------    510    ------
Novice.
—   Deželni zbori mej Djimi tudi kranjski se sklicujejo na dan 28. decembra. Izmej primorskih deželnih zborov je sklican samo goriški. Pa ne, da bi bilo to v zvezi s premestitvijo deželnega zbora isterskega iz Poreča v Pulj!
—   Poziv. Dne 27. januvarija 1893 je v Ljubljani izdihnil svojo blago dušo za nas Slovence jako zasluženi mož, namreč gosp. Josip Marn, c. kr profesor, častni kanonik, vitez Franc Josipovega reda in predsednik „Slovenske Matice". Kaj je bil blagi pokojnik naši slovenski mladini, je nam dobro znano. Marsikateri njegovi nekdanji učenec — sedaj v visoke} službi — se ga še hvaležno spominja. Prav veliko neprecenljivih zaslug si je pokojnik nabral s svojim „Jezičnikom" in kot modri večletni predsednik „Slovenske Matice". Naš sicer revni narod je že marsikateremu zashižnemu možu v znamenje hvaležnosti postavil spomenik, in tako je prav! Tudi t očarljivemu Marnu bi se spodobilo, da se mu postavi primeiea spomenik. Morda bi bilo primerno tu v Štangi, kjer je bil rojen dne 18. marca 1832. 1. Premili Slovenci, znanci, prijatelji in učenci blagega pokojnika, ako utrpite v ta namen kaj darovati, blagovolite podpisanemu v Stango pri Litiji do-poslati! čim več darov se bo nabralo, tem lepši spomenik se bo mogel pokojniku omisliti.   Dne 28. septembra so v Štangi
-----   511    -----
Ji ta namen darovali že 72 gld. sledeči p. n. gospodje: Ivan LavrenčiČ, dekan 10 gid.,* Ivan Dobnikar, župnik 10 gld., Josip Pristov, župnik 10 gld, Mihael Saje, župnik 10 gld., Ignacij Šalehar, župnik 10 gld, Jernej Zupančič, duhovnik 10 gld., Albin Ilowsky, župnik 5 gld., Ivan Brezovar, kaplan 5 gld., Viktor Koechler, kaplan 1 gld., Jakob Žust, bogo-slovec 1 gld.
V Štangi pri Litiji, dne 12. decembra 1896. 1
Mihael Saje. župnik.
—   »Slovenska   Matica«  je   razposlala  vsem   svojim poverjenikom   naslednjo okrožnico:    „Kozlerjev  ^Zemljevid slovenskih   pokrajin'' je   v   zalogi   „Slovenske   Matice"   že  pred nekaj leti popolnoma pošel. Povprašuje se pogostoma po njem, a Matica ga nima veČ na razpolaganje. Odbor se je torej odločil,   da Matica   izdaj nov ,,Stenski  zemljevid slovenskih  pokrajin"  s slovensko terminologijo v merilu 1 — 200.000 in na štirih listih. Skupna velikost vseh štirih listov bi imela 146 cm dolžine in  155 cm širine.    Zemljevid   bi   bil  izdelan   natanko tako, kakor generalna Karta c. in kr. vojaškega zemljepisnega zavoda, in bi imel poleg   praktične tudi znamenito   znanstveno vrednost.   Po proračunu Hoelzleve tvrdke na Dunaju, s katero je Matica v dogovoru,   bi   stalo   3000   izvodov novega „Sten-«kega zemljevida"  6000 gld.    