GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 10. MAJA 1957 LETO IV., ŠTEV. 36 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Poročilo o delu Sveta za socialno in invalidsko varstvo za leto 1956 upravna varstva 77 državljanov iz različnih sličnih področij življenja: zdravstva 15, prosvete 8, proizvodnje 7, sodstva 5, različnih organov uprave 12, družbenih organizacij 26 in razno 4. Sestavljen pa je takole: Svet za socialno in invalidsko varstvo: 15 članov, 2 odbornika 01.0; Odbor za varstvo družine: 12 članov, 1 odbornik OLO; Koordinirana z zdravstvom in morejo samostojno prosveto Komisija za šolske in mlcč-naloga sveta, da s ne kuhinje, MDF in kolonije: 7 članov. Koordinirana z zdravstvom in prosveto: Komisija za delitev sklada za soc. ustanove: 5 članov. Komisija za pritožbe v II. stopnji: 4 člani; Odbor za invalidsko varstvo: 6 članov, I odbornik 01,0; Komisija za invalidska svojstva in revizije: 7 članov; Komisija za invalidski in otroški dodatek: 5 članov; Komisija za ugotavljanje delovne nesposobnosti: 4 člane; Komisija za klimatsko in topliško zdravljenje invalidov: 7 članov. Presoja problemov Služba socialnega in invalidskega varstva zajema torej fizično, dtišev- __ ___ _____ _ ________. _ no ali pa socialno prizadete držav- |reb državljanov glede vzgoje, kul- Jjane. Potrebno je zato prikazati ne lt,re m izobrazbe, kakor tuni za '^tale komunalno stanovanjske in ?ruK« potrebe. Posebej pa se troši 9#_na_d 10 •/• narodnega dohodka za de- ------------tega “fstva. Rezultati teh naporov so že Družbeno politična in vloga sveto Svet za socialno in invalidsko varstvo ureja specifična vprašanja •področja socialne politike, katerim družba kot celota posveča posebno Pozornost. Izhajajoč iz stališča, da gre za državljane, ki zarasli mladosti ali neurejenih življenjskih prilik, le-leanih ali duševnih okvar niso pridobitno normalno sposobni ter vsled tega ne Preživljati, je Primernimi ukrepi zagotavlja njihov življenjski obstoj. Se več, ta politiku soc. dežele nujno gre za tem, da v skladu z danimi ekonomskimi možnostmi zagotavlja vsem in tudi tem članom družbene skupnosti zadovoljive življenjske možnosti za zdrav duševni In telesni razvoj. Je to že sedaj nspešua pot k blagostanju za vse državljane, ki pa bo v polni meri Uresničena s porastom narodnega dohodka do luke višine, da bo vsak *a polni prispevek po svojih sposobnostih prejemal tudi po svojih potrebah — tudi tisti, ki zaradi delovne nesposobnosti ‘niso vključeni v delovni proces. Do takega blagostanja je sicer še dolga pot, vendar se ®e v tej prehodni dobi posveča po-•ehna skrb in vlagajo dokajšnja •redstva za kritje vsestranskih po- ~ “ou iuvi narodnega aonouKa Potrebe socialnega zavarovanja, < ■ovtiega, socialnega in invalidske . ntv.il 11 ti 11 ivii iiapimrv nu ..- ....... , ’ dokajšnji, vendar je pred nami še pozitivnega odnosa do dela in druž- ^eliko nalog, ki pa jih je treba si-retnatično in skladno reševali. Sestav sveta in reorganizacija Spričo obširne problematike in nesistematičnega urejanja zla-zadev s nodročja delovnega var- av Pr'®l° luni v avgustu do ločitve. ota in do ustanovitve posebnega s(> * *Pr iujuišlva za delo. Izločili $e torej številni problemi, ki so j; *voji družbeni vlogi važni in pe-.i i kot je urejanje zadev okrog ■ovnih razmerij z arbitražo, orga-x z®(,'je dola