna in evropska sredstva
za razvoj, da bi preprečili nadaljnje pro-
padanje. Želel bi si seveda, da bi
manjšina in njene organizacije živele še
naprej, tako da bi bili vsi skupaj boga-
tejši.
Č
MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (96) Mariza Perat
Cerkev Marije Vnebovzete
na Repentabru
V povojnih letih se je seveda razživela tudi
kulturna dejavnost. Obnovilo se je prosvetno
delovanje, še zlasti zborovska dejavnost. Tu
deluje otroški oziroma mladinski zbor
Zvonček, ki ga vodi g. Anton Bedenčič. Mladi
pevci so v okviru pevskih turnej prepotovali
Nemčijo, Anglijo, Francijo, Švico, Avstrijo in
Belgijo. Tu sta še mešani pevski zbor Repen-
tabor, zdaj ga vodi Martina Škabar, pred tem
pa ga je vodil g. Bedenčič, in moški zbor
Kraški dom z zborovodkinjo Vesno Guštin.
Posebna zanimivost Repentabra oziroma
Repna je Kraška hiša, ki jo je leta 1968 odku-
pila zadruga Naš Kras. Stavba sega vsaj v 18.
stol.
in tudi njeni prostori z ustrezno opremo so
odraz te dobe. Hiša je odprta v poletnih me-
secih. V njej so razstave, kulturni večeri in
koncerti na prostem.
Seveda ne smemo na Repentabru mimo
Kraške ohceti. To je obhajanje poroke, kot je
bila navada v 2. polovici 19. stol. Zamisel, da
bi oživili ta stari običaj, se je pojavila ob na-
stanku Kraške hiše leta 1968.
Kraška ohcet je največja folklorna in etnograf-
ska prireditev v zamejstvu in je vsako drugo
leto proti koncu avgusta. Praznovanje traja
približno teden dni. Konča se na nedeljo, ko
se novoporočenca peš napotita v repenta-
brsko cerkev k poročnemu obredu. Spremlja
ju 400 ali tudi več svatov. Vsi so v narodnih
nošah.
Pri organizaciji Kraške ohceti
že od vsega začetka aktivno so-
deluje društvo Kraški dom.
Sploh pa je bil Repentabor tudi
v preteklosti zelo priljubljen
kraj za razne verske in narodne
shode ter srečanja. Tako je tu
potekal velik narodni shod 20.
oktobra 1878. Prisoten je bil tu-
di takratni tržaško-koprski škof
Juraj Dobrila (1812-1882),
Hrvat po rodu, apostol Istre,
kot ga tudi imenujejo, in ve-
lik prijatelj Slovencev. Leta
1891 je 7. julija na Tabru
imelo velik shod Katoliško
društvo iz Trsta. Zbralo se je
od 6.000 do 10.000 oseb. Le-
ta 1896 je na Repentabru bi-
lo ustanovljeno pevsko in
bralno društvo Dom ter Ka-
toliško izobraževalno
društvo Repentabor. Delo-
valo je do leta 1926. Tu so bi-
li tudi Obrtniško in Gospo-
darsko društvo in
pa godba na piha-
la. Leta 1908 je na
Repentabru ime-
lo veliko zboro-
vanje Učiteljsko
društvo za Kras,
društvo Tabor pa
je po letu 1912
imelo tu svojo
knjižnico in tam-
buraški odsek.
/ dalje
Nastop otroškega zbora Zvonček
Kraška hiša
Kraška ohcet 1.9.1985 - ženin Franco Simonettig
in nevesta Morana Sossi
Škof Juraj Dobrila
Govor evropskega poslanca Alojza Peterle v Špetru 24. 4.
Beneški Slovenci plačali ceno
razdeljene Evrope
Slovenija 14. maja 2015 13
  Sloveniji v maju, sicer v času pre-
bujajoče pomladi in pogosto pre-
bujajoče radosti, razmere vsilju-
jejo posebne dogodke. Politika, tista vid-
na oziroma delujoča kot izvršilna oblast,
z domnevnimi usmerjevalci v ozadju, pa
njen drugi del, ki deluje v opoziciji in ki
naj bi ga še zmeraj najbolj usklajeval in
opogumljal Janez Janša, na
proslavah, srečanjih in dru-
gačnih prireditvah obeležujeta
70. obletnico konca druge sve-
tovne vojne in po uradni ra-
zlagi tistega obdobja, tudi
osvoboditve.
Na proslavah sodeluje večje
število starejših ljudi, mlajših
pa je manj. Med prisotnimi pa
je kot vedno v polpretekli zgo-
dovini prisotna dilema, kaj je
nastalo ob koncu druge sve-
tovne vojne maja leta 1945 v
Sloveniji. Se je po zlomu fašiz-
ma, nacizma in domače proti-
revolucije zgodila svoboda z
demokracijo, ali pa se je začelo
obdobje nove diktature, tiste,
ki so jo zasnovali ideologi in organiza-
torji t. i. narodnoosvobodilnega boja.
Odgovori so seveda zmeraj enaki. Tudi
na letošnjih proslavah se pojavlja oziro-
ma ponavlja največ trditev, da so parti-
zani ob koncu druge svetovne vojne v
deželo prinesli svobodo in demokracijo
in s tem po njihovem zatrjevanju ustva-
rili izhodišča in pogoje za poznejšo usta-
novitev samostojne države Slovenije.
Takšne trditve so seveda logične in
pričakovane, saj skoraj vse slovesnosti
ob zaznamovanju obletnice konca dru-
ge svetovne vojne in t. i. osvoboditve iz-
vajajo organizacije Zveze borcev, ki so
globoko privržene znanim ideološkim
in političnim stališčem vladajoče levice.
Slišati je bilo sicer nekaj glasov iz opozi-
cije, tako tudi predstavnika domoljubne
in protifašistične organizacije TIGR.
Privrženci le-te so prvi sprožili strele zo-
per italijanskega okupatorja v Sloveniji.
Na državni proslavi v čast upora v petek,
8. maja, je predsednik državnega zbora
Milan Brglez obsodil povojne poboje in
opozoril tudi na nujnost ureditve in do-
stojnega pokopa žrtev v več kot 600 gro-
biščih po vsej Sloveniji. S tem je napravil
preobrat v svojem razmišljanju in sta-
liščih, saj je isti politik, torej predsednik
slovenskega parlamenta, še nedavno v
nekem intervjuju opravičeval povojne
poboje z nekakšnimi pravicami, ki naj
bi bile utemeljene v naravnem pravu.
Bolj načelen se zdi predsednik države
Borut Pahor, ki svojih mnenj vsaj glede
pomiritve in sprave ne spremin-
ja. Nekdanjim borcem in javno-
sti je na majski proslavi sporočil:
“Čas je, da ne pozabimo, a se po-
mirimo. Kako je sploh mogoče,
da smo Slovenci skoraj tri četrt
stoletja po koncu druge svetov-
ne vojne odpustili Nemcem in
Italijanom, brat bratu pa ne? ”
Med govorniki na proslavah je
bil nemara najbolj pričakovan
nastop nekdanjega predsednika
države Milana Kučana, ki naj bi
bil po mnenju dela politike in
javnosti še vedno eden od
ključnih nosilcev političnega
odločanja. Govoril je na osrednji
proslavi v Ljubljani. Po njego-
vem prepričanju “sta OF in upor
Slovencem za vselej določila mesto med
narodi, ki so s svojo medvojno oprede-
litvijo ustvarili temelje sodobnega sve-
ta”. Pa še njegov pogled na sicer zelo po-
membno in občutljivo vprašanje, zakaj
po drugi svetovni vojni zmagovita stran
v Sloveniji ni uvedla demokracije. Nek-
danji predsednik države zatrjuje, da za-
radi tega, “ker prva točka programa
osvobodilne fronte, ki je določala, da se
bodo vprašanja, ki so
presegala okvir narod-
noosvobodilnega boja,
ko naj bi bila v Sloveniji
vpeljana tudi demokra-
cija, ni bila uresničena.
To je bila ena usodnih
napak takratne sloven-
ske politike, ki so vodile
do mnogih nesrečnih
dejanj med vojno in po njej”.
Sicer pa je sporno, ali vprašanje upora
zoper okupatorje pred 70 leti in sprava,
Slovence, zlasti mlade, ki si šele ustvar-
jajo prihodnost, res zelo zanima. Veliko
bolj pereče, celo dramatično, je namreč
stanje glede revščine in sociane iz-
ključenosti velikega števila državljanov.