Če   se   pa   naroči le 1000 izvodov,   stanejo 5000 gld   in vsacih  100 izvodov pozneje   naročenih 180 gld. Cena je torej, če se že prvotno naroči večje število, nepremerno nižja in postane   potem 1 izvod le 2 gld, Odboru je do tega,   de pridejo   drušfcveniki, ki se za to stvar zanimajo,   do   lepega,   uporabnega iu tu v zemljepisnem   oziru dovršenfga   zemljevida, ki bi   jim   izvrstno   ustrezal   na  potovanju   po   slovenskih   krajih, v šoli   pri   pouku,   v   uradu pri raznovrstnih   poslih   in   doma   pri   branju   slovenskih   knjig; zakaj  v njem bi  bili vestno zabeleženi vsi količkaj   znameniti kraji   po   slovenskih   deželah,   tako   da   bi   popolnoma   nado mešČal jako razširjeno in priljubljeno nemško generalno karto Zatorej prosi podpisani   odbor vse p.  n. gospode   poverjenike, naj   blagovolijo   s   priloženo   naroČilno   polo   vsak   v   svojem okraju   nabirati   naročnike   na   .,Stenski   zemlievid  slovenskih pokrajin".    Naroči se lahko vsak Matičin  društvenik   ali   ne-nedruštvenik   Zlati pa prosimo gg. poverjenike, na naročevanje povabilo tudi krajne šolske svete,   društva in javne, zlasti občinske urade.    NaroČilne   pole   naj se vrne odboru ob jednem z imenikom   udov za prihodnje  leto     Podpisani   odbor   „Slo-Tenske Matice"  se zanaša, da najde ta misel   krepak odziv v vseh slovenskih krogih, in pričakuje prav ugodnega odgovora, ^akaj samo v tem primeru, če se oglasi zadostno število   naročnikov, bi mogla   izdati Matica   nameravani   „Stenjski   zemljevid".
—   Valvazorjev spomenik post.ivi, knkor znano, vlada slavnemu zgodovinarju Valvazorju v Ljubljani. Spomenik bo stal pred deželnim muzejem. Naprava modela za ta spomenik se je izročila domaČemu umetniku g. Ganglu.
—    Nove ulične in hišne tablice se nabijajo po Ljubljani. Te so bile zlasti potrebne, ker je nastalo veČ novih ulic in cest in so se nekaterim ulicam, cestam in trgom pre-menila dosedanja imena. Napisi na novih tablicah so v smislu znanega sklepa deželnega odbora dvojezični. Veličina napisov izraža razmerje obeh narodnostij ; slovenski napisi so torej pri-^merno večji nego nemški.
—   Zlobnost. Dne 9. t m. zadel je vlak mej Novim '4nestom in Mirnopečjo na veliko skalo, ki je ležala na železniškem tiru. Skala se ni mogla sama privaliti na tir, temveč so je morale le zlobne človeške roke prinesti tja. Poškodovalo je nekoliko stroj, vender se je mogel vlak brez druge nesreče fpo preteku 10 minut nadalje odpeljati.
—   Cerkev na Homcu v kamniškem okraju, katero ^0 morali vsled potresa močno popraviti, so slovesno blagoslo-"vili dne 6. decembra.
—   Novo gasilno društvo snujejo v Preddvoru pri Kranju.
—    Žganje ga je umorilo. Dne 15. t. m. v jutro našli so v hlevu Jos Javornika na Poljanski cesti v Ljubljani hlapca Mat Paderšiča mrtvega. Poklicani zdravnik je konsta-toval, da ga je vsled prt obilo zavžitega žganja zadel mrtvoud na možganih.
—   Tatinska druhal potika se okoli Ilirske Bistrice in dela nadlego in škodo prebivalcem. Ulomila je ta druhal že v več hiš in prodajalnic ter odnesla raznega blaga in denarja-Sodi se, da so tatovi tujci. Prebivalstvo je v strahu in straži po noči Upati je, da se ta tatinska druhal kmalu zasači in utakne pod ključ.
—   Obesil se je 541etni g03tač Pavi Svoljšak iz Puštala pri Škof ji Loki. Samomorilec je bil znan žganjepivec. Zadnje dni je bil nekam klavern.