in zaposlevanja, in-Pokciju dela ter zlasti še problemi •Soje jer kvalifikacije kadrov v SOsi>odarstvu. ni„i ■ostajale so prej tudi naloge so- in n aullin /•«>_ ainega in invalidskega varstva, če- dostnc možnosti za učinkovito ure-»n l8? ^,ile pretežno že prenesene janje zadev, ker zlasti niso obdelani di oMine. pa je bilo tem težko nn- vsi problemi, odnosi In postopki 10»., dovolj neposredne pomoči. Po tp*'V!. se je svet lahko posebej in oljiteje posvetil tem vprašanjem, hen r‘ rporffnoizaciji vkl iučuje družbici" ,"*>ravn* organ 01.0 za pro-le socialnega in invalidskega Da bi se zagotovilo doslednejše uveljavljanje predpisov, materialna resnica, objektivnost ter zlasti ščitile koristi otrok.je svet poleg neposredne pravne instruktaže po občinah (o tem več kasneje) imenoval posebno komisijo zn pritožbe (le soc. zadeve rešuje v pritožbi republiški orgu n). Reševanje teh pa je pokazalo, da je v zavesti državljanov še močno tožb, 52 pa zavrnjenih na izpopolnitev in ponovno odločanje. Z doslednejšim reševanjem in skrbnejšo presojo pritožb se sicer uveljavljajo zakonska določila in pozitivnejši kriteriji, vendar z razmeroma majhnim vzgojnim učinkom. Svet se je zato tudi lani glede na delo občin orientiral na poglobitev in razširitev socialne službe predvsem z naslonitvijo na množične organizacije, patronažno službo, šolo ter na okrepljene terensko sociulno-zdruv-stvene svete, p^ko katerih je predvsem možno uveljaviti principielncj-še gledanje in še zlasti potrebne preventivne mere, da se zavrne nastajanje socialnih pojavov. Ob problemu vzgoje otrok je dajal zlasti več poudarka nu utrjevanje družine kot osnovni vzgojni faktor, katere odgovornost naj se uve- zasidrano staro pojmovanje »soci-s ljuvlja predvsem z vzgojnimi, pa tu ale<, ki naj bi jo v normalnem in di s kazenskimi sankcijami, kjer gre k materialnem oziru bila dolžna nositi le družba. Lastni napori, odgovornost staršev do otrok in narobe ter objektivno stanje in možnosti poedincev pu se odklanjajo in smatrajo kot krivica. Od 258 pritožb na odločbe občin je bilo zavrnjenih iz takih razlogov 167. V vseh so bili prav značilni primeri družin z dvojnimi zaslužki, otroka v domu ali mater, ki jim doma gospodinji, pa naj vzdržuje občina. Dalje zapravljanje premoženja otrok, zatajevanje premoženja, izmikanje plačilom za razne oskrbnine itd. Sicer v manjši meri, so pa tudi občine postopali: ozkogrudno in premalo upoštevale nekatere stvarne težave ali pa širše koriti. Iz teh razlogov je bilo ugodno rešenih 10 pri- sevedu le za vzgojno kazen mladoletnikov. Poleg različnih napotil in razgovorov je svet izdelal še posebna priporočila za občinske svete in socialno varstvo družine ter organiziral uspešne občinske konference. Domska zaščita otrok se je spričo šibkih uspehov še nadalje preusmerjala (če ne gre za težje vzgojljive ali defektne .otroke) na zgodnejše in daljše rejništvo s tem, da hkrati intenzivno deluje na urejanju družinskih prilik. Uspešnost adopclj in pa zlasti zaostajanje v razvijanju rejništva je bilo precej ocenjevano. Tembolj, ko bi k večjim uspehom lahko mnogo več prispeval posebni seminar in pisano gradivo. Svet je izčrpno razpravljal tudi o zdravstvenem varstvu otrok s poseb- le družbeno utemeljenost — gre za človeka — ampak predvsem tudi princinielnost v načinu reševanju, tembolj, ko teh vprašanj