Na pragu revščine je prisiljeno živeti več
kot 410.000 ljudi, so izračunali v Zvezi
svobodnih sindikatov Slovenije, kjer vla-
di predlagajo, naj vsaj zagotovi povečan-
je minimalne plače. Ta zdaj znaša samo
604 evre mesečno, kar je seveda premalo
za dostojno preživljanje in s tem za ohra-
nitev dostojanstva okoli 16 tisoč z omen-
jenim zneskom plačanih delavcev in
uradnikov. Dogaja se, da se zaposleni, ki
trdo delajo, a se s svojo plačo ne morejo
preživljati, zatekajo po pomoč k dobro-
delnima organizacijama Karitas in Rdeči
križ. Samo Župnijske karitas so v minu-
lih desetih letih revežem in drugim so-
cialno ogroženim državljanom razdelile
več kot 25 milijonov kilogramov hrane.
Skupna vrednost programov pomoči
Karitas v hrani, higienskih pripo-
močkih, kurjavi, plačilu položnic in ob
naravnih nesrečah pa je v zadnjih dese-
tih letih presegla 49 milijonov evrov. Po-
moč Karitas tudi sedaj zajema več kot
20.000 družin oziroma nad 100.000 so-
cialno ogroženih oseb na leto. Pri nu-
denju pomoči potrebnim pa sodelujejo
tudi organizacije Rdečega križa Sloveni-
je.
Revščina in socialna odrinjenost sta do-
segli tolikšen obseg, da stranka
Združena levica in Ministrstvo za delo,
družino, socialne zadeve in enake
možnosti, pripravljata vsak svoj projekt,
t. i. “socialni paket”, o odpisu dolgov
najbolj revnim državljanom. Upravičen-
cev naj bi bi bilo vsaj okoli 100.000, a
dejansko naj bi bilo v Sloveniji resničnih
revežev, ki bi potrebovali pomoč in ra-
zumevanje, še veliko več. Zagotovo pa
bo do izvedbe enega ali drugega projek-
ta o odpisu dolgov minilo še dalj časa,
ker sta se v postopek po nepotrebnem
že vključili politika in birokracija. Odpis
dolgov podpira tudi Zveza društev upo-
kojencev Slovenije, kjer pa menijo, da je
revnih, ki bi jim morali odpisati dolgo-
ve, kar okoli 200.000. Pod pragom
revščine naj bi v sestavu svojih družin
živelo tudi 55.000 otrok.
Javna občila so zamolčala tisto o
družini, kar je povedala Tina Maze!
32-letna Tina Maze, najboljša slovenska
smučarka vseh časov in po številu do-
seženih odličij na tekmovanjih na dru-
gem mestu najbolj uspešnih slovenskih
športnikov vseh časov, takoj za Leonom
Štukljem, je svojim privržencem in vsej
javnosti sporočila, da se za eno leto umi-
ka s tekmovalnih prizorišč. V tem času
bo razmislila in se odločila, kako in v
kakšno smer bo nadaljevala svoje
življenje. Še letos bi rada končala študij
razrednega pouka in diplomirala na pe-
dagoški fakulteti Univerze v Mariboru.
Vsi tiskani in elektronski mediji v državi,
razen katoliškega tednika Družina, pa so
zamolčali, kar je proslavljena in v sve-
tovnem merilu občudovana Tina Maze
povedala o svojem odnosu do družine.
Kot omenjeno je njene misli skupaj s fo-
tografijo objavila samo Družina. Tina
Maze je dejala naslednje: “Za vsako žen-
sko je življenjski vrhunec materinstvo.
Tudi moj življenjski cilj je družina. Tako
sem bila tudi vzgojena”.
Marijan Drobež
V
Kako zaposlenim zagotoviti pravične plače?
Zrelostni izpit
  ivo “zrelosti” družbe se,
po eni od pogostejših
definicij, meri po njeni
zmožnosti, da poskrbi za (naj)
šibkejše. To načelo je postalo
splošno uveljavljeno v 20. stolet-
ju in v prvi vrsti po drugi svetov-
ni vojni in predvsem v zahodnih
državah, ko so sindikati postali
(res) enakopravni socialni par-
tnerji in so delavci začeli uživati
pravice, ki so bile pred tem ne-
predstavljive. Na tem se je rodil
pojem socialne države oziroma,
v angleški različici, t. i. welfare
state. Zmožnost poskrbeti za
najšibkejše se meri tudi v višini
plače, ki jo dobivajo bolj zaposta-
vljeni poklici.
Minimalna plača na robu
revščine?
Vprašanje minimalne plače je v
Sloveniji odprto že dalj časa. Po-
glejmo najprej številke. Danes je
zakonsko določena minimalna
plača v Sloveniji
790 evrov bruto
oziroma 560 evrov
neto. Če neto zne-
sku prištejemo še
dodatke, dobimo
povprečno vred-
nost okoli 600
evrov. Določilo je
stopilo v veljavo v
začetku letošnjega
leta, gre pa v bistvu
za nadgradnjo
Križaničevega za-
kona, ki je marca
2010 prejšnjo mejo
(slabih 600 evrov
bruto) pomaknila
naprej do zneska
734 evrov bruto. Do danes se je
ta znesek še dodatno okrepil na
skoraj 800 evrov bruto. Kljub te-
mu pa je tudi ta plača še vedno
daleč prenizka. Rast cen v Slove-
niji danes posebej v urbanih sre-
N diščih (Ljubljana, Maribor indruga večja mesta) onemogočapreživljanje ob takih zneskih.
Sploh če je potrebno s tako plačo
preživljati družino. Kljub temu
da se je v zadnjih letih minimal-
na plača dvigovala, jo mnogi še
vedno imajo za sramotno nizko.
V tem duhu so sindikati spreje-
mali tudi pritožbe delodajalcev,
da ima dvigovanje minimalne
plače nanje malodane vampirski
učinek. Podobnega neodobra-
vanja so bili s strani delodajalcev
deležni zadnji predlogi za spre-
membe zakona pri minimalnih
plačah, po katerih bi bruto zne-
sek 790 evrov mesečno pomenil
izplačilo brez dodatkov za nočno
in nedeljsko delo ter delo ob
praznikih. Če bi izglasovali pre-
dlog sindikatov, bi torej mini-
malna plača v višini 790 evrov
vključevala samo osnovno plačo
brez dodatkov. Tudi to bi bilo s
socialnega vidika razumljivo,
predvsem zato, ker govorimo o
najnižjih plačah.
Delodajalci – grabežljivi kapitali-
sti?
Delodajalci pa se niso strinjali ni-
ti s to formulacijo. Zakaj ne? Ra-
zlog je preprost: obremenitve de-
la za delodajalce so v Sloveniji
izrazito visoke in onemogočajo
zdrav razvoj gospodarstva. Kljub
upravičenosti zahtev glede mini-
malnih plač je vidik, ki ga izpo-
stavljajo delodajalci in v njiho-
vem imenu v prvi vrsti Gospo-
darska zbornica Slovenije, pov-
sem na mestu. Vprašanje (mini-
malnih) plač se v tem kontekstu
zastavlja širše in vključuje tudi
sektor vlade in vprašanje birokra-
tizacije podjetniških postopkov.
O potrebi po olajšanju davčnega
bremena na delo se slovenska
javnost sprašuje že dalj časa. Kon-
kretnih rezultatov pa ni. Gre
namreč za dokaj kompleksno
vprašanje, ki bi zahtevalo pre-
cejšnje napore na strani vlade.
Ker pa se v zadnjih letih izvršna
oblast v Sloveniji spreminja ma-
lodane na letni ravni, je vsak re-
sen poseg na tem področju sko-
rajda nemogoč. Ostajajo tisti
ukrepi, ki jih pogojujejo politični
pritiski in populistični značaj.
Vlada Mira Cerarja je na tem po-
dročju klonila pred zahtevami
upokojenske stranke Desus po
usklajevanju pokojnin z rastjo
plač in inflacijo. Usklajevanje je,
po besedah predsednika Desusa
Karla Erjavca, nujna posledica
lanske dobre rasti BDP (2,6 od-
stotkov). Drugi populistični “do-
sežek” Cerarjeve vlade je socialni
sporazum s sindikati javnega sek-
torja glede rezov. Pravi uspeh...
za sindikate: Cerarju je glede na
začetne predloge dodatnih rezov,
ki so presegli več kot
120 milijonov evrov,
uspelo izpogajati
vsoto v višini le za 20
do 40 milijonov
evrov. To je bolj ali
manj tudi vse, kar je
na tem področju do-
slej uspelo narediti
vladi. Interesne sku-
pine pač pritiskajo,
uspešnost lobiranja
pa je premosoraz-
merna z neizkušeno-
stjo večine članov
zdajšnje vlade in vseh soobliko-
valcev vladne politike, ki priha-
jajo v veliki meri iz stranke SMC.