—   Zabranjena nezreča na železnici. Ko je dne 8. t. m. drdral dunajski brzovlak proti Zagorji, zavalila se je velika čez 20 centov težka skala na železniški tir. čuvaj je to opazil in je zabranil nesrečo s tem, da je prihajujočemu vlaku tekel nasproti in strojevodjo z znamenji opozoril, da je še pravočasno ustavil vlak
—   Legar (tifus). V Pulju razsaja legar. Pojavil se je najprve mej nižjimi sloji, nato tudi v boljših krogih. Vsak dan oboli do 80 oseb. Bolezen zahteva veliko žrtev Umrlo je že tudi več vojakov. Ker je število bolnikov veliko, poman-kuje zdravnikov. Bolnice so prenapolnjene. Napraviti so se morale barake. — Tudi na Kranjskem in sicer v Selški dolini nad Skofjo Loko je zadnji čas zbolelo več osob za legarjem. Tudi je ta bolezen pobrala že nekaj osob Tuli okrog Kočevja se je pojavil legar.
—    Kranjska dežela je štela konci 1895. leta 500 453 prebivalcev. Zakonov se je sklenilo to leto 3604. Eojenih je bilo 18 419 otrok, umrlo pa je 13 659 ljudi. Po starosti jih je umrlo: V prvem mesecu 1332, v prvem letu 3377, v starosti do 5 let 6028, od 5 do 15 let 1216, od 15 do 30 let 941, od 30 do 50 let 1160, oi 50 do 70 let 2211, čez 70 let 2098. Mej drugim jih je umrlo vsled prirojene telesne slabosti 839, za jetiko 2016, za pluČnico 659, za davico (vratnico) 1493, za oslovskim kašljem 136, za kozami 30, za škrlatico 241, za ošpicami 102, za vročinsko boleznijo (tifus) 164, za grižo 200, za kapjo na možgane 310, za srčne napake 173 itd. itd. Ponesrečilo je 226 oseb; samomorov se je izvršilo 35, umorov ia ubojev pa je bilo 34.
—   Girardi. Po Časopisih se je bila raznesla novica, da je slavni dunajski gledališki komik Grirardi zblaznil. Sedaj se je pa pojasnilo, da so ga le v blaznico hoteli spraviti, ker je njegova žena imela znanje z Eothschildom in je bil on ljubosumen. Dobili so bili nekega zdravnika, da j ^ napravil spričevalo, da je Girardi blazen, da si ga še ogledal ni
—   Pogorelo gledališče. V Cremoni je te dni pogorelo Riscijevo gledališče. Neka družba, ki je v tem gledališču dajala predstave, ima mnogo škode.
—    Samomor morilca. Iz ogerskega mesteca Na-met-Kereszt javljajo, da je tamošnji zasebnik Filip Stein ubil svojo postarno soprogo, da je mogel nadaljevati že pričeti Iju-bimski odnošaj z neko mlado udovo. O tem zločinu je znal Steinov sosed. Zagrozil se mu je, da ga ovadi vodišču. Ta grožnja je morilca tako prestrašila, da je zažgal svojo bajto in se zitvoril v gorečo zgradbo. Ko so prihiteli gasilci, bil je Stein že spremenjen v oglje.
—  Skrajna komoditeta. Emir (vladar v Afganistanu) si je naročil v Londonu becikel. Toda komodni gospod ne bode sam gonil svojega kolesa, ampak, kakor pravega kneza, vozil ga bode sluga!
—   Vojak samomorilec. 231etni vojak Josip Škrl iz sv. Križa, službujoči v domobranskem polku v Trstu,   ustrelil
------    512    ------
se je 10. dec. na hodniku vojašnice v Rocolu. Nastavil si je bil puško na prsi in sprošil. Kroglja mu je prodrla srce, torej je nastopila smrt hipoma. Mladenič je ostavil pisma, v katerih je izjavil da želi smrti, ker ne more živeti oddaljen od onih, katere ljubi. Truplo samomorilčevo so prenesli v mrtvašnico vojaSke bolnišnice.