ire kaže reševati le kot socialne primere, s stališča moralne in pravne odgovornosti staršev do otrok in narobe, be, odnosa družbe do poedincev in teh do lastne osebe — torej s stališča vzgojnega, profesionalnega in socialno-ekonomskega usposabljanja vseli družbeno prizadetih oseb v čim večji možni meri za skorajšnje ali samostojno življenje in XXXXXXXXXXXXXX>X>XX\VXXXXXXXX>NSXXXXXXXXVKXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXVXVKXXX\XXVVXXXXXXXXXXX>XSXXX>X>XX>>X VABILO Na podlagi 85. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS Št. 19-89/52), v zvezi z 48. čl. Statuta Okraja Ljubljana, sklicujem 18. SKUPNO SEJO okrajnega zbora in zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, kt bo v torek, dne 14. maja 1957 ob 9. uri dopoldne v sejni dvorani magistrata v Ljubljani. Predlagam naslednji dnevni red« 9. 'aiiev s področja delovnega var- ponovno san ,*v6 (razdrobljena na več sektorjev), preživljanje. " * " Ta družbena skrb je v dokajšnji meri sicer urejena z zakonskimi predpisi. Zlasti varstvo staršev in otrok se ureja z zakonom o razmerju med slarši in otroci, s predpisi o skrbništvu in posvojitvah, dalje s predpisi o zaščiti materinstva in otrok, o brezplačnem zdravljenju otrok socialnih in nalezljivih ImiIcz-ni ter pohab, pa končno podrobnejši predpisi o varstvu voj. invalidov. Vendar ti predpisi ne dajejo za-učinkovilo ure- usposabljanja poedincev za življenje ter se je, čeprav ob doslednejšem uveljavljanju zakonitih predpisov, zajemalo le težje akutne pojave in primere, proces nastajanja teh pa gre le svojo pot. t. a) Razprava in sklepanje o spremembah in dopolnitvah družbenega plana okraja Ljubljana za leto 1957; b) Razprava in sklepanje o predlogu Odloka o spremembah proračuna okrajnega ljudskega odbora Ljubljana za leto 1957. 2. Sklepanje o predlogu Odloka o ustanovitvi Okrajnega skladu za gospodarske kadre. 5. Garancije. 4. Razprava in sklepanje o spremembi o določitvi položajev in njih razvrstitev v položajne razrede v Mestni hranilnici ljubljanski in o spremembi sklepa o dopolnilnih plačali uslužbencev Mestne hranilnice ljubljanske. 5. Potrditev odločb o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in odlokov o dopolnilnih plačali in položajnih dodatkih občinskih ljudskih odborov, ustanov in zavodov. 6. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik ima pravico, ustmeno ali pismeuo predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost javite Skupščinski, pisarni OLO, Kresija, soba It. 16/1 (tel. št. 21-959), Predsednik OLO: Dr. Marijan Derinastla 1. r. STRAN 178 GLASNI* ni m ozirom na koristnost šolskih mlečnih kuhinj, CARRE pomoči in zdravstvenih kolonij. Kljub že primernemu napredku je občinskim' svetom priporočil zajetje prav vseh otrok (šolskih in predšolskih) v tako imenovani »mlečni režime v tem smislu, da sc doseže redno —■ dnevno uživanje mleka ali mlečnih proizvodov kot obvezna prehrambena mera. Za strokovne šole sc ureja to vprašanje v merilu okraja s pomočjo zbornic, ZSZ in tudi republiškega sveta (zdr. str. šole). V isti meri naj se uporablja tudi CARRE, oziroma pomoč RK] ter iz UNICEF izvirajoča obveza za odrejeno brezplačno delitev pasteriziranega mleka. Zdravstvene kolonije. Svet je osvojil stališče, da je treba doslednejše preusmeriti bolehne na okrevališča zn bolne, ostale otroke