Ta pa je nastala, to moramo ved-
no imeti v mislih, samo 6 tednov
pred lanskimi volitvami.
Nerazumno visoki stroški dela
Probleme okoli plač, minimal-
nih, pa tudi “navadnih”,
bi moral Cerar reševati
nekoliko širše. Pa bodimo
čim bolj konkretni. Je mi-
nimalna plača, ki prinaša
delavcu 600 evrov me-
sečno, prenizka? Da, v da-
našnjih razmerah ned-
vomno. Je rešitev v tem,
da se zakonsko zviša nivo
minimalne plače? Ne, žal
ne. Ko govorimo o teh
težavah, moramo imeti
vpogled na celotno sliko
in ne samo na delček tega
mozaika.
Potrebno se je vprašati,
zakaj so delodajalci proti
zviševanju minimalnih
plač. Če se zadovoljimo z odgo-
vorom, da gre za nadute kapitali-
ste, ki skušajo iztržiti čim večji
dobiček na ramah delavcev, se
motimo. Seveda, taki primeri
“nadutih kapitalistov” obstajajo:
Zakaj po mnenju Milana Kučana oblast po drugi svetovni vojni v Sloveniji ni uvedla demokracije
Predlagajo odpis dolgov za okoli
200.000 revnih ljudi
problem delodajalcev v Sloveniji
pa je potrebno vzeti širše. Poglej-
mo, koliko stanejo zaposleni vsa-
kega delodajalca. Začnimo z mi-
nimalno plačo. Ta predvideva,
neto plačo v višini 561,46 evra
(brez dodatkov). Bruto znesek je,
kot smo že povedali 790,73
evrov: delavcu se torej za prispev-
ke odtrže 229,27 evra. Ob tem
ima delodajalec še druge stroške,
vezane na vsakega zaposlenega
posebej. Gre za prispevke za
zdravstvo, za zaposlovanje, za
poškodbe in podobno. Pri mini-
malni plači znašajo skupno
127,31 evra. Če vse to seštejemo,
ugotovimo, da je ob minimalni
neto plači 561,46 evra skupni
strošek za delodajalca 918,04
evra. Neto plača je tako le 61 od-
stotni delež celotnega stroška, ki
ga ima delodajalec za zaposlene-
ga. Kaj pa če govorimo o nekoli-
ko višjih plačah? Vzemimo, pov-
prečno slovensko (neto) plačo v
višini 1000 evrov. Skupni stroški
za delodajalca znašajo v tem pri-
meru 1.739,78 evra. Delež neto
plače glede na celotne stroške de-
lodajalca je tukaj samo še 57 od-
stoten. Pa še zadnja primerjava:
poglejmo, kako je z visokimi
plačami. Za zaposlenega, ki ima
povprečno neto plačo 2.000
evrov, bo delodajalec skupno pri-
siljen odšteti 4.022 evrov. Delež
neto plače v primerjavi z vsemi
dajatvami delodajalca je 50 od-
stotkov.
Celovito zajeti problem
Te številke nam dajejo nekoliko
širšo perspektivo na problem
plač in zaposlitev v Sloveniji. Ob
takih obremenitvah ni čudno, da
podjetja le s težavo zaposlujejo in
da veliko raje iščejo bolj poceni
delovno silo v obliki
samostojnih podjetni-
kov, avtorskih hono-
rarjev in podobnega.
Ne gre torej samo za
“grde in grabežljive ka-
pitaliste”, problem je
nekoliko komplek-
snejši. In na tem po-
dročju je mogoče
občutiti pomanjklji-
vost države in vlade.
Potrebna bi bila strate-
gija, ki bi problem za-
poslovanja zajela v ce-
loti in ki bi spregovorila vsem
soudeleženim akterjem, delav-
cem oziroma sindikatom in de-
lodajalcem. V prvem koraku bi
bilo potrebno z zmanjšanjem
obremenitev omogočiti lažjo za-
poslovanje: tako bi najprej imeli
manjše razlike med neto in bruto
zneski plač pri zaposlenih,
manjši bi bili tudi stroški za de-
lodajalce. Posledica lažjega zapo-
slovanja bi bila več ljudi s služba-
mi in posledično večja kupna
moč. Povečala bi se domača po-
trošnja, kar bi navsezadnje bilo
zelo pozitivno tudi za slovensko
gospodarstvo. Država bi v začetni
fazi morda res zabeležila nižje
prihodke, a ob gospodarnem
upravljanju bi lahko te luknje za-
mašili: dovolj je pomisliti na po-
tratne posle, ki jih je sklepala
država v zadnjih letih. Koliko de-
narja je (po nepotrebnem)
država zapravila v projektih,
kakršni so Teš 6, avtocestni križ
in javno naročanje v zdravstvu?
Ne pravim, da gre za enostaven
proces. A gre za postopke, ki jih
mora (zrela) država izpeljati. Do-
kaz take zrelosti iz Ljubljane še
čakamo...
Andrej Černic
Mesečna plača* Minimalna plača Povprečna plača Visoka plača
Neto plača 561,46 1.000 2.000
Prispevki na račun zaposlenega 228,97 498,52 1.464,18
Bruto plača 790,43 1.498,52 3.464,18
Prispevki na račun delodajalca 127,31 241,26 557,82
“Bruto bruto” plača – celotni
strošek delodajalca
918,04 1.739,78 4.022,56
Delež neto plača/bruto bruto plača 61,15% 57,47% 49,71%
Stroški dela v Sloveniji (v evrih)
Vir: mladipodjetnik.si. Izračun, objavljen na omenjenem portalu, je nastal na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse
(objava: 19. 3. 2015)
* - upoštevajo se zneski plač brez morebitnih povračil stroškov
Milan Brglez
Aktualno14. maja 201514
NATUROPATSKI NASVETI (65)Erika Brajnik
TOPLOTA JE VIR ENERGIJE,
TRADICIJA JE VIR MOČI
Za prvomajske praznike se mi je ponudila pri-
ložnost obiskati dežele nekdanje Jugoslavije,
natančneje Hercegovino. Kar me je najbolj pre-
senetilo pri tamkajšnjih ljudeh, je bila njihova
močna navezanost na tradicijo, ki se odraža v
vsem: oblačenju, modi, prehranjevanju, molit-
vi...
Naj se najprej poglobimo v oblačenje oziroma
modo; nekateri narodi otroke oblačijo in povi-
jajo zelo konkretno, in sicer predvsem zaradi
navad in šeg okolja, v katerem
živijo. Mamice same ne pomi-
slijo, zakaj dejansko so otroka
tako oblekle, tega so jih
naučile babice in tako pač mo-
ra biti. Pred očmi imam prizor
na ulici, ko je muslimanska
mamica imela v vozičku kljub
25 stopinjam Celzija precej
oblečeno punčko, ki je nosila
volnene nogavičke in je imela
celo čez rame ogrnjen volnen
šal.
Pri evropski mamici je bilo ravno obratno; njen
fantek je bil kljub mrazu in vetru oblečen zgolj
v trenirko z bombažnimi nogavicami, medtem
ko je imela sama mamica jopo. Čez nekaj časa
je fantek zaradi mraza začel jokati, mamica pa
ga je le površno pokrila in mu tlačila dudo v
usta.
Ko je otrok majhen (vse do 7. leta starosti),
težko uravnava svojo telesno temperaturo, hitro
mu je vroče in hitro mu postane mraz. V tem
obdobju je vsekakor bolje, da je otroku pre-
vroče kot pa premrzlo. Otrok, ki ga muči
občutek mraza, namreč ne raste, izgublja ener-
gijo in ob tem izgublja tudi samopodobo in sa-
mozavest! Vse to pa je povezano s šibkostjo
pljuč in ledvic.
Velikokrat se mi zgodi, da pripeljejo mlade ma-
mice na pregled otroka, med pregledom pa
opazim, da ima otrok mrzla stopala. Mamico
na to opozorim in velikokrat dobim odgovor,
da ima stopala vedno tako mrzla. S tem odgo-
vorom nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj
otroci rastejo v toplem okolju. Če želite imeti
zdrave, samozavestne
in močne otroke, jih
morate poviti, čeprav
ne sledite modi – sledi-
te počutju svojega otro-
ka in redno preverjajte
njegovo temperaturo.
Če ima mrzla stopala,
mu oblecite volnene
nogavice.
Drug problem je, da
volnenih otroških no-
gavic skoraj ni več v
prodaji. Volna je kakovostno veliko boljša od
bombaža, saj ima grelno moč in se ob potenju
posuši na koži, bombaž te lastnosti nima.