-- Nehvaležna žena. Apelaeijsko sodišče v Peter-burgu je te dni razpravljalo in razsodilo o naslednjem neobičajnem dogodku. Zasebnik Fruktov je podaril svoji ženi hišo ter je potrošil v ta namen, namreč za zgradbo in pohištvo, vse svoje premoženje. Čim pa je Fruktovna postala hišna lastnica, jela je jako zlo ravnati s svojim soprogom. Vzela si je nekega višjega častnika v „svojo" hišo ter niti ni prikrivala, da ima ž njim Ijubimske odnošaje. A svojemu bolehnemu možu ni hotela dati niti 30 kopejk, da si dobavi zdravila! Fruktov je slednjič izgubil potrpljenje ter zatožil svojo ženo, zahtevaje, da sodišče iztirja od nje v gotovini vrednost podarjene ji hiše, namreč 20.000 rubljev. Sodišče L instancije je razsodilo, kakor je bil želel tožitelj, a obsojena žena je ape-lovela. No, sedaj je i apelaeijsko sodišče potrdilo to razsodbo „zbok očitnega zapostavljanja moža "
—  Nesreča na morju. Iz Aldernoja se poroča londonskim listom, da je te dni francoski parnik na potu iz Bajonna v Rouen zadel ob neko skalo in se potopil. Kapitan se je rešil, mornarji so vsi utonili.
—   Led na Donavi Plavajoči led na Donavi je porušil leseni veliki most pri Novem Sa u. Led je odtrgal 28 pontonov, ki so se malone vsi razbili. Škode je kakih 30 000 gld. Toplomer kaže poslednji dni v Novem Sadu 12o C. pod ničlo.
—   Dvoglavega otroka je te dni porodila Magda Terzič iz 1 etiue na Hrvatskem. Dete je živelo toliko časa, da so je mogli krstiti. Telo je bilo sicer povsem normalno, samo glava je bila taka, kakor da sta bila dva obraza z zadnjima stranama skupaj sešita.
—  Mejnarodni tatovi pred sodiščem. Pred dunajskim porotnim sodiščem se je začela obravnava proti glaso-vitim mejnaroduim tatovom Dimitriju Papakosti, Periklesu Affendakisu, Mateju Stalcu in Grlišu Pribojcu. Obtoženi so zaradi dvanajst ulomov, katere so storili na Dunaju, v Gradci in v Pragi.
Divje zverine v Indiji. V madraškem predsedništvu v Indiji so lani zveri raztrgale 277 Ijudij, 1646 jih je pa umrlo za kačjim pikom. Ubili so pa lani 4 slone, 177 tigrov, 64 panterjev,  12 medvedov,  10 volkov, 2 hijeni in 8 drugih zverij.
—   Dvojno usmrtenje. V soboto so v Tuzli v Bosni obesili srbsko kmetico Stano Mičic in Turka Jusifa Karamu-jiča. Umorila sta Mičicinega moža. Njegovo truplo sta razse-kala in dala prašičem
—   Velik štrajk v Hamburgu V tem severonemškem trgovskem mesta ustavili so delo vsi pristaniški delavci. Okrog dvajsettisoč delavcev praznuje. Več vojakov in policijstov poslali so v Hamburg, da vzdržujejo red.
—   Baratierijevo opravičenje. Lahi so sicer zaradi kolosalnega poraza pri Aduvi na hrabrega beguna, generala Baratierija hudo kričali in ga postavili pred vojno sodišče, a obsoditi ga, se niso upali, boječ se njegovih razkritij. Bara-tieri živi sedaj v varnem zavetju, na Tridentskem, a kakor kaže, neče prevzeti nase vseh grehov drugih zaradi porazov v Afriki. V kratkem izide knjiga, katero je spisal o vojni v Abesiniji. Napoved, da izide ta knjiga je v Italiji zlasti v krogih dolgoprstnih državnikov in liferantov obudila silen — strah. Najbrž bo posledica Baratierijeve   knjige velik škandal.
—- Grozen človek. Tovarniški knjigovodja Lubiš v Feliksdorfu je neko 17letno dekle na samoti napadel, jo zlorabil in jo potem zadavil. V soboto so ga orožniki ujeli in izročili pristojnemu sodišču.
v
— Strakujoči gimnaziciji. Senjski šestošolci so s svojim profesorjem zgodovine skrajni nezadovoljni. Ker pritožbe nič pomagale niso, dogovorili so se dijaki uprizorita pravi pravciti — štrajk. Vlada je poslala šolskega nadzornika^ da preišče razmere.