pa na različna letovanja s posebnim poudarkom na enoiLaevna letovanja. V socialnem varstvu odraslih oseb je svet težil k doslednejšemu uveljavljanju odgovornosti otrok do svojih roditeljev s tem, da je s posebnimi priporočili, ob instruktažah ter ob reševanju pritožb občine stalno opozarjal na ta s predpisom urejen problem. Hkrati je s priporočili in praktičnimi ukrepi prispeval k uspešne-nemu razvoju akcije za zaposlovn-vanje invalidnih oseb (oslabeli, soc. podpiranci, tako imenovani ‘štiriur-niki, vdove z majhnimi otroci, TBC rekonvalescenti itd.) na primernih lažjih delih (tudi na domu) ter ob primerni nagradi, ki pa je v povprečju dokaj (150 °/o) višja kot podpora. Pogoji življenja v domovih za stare so se tudi letos vidno popravljali. Ni pa povsem uspelo kljub opozorilom, zagotoviti sprejemanje v domove resnično potrebnih ter tudi še ni praktično rešeno primerno lažje zaposlovanje oskrbovancev. Nerešeno je tudi vprašanje posebnih prostorov za TBC oskrbovanec (ca. 20 prim.) in prostorov za družbeno neprilagojene stare ljudi. Iznešena vprašanja domske zaščite so bila periodično obravnavana in reševana, vendar se bo to vprašanje ponovno razpravljalo. Obenem bo ocenjena iniciativa za graditev domov za upokojence. Pereč problem rehabilitacije zasluži posebno pozornost že zaradi tega, ker še ni razčiščen kot pojem, zato tudi enostransko pojmovan, kot 'da rešuje le z zaposlovanjem prizadetih oseb. Gre namreč za proces usposabljanja vseh telesno ali duševno zavrtih oseb. Hkrati pa gre v našem okraju za dokajšnje število teh (skoraj 10.000), ki so spričo nepoznavanja problema, pomanjkanja organizacijskih mer in tudi sredstev, nujno ostali nerešeni. Ostali so domu v breme družin, soc. službe kot soc. podpiranci ali domski oskrbovanci ter nezgodni ali invalidski rentniki, kakor tudi vojni invalidi. S tem pa se socialni problemi le povečujejo. K roz-čiščenju problema so mnogo prispevala različna posvetovanja in posebna konferenca," kar že služi za solidno razpravo sveta. Pri delu na ostalih nalogah invalidskega varstva, ko se rešujejo zadeve v prvi stopnji, se je dosfcgla primerna točnost in ažurnost v tčm, da prihajajo upravičenci hitreje do svojih pravic in ni več mesečnega ali letnega čakanja pri reševanju invalidskih zadev, kljuhevcčjim kampanjskim nalogam (prevedba invalidskega in otroJkuga dodatka, izdaja legitimacij itd.). Uspešneje se rešuje star problem preplačil s sporazumnim določanjem odtegljajev. Strokovnost kadra, ki ki dela na invalidskem varstvu se je dvignila tako, da nimamo danes večjih težav pri delu zaradi neznanja. Od ostalih vprašanj s področja invalidskega varstva je poseben problem starih borcev, ki so kot bolezenski invalidi v težjem položaju, niso se pa doslej prijavili. Odprto ie tudi vprašanje nepriznavanja nekaterih tipičnih bolezni, kot vojnih posledic. Revizija invalidnin kot trajna naloga se sicer izvaja sproti, vendar pa se kompleksna revizija letos ni vršila. Prav tako se tudi ne kontrolira uspešnost zdravniške in lekarniške oskrbe razen ortopediranja, katerega kvaliteta se sproti kontrolira. Sistem priznavanja ortopedskih pripomočkov in klimatsko-topliške-ga zdravljenja po dosedanjih predpisih je že zastarel. Z ozirom na situacijo in številne predloge za izboljšanje, so že napravljeni novi pravilniki o zdravstveni zaščiti ter načrt