Osebno iščem za svojo hčer vsaj delno volnene
spodnje majice in nogavičke, saj potrebuje
zdrav otrok zdravo toploto za dobro rast in pra-
vi razvoj, tako kot je bilo nekoč.
Sledite tradiciji in ne modi, predvsem pa iščite
zdravje!
www. saeka. si
Prof. Martin Kranner o začetkih skavtizma na Goriškem
Mogočni orel pripoveduje
  rof. Martin Kranner je v svo-
jem večdesetletnem in vse-
stranskem delovanju na Go-
riškem posegel tudi v svet skavtiz-
ma. Pravzaprav je bil prvi starešina
goriških skavtov, ki so nastali leta
1964. O tem poglavju mi je sprego-
voril na svojem domu v Pevmi 20.
aprila 2015.
Prof. Kranner, kako se je začela
vaša skavtska zgodba?
S skavti sem se prvič seznanil leta
1929, ko sem začel obiskovati prvi
razred gimnazije v Ljubljani. Takrat
sem začel hoditi na sestanke, ki smo
jih imeli pri lazaristih za cerkvijo
Srca Jezusovega na Taboru. Moja
prva “skavtska doba” je trajala le ne-
kaj mesecev, saj je jugoslovanski
kralj Aleksander januarja leta 1929
uvedel diktaturo in decembra istega
leta razpustil vse katoliške organi-
zacije v Sloveniji, od prosvetnih do
telesnovzgojnih. Smele so ostati le
fantovske Marijine kongregacije in
ženske Marijine družbe ter na
vsedržavni ravni vzgojno-telovadna
ideološko svobodomiselna organi-
zacija Sokol.
Kako pa ste se približali skavtiz-
mu, ko ste prišli na naš konec?
Pobliže sem spremljal ustanovitev
in delovanje skavtov na Tržaškem
tudi zato, ker sem poznal njegove
protagoniste že iz Ljubljane. Profe-
sorja Ivana Theuerschuha sem
spoznal že pred vojno, s profesor-
jem Otonom Bercetom sem bil sku-
paj kot lahkoatlet pri društvu Plani-
na v Ljubljani, z dr. Jožetom Prešer-
nom pa sem se seznanil, ker je bil
tajnik ljubljanskega škofa Gregorija
Rožmana in duhovni asistent Di-
jaške katoliške akcije - mladcev.
Že v prvem povojnem obdobju sem
večkrat priskočil na pomoč dr.
Prešernu pri organizacij kolonij za
učence in dijake slovenskih šol na
Tržaškem in Goriškem, leta 1947
sem uredil, da je kolonija našla pro-
stor v Žabnicah. Pri tem delovanju
sem pozneje spoznal še duhovnika
Lojzeta Zupančiča. Dr. Prešeren me
je tudi prosil, da bi za Skavtski pri-
ročnik, ki ga je izdal leta 1963, pri-
pravil poglavje Zdravje. In prav to
delo me je vzpodbudilo, da sem
začel misliti na ustanovitev skavtov
na Goriškem, pa tudi sam dr.
Prešeren me je v tem smislu nago-
varjal, ker je vedel, da se zanimam
za mladino na Goriškem, saj smo
marca leta 1961 v Gorici ustanovili
športno združenje Olympia.
Zakaj omenjate le fante?
Skavtizem na Goriškem se je začel
že leta 1963 s skupino deklet, ki so
se zbirale na Placuti, kjer je bil v zgo-
dovinski stavbi katoliških Sloven-
cev popoldanski pouk za učenke
naših šol. Med njimi je bila tudi mo-
ja hčerka Marjeta. Skupina goriških
skavtinj je delovala le nekaj mese-
cev, a je prišlo tudi do obljub, in si-
cer na Tržaškem, v Šempolaju, kjer
so goriške skavtinje napravile oblju-
bo skupaj s skavtinjami iz Trsta. Sku-
P
pina je nato v Gorici zamrla, kasneje
se je ponovno razvila v Števerjanu,
vodila jo je Alenka Terčič, ki je bila
skupaj z nekaterimi števerjanskimi
dekleti že v goriški skupini. O sa-
mem nastanku goriških skavtinj bi
vedel povedati, da so bile povezane
s Trstom, tudi taborile so leta 1964
s tržaškimi skavtinjami pri Belo-
peških jezerih. Bile so kar lepa sku-
pina.
Sicer pa hranim zapiske z datumom
26. maja 1963, ko sem zabeležil, ka-
ko taborniki v Dijaškem domu v
Gorici vključujejo otroke iz ljudske
šole v svoje vrste. Hčerka Marjeta pa
tudi sinova Marko in Marjan so pri-
hajali domov polni navdušenja za
tabornike, češ da jih vabijo in jim
pripovedujejo, kako je lepo: hodijo
na sprehode in pohode, tudi zvečer
so zunaj, prenočujejo, nosijo uni-
formo, taborijo, pravijo, da duhov-
nika zraven ni treba.
Kako pa se je začela zgodba skav-
tizma, ki ste jo pobliže spremlja-
li?
Na seji Koordinacijskega delovnega
odbora (KDO), ki je bil ustanovljen,
da koordinira delo goriških kato-
ličanov na prosvetnem in vzgoj-
nem področju in so ga sestavljali lai-
ki in duhovniki, takrat sem bil za-
pisnikar, smo že jeseni leta 1963
obravnavali točko dnevnega reda,
povezano z delom za mladino, ki
naj bi bilo uresničeno z ustanovit-
vijo oratorija, v športu z društvom
Olympia in z ustanovitvijo skavtov,
saj smo čutili propagando za vstop
k tabornikom.
Naj omenim, da mi je dr. Prešeren
že v začetku leta 1963 svetoval, naj
ustanovimo skavte tudi na Go-
riškem in naj v tem smislu stopim
v stik z dr. Kazimirjem Humarjem.
Iz svojih beležk, ki jih hranim še od
leta 1946, in iz zapisnikov sej Pro-
svetnega društva, ki je bilo ustano-
vljeno leta 1953, in Koordinacijske-
ga delovnega odbora sem izbrskal
nekaj datumov, ki osvetlijo ustano-
vitev.
Poglejmo jih torej podrobneje!
Dne 3. oktobra 1963 sem zabeležil,
da sem za sejo vrhovnega sveta, ki
je bil ožji delovni odbor KDO, pri
točki 5 predlagal za delo med mla-
dimi tudi ustanovitev fantovske
skupine skavtov. Predlog je bil odo-
bren na seji 10. oktobra 1963. Ven-
dar pa ni bilo še sklenjeno nič kon-
kretnejšega.
Naslednjo beležko imam komaj 17.
maja 1964, saj podrobno o zadevi
prej nismo razpravljali. Na tej seji
KDO je bil konkretno govor o usta-
novitvi skavtov, sklenjeno je bilo, da
se junija začnejo sestanki, pa tudi,
da bi goriški skavti šli taborit v Zaj-
zero pri Ovčji vasi v Kanalski dolini
kot gostje skupaj s Tržačani. Skratka,
da bi prišlo do podobne oblike
začetka delovanja, kot se je zgodilo
leto prej z dekleti. Sklenjeno je bilo,
da se bo dr. Anton Kacin, ki je
poučeval v Trstu, pogovoril s profe-
sorjem Theuerschuhom tudi zato,
da bi nam prišel predavat v Gorico.
Dne 7. junija 1964 je bil prvi sesta-
nek v Katoliškem domu, katerega
pa se zaradi drugih obveznosti ni-
sem udeležil. Že prej, in sicer 18.
maja, pa sem pisal dr. Prešernu in
ga informiral, da bomo tudi v Go-
rici vendarle začeli delo za skavte.
Odgovoril mi je 8. junija in mi pre-
dlagal, da bi prevzel mesto starešine.
Zato sem se udeležil drugega sestan-
ka, ki je bil 14. junija 1964, in prev-
zel nalogo starešine. Postal sem prvi
starešina goriških skavtov - fantov.
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C,
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 12. maja, ob 14. uri.
Funkcijo sem obdržal le nekaj let.
Prve obljube goriških skavtov so bi-
le na Tržaškem 25. aprila 1965 sku-
paj s tržaškimi. Ker sem bil junija
1965 izvoljen v goriški pokrajinski
svet, sem moral opustiti vodstvo go-
riških skavtov zaradi številnih za-
dolžitev, ki sem jih imel kot pokra-
jinski svetovalec Slovenske demo-
kratske zveze in kot športni vodja
Olympie.
Kdo so bili še drugi protagonisti
začetkov skavtizma na Go-
riškem?
Moram priznati, da je bilo še nekaj
oseb, ki so poznale skavtizem in bi
rade videle, da bi se uveljavil tudi
na Goriškem. Glede podpore skav-
tizmu sem izrabil še neko pri-
ložnost. Aprila 1964 sva bila z dr. Ka-
cinom v avdienci pri goriškem
nadškofu Pangraziu in sva mu, po-
leg drugih zadev, poročala tudi o de-
lu za mladino ter mu omenila, da
na Goriškem nameravamo ustano-
viti skavte. Ob nekem poznejšem
srečanju, ki ga je goriški nadškof
imel s katoliškimi učitelji in profe-
sorji, sem govoril s prof. Šturmovo,
ki je poučevala na Tržaškem in je
vedela za tržaške skavte in mi je
omenila potrebo po ustanovitvi
skavtov na Goriškem. Za ustanovi-
tev skavtov na Goriškem se je ogre-
val tudi duhovnik Marjan Komjanc,
ki je bil navzoč pri prvi obljubi go-
riških skavtov na Tržaškem. Prvi du-
hovni asistent goriških skavtov pa
je bil dr. Kazimir Humar, ki je bil tu-
di z mano izpraševalec pri izpitih
goriških skavtov leta 1965 in nato
ključna osebnost za razvoj skavtiz-
ma na Goriškem.
Kaj pa prvi tabor?
Kot sem že omenil, so se prvo leto
1964 goriški skavti pridružili
Tržačanom v Zajzeri. Istega leta so
v Zajzeri taborili z njimi tudi sloven-
ski koroški skavti. Dobro sem poz-
nal njihovega duhovnega asistenta,
salezijanca Janeza Rovana. Naj ome-
nim, da sem za tabor koroških skav-
tov prejel od Žabničana Albina
Ehrlicha, lesnega trgovca in lastnika
žage, precej desk in lesa, da so si na-
pravili skladišče za hrano, ki so ga
nato prepustili tržaškim skavtom.
Bil sem tudi pri njih na obisku pri
tabornem ognju.
Ker so v Gorici naši oklevali glede
taborjenja, češ da nimamo primer-
ne in potrebne opreme, sem se
odločil in na lastno pest peljal nekaj
goriških skavtov na taborjenje v Zaj-
zero, kjer so bili Korošci in Tržačani.
Mislim, da je to bilo julija leta 1964.
Poleti sem obiskal še skavtinje pri
Belopeških jezerih, med katerimi je
bila tudi hčerka Marjeta. Menim, da
je bilo to julija. V notesu pa sem
našel beležko, da sem avgusta leta
1964 posodil žogo in kroglo Go-
ričanom, ki so bili na taborjenju v
Zajzeri.
Kaj pa kroj?
Takrat smo nosili še klobuk, kroj
je bil enak tržaškemu, predlagal
nam ga je dr. Jože Prešeren.
Kako se je nato nadaljevala ta
skavstka zgodba?
Z začetkom novega šolskega leta
1964/65 smo nadaljevali sestan-
ke. Sestanki so se začeli z molit-
vijo, končali s petjem in igrami.
Izdajali smo tudi glasilo Planika.
Prirejali smo izlete, pohode,
srečanja. Marca in aprila leta
1965 so bili izpiti, izpraševala sva
jaz in dr. Kazimir Humar. Snov
je zaobjemala sklope: vera, skav-
tizem, državljanska vzgoja,
življenje na prostem, topografija,
opazovanje, higiena in telovad-
ba, signalizacija itd. Držali smo
se prej omenjenega priročnika,
ki ga je uredil dr. Jože Prešeren.
Hranim zapis, da sva 23. aprila
1965 skupaj z dr. Humarjem iz-
praševala Marka in Marjana
Krannerja, Mirka in Bernarda
Spazzapana ter Nika Klanjščka.
Dne 25. aprila 1965 pa so goriški
izvidniki napravili skavtsko obljubo
istočasno s tržaškimi pri Fernetičih.
Prisotni smo bili jaz kot starešina,
dr. Kazimir Humar kot duhovni asi-
stent, župnik Marjan Komjanc, pro-
fesor Theuerschuh kot starešina
tržaških skavtov in drugi Tržačani
ter fantje, Goričani Jožko Kogoj,
Marko Brajnik, Ivan Susič, Bruno
Tomšič, Bernard, Peter in Mirko
Spazzapan, Niko Klanjšček, Marjan
in Marko Kranner, Renzo Češčut in
Tomek Vetrih. Izpiti so se nato na-
daljevali tudi po obljubi; v zvezi s
tem imam zapis z dne 19. in 20. av-
gusta 1965. Od 6. do 11. septembra
1965 je potekal v Zavodu Svete
Družine v Gorici tudi kuharski
tečaj, ki ga je vodila sestra Ema in se
ga je udeležilo devet naših skavtov.
Kakšno je bilo vaše skavtsko
ime?
Moje ime je bilo Mogočni orel.
Erika Jazbar
25.4.1965. Z leve zadaj: dr. Kazimir Humar, Jožko Kogoj, Marko Brajnik, Ivan Sussi, prof. Teuerschuh, Bruno Tomšič, prof. M. Kranner, Bernard Špacapan,
Peter Špacapan, g. Marjan Komjanc. Klečijo: Niko Klanjšček, Marjan Kranner, Renzo Češčut, Mirko Špacapan, Marko Kranner in Tomek Vetrih 
Aktualno 14. maja 2015 15
Spomini na minule dni in današnja stvarnost (2)
Nekoč je živel prvi maj
  ebo je sivo, ljudje so po
večini tiho. In so tudi si-
vi. Pred toliko leti je bilo
veliko bolj veselo na teh prvo-
majskih sprevodih. In veliko
mladine je bilo na trgu. Sam
smeh sta nas bila in veselje.
Tale trg, ki je poln osivelih obra-
zov, molčečih za peterokrakimi
zvezdami na jopičih, je kot krik
obupa. Pravzaprav krik brezupa.
Brezupa, kajti brezup je edino,
kar danes premorejo mladi.
Skoraj v krivdi se počutim, ko po-
mislim, kako nam je bilo, ko smo
imeli dvajset, petindvajset let. Av-
to smo imeli skoraj vsi, če že ne
mi, vsaj kdo izmed prijateljev. Pri
tridesetih smo bili že vsi na svo-
jem. Nekateri so vzeli stanovanje
v najem, drugi so dobili posojilo
in so si ga kupili. Vedeli smo, da
bomo imeli avto, družino, da bo-
mo čim prej odšli od doma, s
starši nismo hoteli živeti. Zase
vem, da sem opustila študij, ker
so me razvajali s službami. Res,
razvajali, ker sem lahko delala na
N RAI, na Primorskem dnevniku, vslovenskih ustanovah ter zatržaško pokrajino, kot animator
in vzgojitelj. Samo izbirati je bilo
treba in vem, da sem marsikdaj
vihala nos. Vsi smo se namreč
potegovali za državno službo in
se prijavljali na številne natečaje.
Pet, šest ur dela, prosta sobota,
nedelje in prazniki so bili sveti,
bolniška je bila zagotovljena pra-
vica. In je bilo lepo biti mlad, res
lepo, ker si lahko imel sanje in si
celo zagotovo vedel, da bodo lah-
ko postale resničnost.
In danes? Ko poslušam svoje pri-
jatelje, ki podpirajo svoje otroke
in zaman upajo, da bodo kje do-
bili službo, mi je težko. Veliko jih
je, ki delajo zastonj pri zavaroval-
nicah, v call centrih, pri raznih
založniških hišah. Morda bo to
pomagalo, morda me bodo vzeli.
A so vedno na cesti in odvisni od
dela in pokojnine staršev. Ostane
jim samo izbira med prostovol-
jnim delom in ponižujočim
občutkom, da nimajo kam in so
družbi, družini in sebi v breme.
Iz lastnih izkušenj namreč vem,
da je težko biti mlad in poln za-
nosa ter ležati doma na kavču,
ker ni dela, ni denarja in ni upan-
ja.
Ravno v teh dneh smo oddali
oglas za oddajo hiše v Kostanje-
vici. Prišlo je veliko mladih pa-
rov, ki bi jo vzeli v najem. Hiša
jim je bila všeč, nam pa oni, tako
nežni s svojimi sanjami in načrti.
In nas je veselilo, da se bodo v tej
hiši podili otroci. Pa je niso vzeli.
Ko smo jim povedali, da moraš
za vstop v Slovenijo prositi za do-
voljenje za bivanje in dokazati,
da imaš najmanj 700 evrov me-
sečnega dohodka, so vsi povesili
glave. Nihče ni premogel takega
dohodka.