novega invalidskega zakona, ki bo v celoti upošteval vse spremembe ter odpravil hibe v varstvu invalidov. Zlasti pa bo dokončno utrdil sistem varstva in rehabilitacije invalidov vseh kategorij. Odnosi do ljudskih odborov Glede na celoten prenos kompetenc socialnega varstva in številnih nalog invalidskega varstva na občine, okolnost, da je pretežna večina članov ter uslužbencev sveta za socialno varstvo občin na novo pritegnjenih k tem nalogam, je bilo predvsem potrebno pokreniti intenzivno seznanjanje in razpravljanje o značaju dela, obstoječih predpisih ter postopkih in tako zagotoviti nujno potrebno kvaliteto in usposobljenost zn njihovo delo. Ta je v enem letu deloma tudi dosežena. Ker je šlo za konkretno pomoč občinam, jc bila ta različna: prod-vsem je svet o poedinih socialnih problemih izčrpno razpravljal in nato pisano gradivo s priporočili ter predlogi za delo dosiavljal vsem občinskim svetom. Tako obdelani problemi so rejništvo in posvojitve, varstvo otrok padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, šolske mlečne kuhinje, CARRE pomoč in zdravstvene kolonije. Številna vprašanja, poleg zgornjih,' so bila obravnavana tudi na dveh seminarskih posvetovanjih s predsedniki svetov oziroma referenti občin. V tem letu se je pokazala potreba za ustanovitev posebnih svetov zn varstvo družine, katere jc svet občinskim ljudskim odborom tudi posebej priporočil ter hkrati pripravil okvirno problematiko tega varstva v obliki ter z obširno obrnzla-go važnosti vloge tega sveta. Ob-enem ie pokronil širše konference po občinah s celotnimi sveti za varstvo družine ter vsemi zainteresiranimi organi in organizacijami (šole, sodišča, organi notranjih zadev, društva prijate! iev mladine, ženske organizacije, SZDL itd.). Tem posvetovanjem ki še niso povsod zaključeno! redno prisostvujejo člani sveta OLG. kakor tudi številnim ostalim sejam občinskih svetov. Svet jc dal občinskim svetom tudi vrsto drobnejših konkretnejših priporočil za delo, kot je postopek pri dodeljevanju socialnih podpor, vezana na primerno zaposlovanje socialnih podpirancev; dalje način uvajanja revizij vseh podpor ,s posebnim ozirom na upravičenost ter odgovornost staršev do otrok in obratno; priporočilo zn urejanje zadev domske oskrbe starih, navodilo za komplctiranje prijav za prizna- vanje invalidnosti ter za izdajanje ugodnosti voženj in bolniških listov invalidskim upravičencem, pa posebno tolmačenje glede upravičenosti do invalidskega dodatka; nadalje proračunski problemi z ozirom na dosedanje izkušnje itd. Svet je pripravil tudi troje seminarjev z uslužbenci občin 's posebnim ozirom na upravni postopek, rejništvo, posvojitve, šolske mlečne kuhinje in zdravstvene kolonije in Socialne podpore; dalje na postopke okrog urejanja invalidskih zaaev, trošenja proračunskih sredstev in bodočega planiranja teh itd. Kot neposredno pomoč občjnam je smatrati tudi instruktažne obiske, ki so se ta čas izvedli trikrat, zlasti v zunanjih občinah. Poleg reševanja konkretnih primerov je šlo predvsem za utrjevanje sistema dela in predpisanih postopkov. Ker še ne moremo pričakovati polne samostojnosti v delu spričo obsežnosti in dokajšnje težine tega, je značilna praksa občinskih uslužbencev socialnega varstva, da se zelo pogosto tudi pisemno ali po osebno obračajo na tajništvo zn pomoč in nasvete. Tako