Smilijo se mi ti mladi, ki jih je ti-
sta zasovražena družba izko-
riščevalcev, ki je prišla iz Amerike
in ji zato pravijo Manpower, in je
že to blazno grdo, obdolžila, da
nočejo delati na EXPO-ju. Delali
naj bi seveda zastonj, a tega Man-
power v javnosti ni povedal. Za-
stonj, ponižno in še z občutkom
hvaležnosti, da smejo biti prisot-
ni na tej veliki, gromozanski pri-
reditvi, kjer nam multinacional-
ke, kot so Nestle, McDonalds in
Coca Cola, razlagajo, kako naj se
zdravo prehranjujemo. Da bo
njim prav seveda in da bodo nji-
hovi žepi polni. Zato je bil ta prvi
maj, praznik dela, ki je slučajno,
ali celo namerno, sovpadal z od-
prtjem velike svetovne manife-
stacije, še posebno žalosten. Vsaj
meni. In nikar mi ne govorite, da
ima tudi Slovenija na tem EXPO-
ju svoj prostor in da smo na to
lahko ponosni. Vsi imajo svoj
prostor, celo morajo ga imeti v
tem sistemu, ki ga z vrha vodijo
multinacionalke. Nikomur ni
dovoljeno, da bi ostal zunaj igre.
In vsi pojejo isto pesem. Pesem
tistih, ki nas izkoriščajo in vodijo
za nos. In kradejo
življenja in sanje.
Predvsem pa mladost.
To je najbolj žalostna
pesem. Predvsem za
vse tiste, ki vemo, da
bomo kmalu vsi delali
za dva evra na uro, ta-
ko kot Afričani na jugu
Italije, da naši otroci
nikoli ne bodo
dočakali upokojitve,
morda niti zaposlitve.
Grem s Trga Unita'
proti morju, tam so že
stojnice z razno-
vrstnim blagom, kajti
v soboto in nedeljo je
na sporedu tekmovanje Bavisella.
In, čeprav je to praznik teka, te-
lesne aktivnosti, je naša dolžnost,
da tudi ob tej priložnosti kupuje-
mo. In da nikoli ne pozabimo, da
živimo v dobi potrošništva in da
na njem sloni vse. Tudi prihod-
nost naših otrok. In da je nekoč,
nekje živel prvi maj, ki ga sedaj
ni več.
/ konec
Suzi Pertot
  ebruarska številka revije Ga-
leb je še vsa zazrta v zimsko
idilo, kot kaže že naslovni-
ca, na kateri je simpatičen
snežak, ki ga je narisal Diego Ni-
der iz OŠ I. Grbec – M. G. Ste-
pančič iz Škednja. Risbice z isto
tematiko so Galebu poslali nje-
govi sošolci. Učenci P. Trubar – K
D. Kajuh iz Bazovice pa so svoje
risarske spretnosti uporabili za
upodobitev našega velikega
Prešerna, saj se v februarju naše
misli še bolj osredotočajo nanj ob
dnevu slovenske kulture. Snežaki
kraljujejo tudi v nadaljevanju
zgodbe o Lovru in Tinki, ki jo
piše Maja Furman,
nežno pa ilustrira Ivana
Soban. Z napadom
prežečih mor se v zgodbi
Palček Ušesnik Marka
Gavrilovskega spopada
mali palček, tako ljubek
v upodobitvi Katerine
Kalc. O viteških splet-
kah, ki so bile včasih na
dnevnem redu, se je raz-
pisala Marjeta Zorec, pri-
zor pa ilustrirala Dunja
Jogan. Pomlad se že
oglaša v zgodbi v nadaljevanjih
Eveline Umek Hiša na koncu.
Mravljinček Mrovi izpod peresa
Robija Šabca se je prestrašil papir-
natega dinozavra: pust je pač šal-
jivec!! Žuželčje kronike, rubrika,
ki je dragocena “enciklopedija”
o drobnih bitjih v naravi, tokrat
prinaša podroben opis o metul-
jih, ki jih je ogromno vrst in ne-
kateri imajo čudovito pisana kri-
la, vsi pa seveda sesalo, s katerim
vnašajo vase hrano. O njih piše
Tomaž Pisanec, ilustracije prispe-
va Boštjan Plesničar. V februarski
številki je Klarisa M. Jovanovič
postavila pod drobnogled besedo
korak, ki se pojavlja v raznih be-
sednih zvezah: prvi koraki, loviti
korak, korak za korakom … Du-
hovito ilustracijo je kot vselej pri-
dal Veno Dolenc. Prispevke v ver-
zih pa prinašajo pesmi Zvonček,
v kateri Špela Kaplja opisuje to
drobno cvetko, znanilko pomla-
di, Rime nagajivke, ki jih je napi-
sala Martina Legiša, v kričečih
barvah pa ilustriral Štefan Turk,
in Kit; o tej ribi “velikanki” piše
F Jure Jakob, pesem je zapisanapod kitovimi usti, kot jih je pri-kazala Anja Jerčič Jakob. Maša
Ogrizek in Miha Ha nista poza-
bila na strip Ko-Ko-Krišma: pod
zgovornim naslovom Petelinjen-
je sta predstavila petelinčka-pev-
sko zvezdo. Majda Koren in Bo-
jan Jan pa sta medveda in miško
spravila naravnost na oder kot
baletnika v vlogi princa in prin-
ceske.
Naslovnico marčne številke Ga-
leba krasi tipični slovenski narod-
ni motiv z nageljčki in srčki. Na-
risal ga je 2. razred COŠ Pinko To-
mažič iz Trebč. Posamezni učenci
iz istega razreda so Galebu poslali
portrete Franceta Prešerna, tret-
ješolci OŠ F. Milčinski s Katinare
risbice, ki predstavljajo naviha-
nega Pedenjpeda, drugošolce OŠ
F. Venturini iz Boljunca pa so
navdihnili pisani pomladni mo-
tivi. Galeb je dve strani marčne
številke namenil najmlajšim
učencem, da bi začutili, kako en-
kratno se rimajo določene slo-
venske besede. Večji Galebovi
bralci pa so gotovo že izpolnili
Galebov kviz. Jasna Merku’ je
predstavila vsestranskega umet-
nika Milka Bambiča in otrokom
nakazala, kako naj rišejo stripe.
Lep primer tega imajo sicer vsak
mesec ob listanju Galebovih stra-
ni, na katerih so stripi o medvedu
in miški, ki se tokrat gresta vzgo-
jitelja v otroškem vrtcu - zgodbici
so priložene tudi naloge –, Počit-
niški biser, v besedi in sliki San-
dre Kump Crasnich, in prikupni,
malce nori, vedno zabavni Ko-
Ko-Krišma, ki tokrat predstavlja
najboljšo petelinčkovo prijatelji-
co - lisičko. O nežnem lokvanju,
ki žari kot drobno sonce, v verzih
piše Špela Kaplja, jezero, na kate-
rem so vidni listi te vodne rastli-
ne, pa je ilustrirala Mojca Cerjak.
Šaljiva pesmica Marčni oblaček
je vsa pomladno razposajena s
protagonistoma zajčkom in
piščančkom. Galeb je naslov pe-
smice Jureta Jakoba ob ilustraciji
Anje Jerčič Jakob. Ob vse-
splošnem pomladnem prebujan-
ju se je mravljinček Mrovi, ki je
nastal v domišljiji Robija Šabca in
ilustracijski domiselnosti Dunje
Jogan, zagledal v prikupno mra-
vljico Mico in ni mu bilo prav nič
mar za nogomet, na katerega ga
je vabil prijatelj Mravi. Eve-
lina Umek nadaljuje svojo
zgodbo o dogajanju v Hiši
na koncu oz. o igrah otrok
na travniku pri hiši. Tokrat
so se šli igro o znakovnem
jeziku oz. igro s prsti, z mi-
miko obraza in še s čim. Sli-
kovite besedne zveze K. M.
Jovanovič predstavljajo be-
sedna rekla o petah: Ahilova
peta - šibka točka človeka,
ne seže mu niti do pet - ne
da se primerjati z izjemnimi
ljudmi, če nas srbijo pete, za dol-
go ne bomo vzdržali na mestu;
nekateri tako hitijo, kot da bi jim
gorelo za petami; prav to zadnjo
slikovito besedno zvezo je v izvir-
ni ilustraciji zabeležil Veno Do-
lenc. Marjeta Zorec je v svoji ru-
briki o razkrivanju viteškega
življenja spregovorila o roparskih
vitezih. Tisti, ki so jim všeč pu-
stolovske zgodbe, uokvirjene v
resničnost zgodovine, bodo go-
tovo zelo radi prebrali njen dolgi
zapis. Tomaž Pisanec je v foto-
grafski aparat ujel stonogo, in si-
cer vrste scutigera coleopirata. Že
samo ime vzbuja veliko radoved-
nost, opis žuželke pa je natančen
in privlačen kot vedno in je
čudovit pripomoček tudi pri
učnih urah biologije.