kot instruktaža glede na dnevno reševanje problematike socialnega in invalidskega varstva sploh, se je ob priliki obiskov posredovala še posebej pravna pomoč tako »glede načelnega spoznavanja zakonskih predpisov, kakor tudi konkretna in praktična pomoč pri poedinili postopkih. Kader je skoraj v vseh občinah skoraj še vedno najtežji problem tako glede preobremenjenosti (v vseh manjših občinah je le po eden za vso zdravstveno, socialno, invalidsko, delovno in zraven še prosvetno problematiko), kakor tudi glede dokajšnje fluktuacije tef* Razlog za to je poleg težine del turi i dokaj šibka lirevedba. Prostori: S piSebnim . ozirom 11 subtilen posel okrog reševanja cialnih primerov je še zlasti tež*' s prostori, ker se ta vrši skupaj drugimi občinskimi referati (Mora* če, Medvode, Cerknica, Menge® Črnuče itd.). Glede na iznešene težave je r®; zumljivo, da delo im vseh občin®1 še ni na tekočem, čeprav sc je 1 teku leta znatno izboljšalo. V gl*1 nem se rešujejo le pereče nujne ®® deve, še daleč pa smo od resnica1 sistematičnosti in prevencije v del’ socialnega varstva. Pri tem so zla®1 mestne občine in občine kot so Dob1 Žale, Litija, Grosuplje, Kamnik 1 še nekatere, do neke mere izvzc'1 ter je ocena njihovega dela bolj’! in tudi uspehi so nujno vidnej*' Vendar pa bo v bodoče potrebi poleg utrjevanja občinskih refer® tov še bolj okrepiti nudenje vs® stranske pomoči po okrajnem svet® Karakteristiko trošenja sredstev za potrebe socialnega varstva. Sredstva okraja: . S prenosom pristojnosti so se bi stveno spremenila tudi sredstva z* potrebe socialnega varstva. Medte1® ko se potrebe za inval. varstvo izplačujejo na okraju, črpajo pa >i posebnih zveznih sredstev in zna’ potrošnja 246,907.340 din (pod robu j’ je kasneje), so se potrebe za osta1 socialne službe v okrajnem prof® čunu izdatno znižale. Od 211 mijj jonov potrošenih sredstev v h’1 1953 so se ta v letu 1936 znižala 1, 7,300.000 din, kajti v okrajni PF stojnosti so ostale le nekatere ** jemne naloge, kot je razvidno razpredelnice. Naliv Odobreno Potrošeno Potrošeno V ®/o Socialne podpore 50.000 38.881 77,76 Oskrbnine v domovih 1,739.000 1,731.601 99,57 Stroški dobave MDE 700.000 506.598 72,37 Rehabilitacija, prekvalifikacija invalidov in ortop. pripomočki 700.000 21.000 3,00 Preselitev oskrbovancev 498.000 151.028 30,03 Stroški invalidske komisije 60.000 7.828 13,06 Obdelava soc. statistike 20.000 Z Skupaj: 3,767.000 2.456.936 65,22 Dotacije: Dom storili in onemoglih, Bokalce 677.000 609.064 89,93 Ml. dom »Malči Beličeve«, Vič 1,831.000 1,930.682 104,31 Dom Titove mladine, Moste 2,125.000 2,143.498 100,87 Dom starih in onemoglih ' J »Jelšingrud« 200.000 122.947 60,15 _ ! Skupaj: 4,853.000 4,836.191 99,63 Rekapitulacija: Funkcionalni izdatki 3,767.000 2,436.936 65,22 Dotacije 4,853.000 4,836.191 99,63 _ Skupaj: 8,620.000 7,292.127 84,60 Manjšo porabo sredstev od odobrenih utemeljuje racionalno trošenje. K posameznim postavkam odobrenih sredstev pa naslednje pojasnilo: Socialne podpore so bile priznane le v najnujnejših primerih, pretežno zn prehrano in za vozovnice državljanom iz drugih republik in okrajev, katerim jc bilo tako omogočeno, da se vrnejo domov. Oskrbnino v domovih je plačevalo tajništvo Ie za tiste primere, ko ni bilo mogoče * ugotoviti pristojne občine in s tem tudi plačnika oskrbnine, in sicer zn 