V obeh številkah, februarski in
marčni, je veliko lepega, zanimi-
vega branja za manjše in večje
bralce ter vrsta domiselnih, bar-
vno razkošnih ali v zelo nežnih
odtenkih izdelanih ilustracij, ki
bi bile vredne večje pozornosti.
IK
TAKO PAČ JE!
“Mlajši brat, srednješolec, mi pravi, da jim profe-
sorica za nemščino venomer ponavlja, naj se naj-
bolj od vsega učijo nemščino in angleščino in ta-
koj, ko končajo srednjo solo, odidejo iz Slovenije.
Najprej sem se nad tem, jaz večna optimistka,
zgražala, zdaj se vse bolj strinjam. Da ne bo napak
razumljeno - ne pozivam k eksodusu, ampak saj
veste, da s potapljajoče ladje najprej zbežijo pod-
gane. Pa ne zato, ker so podgane, ampak zato, ker
so izjemno inteligentne. Hm”? je zapisala pred
dnevi mlajša kolegica iz Ljubljane na javno splet-
no omrežje Facebook.
Komentarjev, ki so sledili kratkemu zapisu, ne
bom izrecno navajal, ker so podobni tistim, ki jih
najdete na skoraj vseh slovenskih spletnih me-
stih, kjer se lahko anonimno spodaj kaj pripiše:
gre za zmes slovenske zadrtosti, frustracije, so-
vražnosti, mazohističnih ter drugih nizkih čustev,
hvala Bogu, se tokrat vse ni končalo pri domo-
brancih in partizanih, kot se skorajda vsaka de-
bata na Slovenskem, kar samo kaže, kako pogub-
no je dejstvo, da nismo še zavzeli nekega človeške-
ga odnosa do vseh žrtev vojne, ne da bi pri tem
zmotno delali neka za žrtve in njihove krvnike
ponižujoča enačenja, kaj šele da bi lahko govorili
o kakem skupnem odnosu do preteklosti. Sprave
tu zavestno ne omenjam več, ker nima smisla s
tem, saj bi bil takoj spet označen za “enega od ti-
stih, ki šteje kosti”, ali pa za “gošarja”, kot me je
pred dnevi označil eden teh vseprisotnih vseved-
nežev v slovenskem svetu; to pa samo zato, ker je
nekje prebral, da je bil moj pokojni oče preko-
morec. Mirno sem mu odvrnil, da moj tata ni bil
“gošar”, a je svojo zgodbo nadaljeval. Kot se ni
imelo smisla odzvati na provokacijo nekega du-
hovnika, ki me je, odet še v ornat, takoj po neki
pogrebni maši pozdravil z besedami: “Živio,
rdeči”! in tako samo še enkrat pokazal, da je tudi
med kleriki pogubni strup, ki ga sami širijo med
sabo. Baje, da zadnje čase za “tardečega” veljam
tudi zato, ker sem se sam udeležil svete maše za
partizane in druge žrtve vojne lansko leto na Sveti
Gori, ki jo je daroval p. Bogdan, kot jo je letos na
Pohorju. Le ta razlika med lansko in letošnjo
mašo je vmes, da je znani p. Branko Cestnik kri-
tikom in kritikastrom iz vrst klerikalnih krogov
lepo in jasno povedal v bistvu isto, kar sem že
sam napisal pred letom dni v uvodniku, da je
namreč p. Bogdan naredil prav, ko je maševal za
partizane in druge žrtve, ker je maša za vse ljudi
in ne samo za izbrane. Seveda je to podkrepil s
teološko neoporečno razlago, ki pa tudi ne bo za-
legla, da ni večjega slepca od tistega, ki noče vi-
deti.
Za “tardečega” tudi veljam zato, to sem izvedel
pred nekaj tedni, ker sem že večkrat napisal in
bom še, da je to, kar počno nekateri sedaj v Slo-
veniji, sramota, ki ji ni para v slovenski zgodovini.
Govorim seveda o sramotni, pogubni razprodaji
slovenskih podjetij, o ceneni razprodaji sloven-
skega lesa, čemur sem nema priča vsak dan, ko
gledam na desetine in desetine slovenskih tovor-
njakov, ki vozijo hlode v Italijo: hlode, ne sežaga-
nega lesa! Letos so vozili tudi na praznik zmage,
na 9. maj so vozili, kar je name delovalo kot po-
smeh vsemu, tudi Dnevu Evrope, kot nekateri
imenujejo obeležitev konca druge svetovne voj-
ne.
Da je razprodaja vseh blagovnih slovenskih
znamk sramotna, nas vseh nevredna, pravo zlo,
sem trdno prepričan, in naj me naš mladi sode-
lavec še tako prepričuje s svojimi tehtnimi članki,
o tem, kako je dobro, da Slovenija razprodaja vsa
podjetja, mu ne bom verjel, ker vem, da tisti, ki
sebe prodaja, ki sebe ne ceni, lastnega dostojan-
stva nima in mu ga nihče tudi izkazoval ne bo.
In še to dodajam, da sam že nekaj let ne berem
našega Cankarja ravno zato, da spet ne naletim
na tisto njegovo prerokbo o “hlapcih, za hlapce
rojenih”, ker me je vedno bolela in me še.
Prav tako me je zabolelo dejstvo, da je mlada ko-
legica napisala, kako njenega brata že v srednji
šoli neka profesorica nagovarja, naj bo v šoli pri-
den zato, da bo lahko zapustil domovino in služil
kruh v tujini. Bom zelo odkrit in bom napisal še
enkrat, da si sam nisem želel oditi iz takratne do-
movine in vem, kako je, ko greš na tuje in moraš
sam začeti vse znova; sam nisem bil niti jezikovno
opremljen za tujino, v kateri imam sedaj družino
in hišo, ki je dom mojih otrok, zares sem moral
začeti vse znova in niti ne veste, če sami tega niste
poskusili, kako me je pred kratkim bolelo, ko me
je neka oseba zmerjala s tem, da sem “prišel od
tam gor”, in to s tistim sovražnim tonom, ki ved-
no spremlja nas prišleke na vsakem koraku. Kako
grda je beseda pristopavec! Ogabna je.
Kako sramotno je pisati take stvari!
Kakšni učitelji so to, če nimajo do lastne domo-
vine nobenega odnosa? Pa kaj se je z nami zgodi-
lo, da smo dopustili skupini ljudi, večji skupini,
a vseeno samo delu vseh nas, da so nas okradli,
oropali in kopičijo denar nekje na tujem? Pa kaj
se je zgodilo, da so že mladi vdani v ta pogubni:
“Tako pač je”!?
In ti vseprisotni upokojeni starci, ki so kradli in
so kopičili in nakopičili, še kradejo in še kopičijo
in jim nikdar ni dovolj in so s svojim plenjenjem
imovine vseh nas odrezali korenine prihodnjim
rodovom! Jih mar ni sram, ko vidijo, kako po-
gubno je, da lahko mladi danes mislijo samo na
odhod na tuje?
Na blejskem mednarodnem srečanju PEN mi je v
večernem pogovoru odličen pesnik, izvrsten pre-
vajalec in lepa, blaga oseba, Marjan Strojan, sam
oče treh otrok, iskreno izrazil zaskrbljenost, da se
sam boji za usodo najine skupne domovine, ker
preveč naših mladih za vedno odhaja na tuje.
Zvečer sem segel po knjigi, po kateri segam na-
vadno vsak večer, tudi zato, da odpotujem na du-
hovna potovanja. Prebral sem naslednji odlomek,
ki ga je je slikovito zapisal briljantni filozof Fa-
brice Hadjadi v svoji knjigi Kako uspeti v smrti s
podnaslovom Antimetoda za življenje. Knjigo, ki
jo velja imeti dalj časa na nočni omarici, je letos
izdala Družina, kratko in jedrnato spremno be-
sedo je napisal dr. Edvard Kovač, ki je v francoski
filozofiji doma, lepo pa jo je prevedla Jasmina Ri-
har: “Najbolj boleč neuspeh je, ko nas smrt pre-
seneti potem, ko smo v svetu zgradili uspešno ka-
riero. Naš konec zaznamuje izbuljen pogled groze
in bolečine, ki je podoben pogledu svinje, ki jo
zakoljejo. Bili smo zadovoljni s svojim koritom,
dobro smo se mastili in pri tem nismo opazili, da
je vse naše nažiranje in udobje priprava na naše
skorajšnje puščanje krvi. V psalmih (Ps, 49,13)
lahko beremo to nepreklicno sodbo: 'Človek v
sijaju se ne sme uspavati, podoben je živalim, ki
poginejo'”.