7 otrok in za 5 duševno defektnih oskrbovancev. Stroški dobave iz Mednarodnega dečjegn fonda se nanašajo na prevoz in vsklndiščenje živil. Z. rehabilitacijo in prekvalifikacijo ter ortopedirnnjcm invalidov se praktično še ni začelo in zato odobrena sredstva niso bila, ozire1®1 le v manjši meri trošena. I Prihranek na preselitvi oskrf® i vaneev je nastal zato, ker je j, presclitvenih stroškov nosil likvje|, rani Dom starih in onemoglih šingrnd« in ker je premični if1 jc tar prevzela občina Šmarje ®° tako odpadli prevozni stroški. .Sredstva za stroške invalid' # komisije so bila planirana Scie^ II. polletju, prod teni so bili ?*r°pl)' te komisije plačani iz drugih " stavk proračuna. Z obdelavo socialne statistik® v proračunskem letu še ni začel0 zaradi tega tudi ni bilo izdatke^ ^ V kompetenci OLO sta osit}ja vp še domova starih in onemogl1*® Hnknlnili in »loluinirpiul« v SlU® Ldh Bokaleih in »Jelšingrad« v šn® pa je bil s 30. septembrom e. likvidiran, oskrbovanci pa PrL glasnik STRAN 179 Jjeni v Dom na Bokalčih. Od mladinskih domov sta ostala v kompetenci okraja mladinski dom »Malči Beličeve« na Viču in dom Titove mladine v Mostah. Dotacije tem domovom sc nanašajo na vzgojno in zdravstveno Osebje. Proračunska postavka dotacije Domu starih in onemoglih na Bokalenh ni bila v celoti izrabljena *arndi nepolne zasedbe sistemiziranih mest bolničark, pri Domu »Jel-šingrad« pa zato, ker je s V), septembrom 1956 prenehal delovati. Višji izdatki na dotacijah mladinskemu domu »Majči Beličeve« in Domu Titove mladTnp, Moste, so bili kriti z virmani. V zvezi z uvedbo desetodstotnega Stanovanjskega prispevka je bila domovom na podlagi sklepa sveta za socialno varstvo in tozadevno Predloženih kalkulacij na novo določena višina oskrbnega dne. in to v Domu na Bokalcah od 213 din na 225 din, v mladinskem domu »Malči Beličeve« in v Domu Titove.mladine JJ Mostah od 295 din na 305 din dnevno. Višina te oskrbnine je bila sporočena tudi tistim občinskim ljudskim odborom, v katerih pristojnosti so domovi starih in onemoglih vrni potok, Domžale. Ljubljana-“oljanc, Mengeš in Vrhnika, s priporočilom. da v teh mejah odobrijo tišino oskrbnega dne tudi domovom * njih pristojnosti. Višina oskrbnega dne v domu »Jelšingrnd« se glede na predvideno likvidacijo ni spremenila. Sredstva področnih ol>čin: Važni zn presojo dela občinskih ljudskih odborov na polju socialnega varstva so nedvomno tudi po-”ntki, s kakšnimi finančnimi sredstvi je razpolagalo socialno varstvo *n kako so bila trošena. To tudi nato, da sc ugotovi, če in koliko je Bila osnovana trditev, da ie bilo pri veČini občin v zvezi z decentralizacijo prizadeto predvsem socialno skrbstvo. Da je to deloma res, je Razvidno iz spodaj priložene primerjalne tabele, v kateri so navedeni vsi izdatki za leti, 1955 in 1956. ter Vmesni predlogi ter odobritve. Iz ta-°ele je torej razvidno, da so izdatki Potrebe socialnega varstva v letu ,9*5 nazadovali za 6,191.299 din, kur nv.e na še primerno razumevanje .bčinskih ljudskih odborov, ki so ljub splošni stiski vendarle olira-potrošnjo 1955, v nekaterih po-mvknh pa celo dosegli normalni y°rast teh. Značilnost potrošnje pa j n !cm: "ri socialnih podporah nasploh I se znižale dajatve za 12,5 mili-0"a. Podpore odraslim zn 5.3 mili« ]j,fm kar je rezultat revizij, uve-^jVljanja predpisov o dolžnosti thi -in luštnih premoženj ter s tem n,'jšnnje števila podpirancev. in ^?l*Pore otrokom padlih borcev mladoletnikov pa so se navidezno £aecej znižale — za 7 milijonov —, y r j’’ kazalo na ozkosrčnost občin. olJ' r Rc j® s prenosom poslov na ,n 'Ue in izločitvijo štipendij spre-, ""a struktura tako, da se je za ot ^Pjšono- število 131 podpiranih >n°k padlih borcev, povišalo šteto?, 'z te skupine. Ohranilo sc je Šal,’ PovPrečje 3000 din, celo zbolj-l0v? .se. je to povprečje v drugi po-'j! leta za otroke borcev — šti-0*roke*C' nc^aJ zn*žul0 P0 zo ostale t,l(,^'koi teh otrok pa se vodi nujno lefni,med tako imenovnnimi ndado-Ug.. V kolikor je v letu 1956 le *e ?»-gospodarska organizacija na osnovi nudb, ko dokaže, da sl lahko nabavi mačo opremo. Za uvoženo opremo sl ***' prosilec preskrbeti potrebna devizna stva. Za gradbena dela mora pro*. predložiti dokaz o licitaciji gradbenic , v smislu Zakona o oddajanju ln lzvaj* gradbenih del (Ur. Ust LRS St. 17/55). .|* IX. Prošnjo za Investicijsko P°,Ji s potrebnimi dokumenti Je vložiti v *tIi Izvodih v 15 dneh od dneva objave **rjj| čaja v »Glasniku«, uradnem glasilu K« Ljubljana, pri Komunalni banki, Lj**ps* na. Miklošičeva c. ali pa pri njenih « družnlcah. X. V vsem ostalem velja za ta določba Uredbe o Investicijskih po*0* , (Ur. list FLRJ št. 31/56). Ljubljana, dne 9. maja 1987. Direktor: Kaučič Niko h > Vsebina Vnbllo na 18. skupno sejo OLO. «. I< Poročilo o del« Sveta za godalno 1 validsko varstvu za leto 1916. * f Razpis mesta direktorja Zavoda ** L« L ZV ■■•A/ltiiktf V i ttltl i Viiulri.lf 8 ' oiiarsko ureditev Ljubljanske*® 1 Katastrskega urada I. športa Poziv X. V vsem ostalem velja za ta natečaj določba Uredbe o Investicijskih posojilih (Ur. list FLRJ St. 31/56). Ljubljana, dne 9. maja 1957. Direktor: Kaučič Nik n l. r. Na osnovt 5. ln 24. Člena Uredbe o investicijskih posojilih (Ur. list FLRJ, Štev. 31/56) ln XII. ter XX. poglavja družbenega plana OLO Ljubljana za leto 1957 razpisuje KOMUNALNA BANKA Ljubljana v soglasju z OLO Ljubljana 102 Odlok o določitvi tarife komu*1 j1!',J zavodu »Haaga«. Ljubljana, za P. spy 1 smeli in odpadkov iz gospodi n j •J**’-g1 drugih virov občine Ljubljaiia-L^jf 103 Odlok o določitvi kanalske pr**y komunalnemu zavodu »Kanal** Ljubljana, občine Ljubi jana-C'en,flt^ 104 Odlok o napisih in izveskih f , Ljubljani« občine Ljubijana-CeH* 101 Odlok o povračilu stroflkov z« j, potovanja in terenska dela v m*J čine, do U) km oddaljena od k močja občine Ljubljana-Sentvld. -ft 106 Odlok o 'razveljavitvi odloka 0 .^l11 ' I jan ju gostinskih storitev izven ‘ju L. n ih prostorov gostinskih podjetij p"j stiSČ, o oddajanju sob turlstoi« nikom in o dajanju hrane ®‘,<’ (j11 v zasebnih gospodinjstvih obet« , Ijana-Vič. un||l*'l, I natečaj za investicijska P®1«: družbenega investicijskega skl® z.n gospodarske organizacije , P industrije. grudbemStva in cestn ^ III. NATECAJ II. natečaj za investicijska družbenega InvestielIskeira skl® ,.[(< za investicijska posojila iz družbenega Investicijskega sklada OLO Ljubljana gospodarskim organizacijam Iz panog kmetijstva v skupnem znesku 66 milijonov dinarjev. družbenega investicijskega gospodarskim organizacijam *® ,i trgovinske dejavnosti. AJilj*«? III. natečaj za investicijska JV |„ Oj družbenega investicijskega *kli p®1 gospodarskim organizacijam 1 kmetijstva.