JURIJ PALJK 8
Šesta in sedma številka mladinske revije Galeb
Domišljijsko bogate pripovedi 
v prozi in verzih
Aktualno14. maja 201516
  dečku z imenom Maj piše Nuša Turk
ob lepi ilustraciji Danile Komjanc. Zelo
dobrega in rahločutnega dečka predsta-
vlja v pripovedi Pastirček Janko zvesta sotrudni-
ca Pastirčka Mariza Perat; njen dragoceni vzgoj-
ni drobec je tokrat skrit v tankočutnosti, dobroti
in ljubezni do narave, cvetic in ptičk, ki jo je iz-
kazal deček. Očarljivo kraljestvo cvetlic je naslov
triindvajsetim štirivrstičnim pesmicam, v kate-
rih V. T. Arhar opisuje značilnosti ravno to-
likšnega števila cvetic; med njimi so seveda tudi
šmarnice. Iskreno čuteča duša pesnice Ljubke
Šorli je stkala pesmico Mariji za god; v glasbo jo
je prelil mladi Patrick Quaggiato prav v le-
tošnjem aprilu; zato je še vsa “sveža”. Ves pom-
ladno obarvan je strip Antonelle Del Bianco kot
tudi ustvarjalna rubrika Tatjane Ban, ki daje ja-
sna navodila, kako naj si otroci pripravijo cvetoč
travnik s kobilico, mravljico, pikapolonicami in
čebelico. Medvedko Metko, ki je izšla iz do-
mišljije Danile Komjanc, je zvabil gozd, kjer je
našla šmarnice in rdeče jagode. Do slastnih ja-
god ji bodo pomagali priti otroci. Pacek Wal-
terja Grudine tokrat po svoje modruje in tol-
mači svoje napake, rekoč, da v svoji spake-
dranščini pravi samo “robe pametne”.
Tisti otroci, ki predvsem v pomladnih in po-
letnih dneh radi skočijo na kolo in se z njim pel-
jejo na sprehod, naj se kar pozorno zaustavijo
pri rubriki Varno na poti, da bodo spoznali,
kakšna je varnostna razdalja in kako se pravilno
zavija v desno. Malim in večjim bralcem pa bo-
do za “oživitev” spomina na deset Božjih zapo-
vedi lep pripomoček duhovite sličice v rubriki
iz Knjige življenja. Mali bralci, predvsem letošnji
prvoobhajanci, naj svoje misli in želje kar po-
gumno izpovejo s sms-om prijatelju Jezusu. Pa-
stirček jih bo seveda objavil, kot je tokrat ponu-
dil v ogled 43 (!) prekrasnih risbic malih risar-
jev.
Kdor ne ve, kam bi na kakšno lepo sončno ne-
deljo odšel na izlet, naj pozorno prebere zapis
izpod peresa Marijana Markežiča Trije na pote-
pu. Tokrat je stric Maks svoja dva nečaka Tjašo
in Pastirčka peljal na Banjško planoto; tudi tu je
med naravnimi lepotami, žal, prva svetovna voj-
na pustila krvave sledi.
Le vzemite v roke majsko številko Pastirčka, ne
bo vam žal!
O
Kar nekaj let je že minilo, odkar sem zadnjič naredil
cheesecake, mislim, da več kot tri leta, zadnje čase
pa kar pogosto pripravljam tole sladico, katere
recept vam tokrat dajem v preizkus, s tem da nikdar
ni enako, saj vsakokrat kaj spremenim. Naj že
vnaprej opozorim, da je cheesecake ameriška
sladica, ki je izredno kalorična, prava energijska
bomba, zato servirajte vedno majhne rezine.
Načeloma je priprava precej enostavna, edino pri
peki je treba biti bolj pazljivi - morda je bolje peči
več časa na nižji temperaturi, da se v notranjosti
lepo speče, hkrati pa ne zažge po vrhu. Najbolje je
imeti pekač za torte, z dnom in obročem, ki se ga
da odpreti.
SESTAVINE:
za dno:
250 g piškotov “pan di stelle” ali podobnih
100 g masla
2 žlici “nutelle”
za maso:
3 jajca
200 g sladkorja
350 g svežega sira “philadelphia” ali podobnega
350 g mascarponeja
1 vrečka vanilina
200 g ali več “nutelle”
50 g namenske moke
20 g koruznega škroba ali podobnega
80 g naribane bele čokolade
za okrasitev:
stopljena bela čokolada, ki ji lahko primešamo malo
smetane
segreta “nutella”
Najprej zmeljemo piškote, ki jim potem dodajamo
med mešanjem močno zmehčano ali celo stopljeno
maslo - če je maslo stopljeno, ga dodajamo v
tankem curku. Dve žlici “nutelle” segrejemo v
mikrovalovki, da ju lažje primešamo. Tako dobljeno
zmes namestimo na krog papirja za peko, ki smo
ga prej namestili na dno pekača za torte. Dobro
porazporedimo in potlačimo, da imamo kakega pol
centimetra debelo bazo na dnu pekača, ki ga nato
damo za kako uro v hladilnih ali za pol ure v
zamrzovalnik. Medtem pripravimo maso. Jajca
stepemo s sladkorjem in vanilinom. Temu dodajamo
najprej mascarpone, potem pa še sveži sir. Potem
dodamo zmehčano “nutello”, nazadnje pa še
presejemo v maso zmes moke in škroba (lahko je
tudi krompirjev). Maso namestimo na bazo v pekač
in ne skrbimo preveč, da bi bila ravna, ker se med
peko zravna sama, ko se nekoliko dvigne. Damo za
eno uro v segreto pečico na 160°C. Pazimo, da se
po vrhu ne preveč zapeče - lahko pokrijemo s
papirjem za peko ali aluminijasto folijo, pa tudi, da
se ne preveč speče, saj tako postane normalna
torta. Vzamemo iz pečice takoj, ko ni več tekoča in
na sobni temperaturi pustimo, da se popolnoma
shladi. Ne skrbimo, da ni trdo, ko je pečeno, ker se
kasneje strdi. Ko se popolnoma shladi, jo damo v
hladilnik za vsaj pet do šest ur - najbolje kar cel dan,
zato je dobro narediti dan pred nameravano
pogostitvijo. Na koncu, ko je torej dovolj trda,
kompaktna in hladna, sirovo torto vzamemo iz
pekača in po želji okrasimo - sam dam po navadi
stopljeno belo čokolado z malo primešane smetane,
na katero položim še nekaj namočenih piškotov, na
koncu pa naribam še nekaj temne čokolade. Lahko
seveda tudi kaj drugega - bodite izvirni.
RECEPTIAndrej Vončina
S 4. strani
Marija nebeška ...
16. Mednarodni pohod treh
mostov
V nedeljo, 17. maja 2015, bo potekal 16.
Mednarodni pohod treh mostov, ki ga
organizirajo Društvo krajevna skupnost
SvetaGora-Placuta,
Krajevna skupnost in
Turistično društvo
Solkan, Združenje
krajevna skupnost
Pevma, Štmaver,
Oslavje, Kulturno društvo Borgo Straccis v
sodelovanju s PŠD Naš Prapor, KD Sabotin in
A. S. D. Calcio Azzurra pod pokroviteljstvom
Občine Gorica. Zbiranje ob 9. uri na Trgu Evrope
(Piazza Transalpina), skupni odhod ob 10. uri.
Pot bo dolga 10 km, šla bo po ulicah Ugo
Foscolo, Montesanto, nato po Cesti IX. Korpusa,
Klancu, Soški cesti prek solkanskega mosta,
Štmavra, mosta čez Pevmico, Pevmo, ulico degli
Scogli, Rocca, skoz park Vile Frommer do centra
Margotti (ul. Montesanto 73). Prispevek za
udeležbo znaša 5 evrov. Udeležencem bosta na
voljo topel obrok in
pijača. Odprt bo tudi
dobro založen
kiosk, kjer bodo
na razpolago tudi
jedi na žaru. Med potjo bodo delovale
okrepčevalnice in kontrolne točke. Posebne
(gastronomske) nagrade bodo prejeli najmlajši
in najstarejši udeleženec ter največja skupina.
Organizatorji pozivajo udeležence, naj s sabo
prinesejo veljaven osebni dokument.
V nedeljo, 17. maja 2015