Ameriška Domovi ima AMCRICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG€ ONLY SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, JANUARY 27, 1954 ŠTEV- LIV —VOL. LIV NEČASTNA ODSLOVITEV NEZVESTIH Amerikanci, ki so ostali pri komunistih, izgube veteran, zavarovalnino in vse podpore. WASHINGTON. — V ponedeljek je Pentagon odredil, da se nečastno odpusti iz vojaške službe 21 Amerikancev, bivših komunističnih ujetnikov, ki so povezali svojo usodo s komunizmom. Odločitev je bila razglašena kmalu nato, ko je Mrs. Frances Rolton, kongresnica iz države O., izjavila, da je “globoko vznemirjena zaradi odloka armadnega poveljstva, da se ima pričeti pred prekim sodom postopek na-pram korporalu Edwardu S. Dick ensonu iz Virginije, ki je bil tudi med onimi Amerikanci, ki so izjavili, da ostanejo pri komunistih, pa se je pozneje premislil ter se vrnil v Združene države.. “Bodimo človeški v teh zadevah”, je rekla Mrs. Bolton, ki je mati treh sinov. .. Medtem je marinski zbor določil dan 16. febrarja kot dan pričetka preiskave v zadevi letalskega polkovnika Franka H. Schwablet-a iz Arlingtona, Va., ki je bil tudi ujetnik komunistov ter je podpisal izjavo o ba-cilski vojni, katero so baje vodili Amerikanci, pa je pozneje, ko je bil izpuščen iz komun, ječe, to izjavo preklical.. Odlok Pentagoina, da se te A-ttierikance “nečastno” odpusti Iz armade, je marsikoga presenetil, ker prvotno se je Pentagon nagibal k odloku, da se jih °dpusti kot “nezaželjene”, kar bi bilo manj drastično. Obrambni tajnik Wilson je dejal, da bo armadno poveljstvo nemudoma ustavilo tem Ameri-kancem njihovo mesečno plačo, Veteransko zavarovalnino ter vse °stale dobrine. SMRTNA OBSODBA POLICISTOV BERLIN. — Nemški radio je v Ponedeljek sporočil, da je bi-1° v Vzhodni (komun.) Nemčiji obsojenih na smrt 12 članov tabo imenovane ljudske policije. Umreti bodo morali, ker da se niso hoteli pokoriti ukazom. — (Le kakšni so bili ti-ukazi?). ----U----- Pogrešan angl. bombnik barrow - in - furness, ■fLiglija. — Parniki in druge lad-1® iščejo ob zapadni obali Angli-le neki bombnik zračne sile, ki >le izginil s posadko sedmih mož viharju nad morjem. Sneg v Tokiu TOKIO. — Tukaj je padlo 12 tfi petine palcev snega. J*ain Vr i nes deževje, ki se bo spre-bop V naletavanje snega, in ijj ^ ^nvzlo.. Naletavanje snega mnogo bolj mrzlo ponoči. Novi grobovi John Hartman V ponedeljek je nagloma umrl na svojem domu na 20701 Arbor Ave. John Hartman, star 53 let. Tukaj zapušča soprogo Katherine, rojeno Pike; 4 otroke: John ml., Karen, v New Jersey hčere Virginia in Joan ter več sorodnikov. Poprej je družina živela v Nutley, New Jersey.. Rojen je bil v Brooklynu, N. Y. Zaposlen je bil kot prodajalec pri Euclid Homes Co. Pogreb bo v četrtek popoldne ob 1:30 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. ter na Lakeview pokopališče. Pogreb Antonije Kness Pogreb Antonije Kness bo v soboto zjutraj ob devetih iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 in od tam na pokopališče. John Dolsek V četrtek zvečer je umrl v mestni bolnišnici John Dolsek, po domače Turče, stanujoč na 5514 St. Clair Ave. Star je bil 66 let. Pogreb bo' v petek iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda. Podrobnosti jutri. PRIHOD KITAJCEV NA F0RM0Z0 Množica je bivše ujetnike navdušeno pozdravila.. — Ujetniki so vzklikali: Smrt komunizmu! TAIPEH, Formoza.. ..— V ponedeljek je prispelo iz Koreje na Formozo pet tisoč bivših kitajskih komun, vojakov, ki so se pridružili nacionalistom, zahtevajoč smrt za svoje bivše komunistične gospodarje. Generalisim Čangkajšek je ob tej priliki brzojavil predsedniku Eisenhower ju, da njihov prihod pomeni “prvo značilno zmago demokracij v njihovem desetletnem boju proti internacionalnemu komunizmu.” Teh pet tisoč bivših komunistov je bilo med onimi 14,000 Kitajci, ki se po svojem zajetju niso hoteli več vrniti nazaj pod komunizem. , Komanda čet Z. narodov jih je 23.. .jan. proglasila za svobodne može, proti čemer so komunisti srdito prote-stilrali. Naslednjega dne je imelo dospeti na Formozo nadaljnih — 4,497 Kitajcev iz Koreje.. Na pomolu je čakalo bivše u-jetnike tisoče ljudi, ki so vzklikali, rajali ter prižigali bengaličen ogenj. Tu jih je nagovoril .Čangkajšekov sin, ki jim je izrazil svojo dobrodošlico; njegov govor so bivši ujetniki prekinjali s klici “Smrt komunizmu!” PANMUNJOM, Koreja. — Indija, Poljska in (češkoslovaška ’ so šle oficielno na rekord, da ob-! sojajo oprostitev 22,000 ujetnikov, ki so jih zavezniki osvobodili 23. januarja. — švedska in Švica, ki sta bili tudi zastopani pri Nevtralni komisiji za repatriacijo ujetnikov, pa sta osvoboditev odobrili.. Konec odmerkov v Angliji LONDON. — Vlada je naznanila, da bo 8. maja konec odmerkov surovega masla, margarine in kuhinjske masti. Na odmerkih ostaneta samo še meso in slanina. MOLOTOVA KAN0NADA V BERLINU Molotov je s svojo propagandno pozavno znižal upanja za dosego sporazuma. BERLIN — Sovjetski zunanji minister Molotov je ob otvoritvi seje zunanjih ministrov nameril svojo propagandno kanonado na Združene države, kar je bil mrzel poliv na upanje za morebiten sporazum s Kremljem glede Evrope Ne da bi ponudil kake koncesije, je sovjetski minister oplazil po ameriški politiki vse od rek Jalu do Rena, o kateri je rekel, da ogroža svetovni mir. Njegov napad je .sledil otvoritvenima govoroma Francoza Bi-daulta in Angleža Edena, ki sta v svojih govorih: POZVALA Sovjetijo, naj pristane na združitev Nemčije s svobodnimi volitvami. ODKLONILA vsako misel za izstop iz Atlantskega obrambnega sistema in evropske armade z vključenim nemškimj vojaštvom, ne oziraje se na sovjetske proteste.. POZVALA na takojšnje priznanje neodvisnosti Avstrije, — tatera neodvisnost se je že za devet let zakasnila. Državni tajnik Dulles, ki je predsedoval otvoritveni seji, je odložil svoj govor do torka, da ga lahko revidira in odgovori na Molotove obtožbe kakor se spodobi. V svojem odgovoru drugi dan je Foster Dulles odgovoril sovjetskemu ministru in njegovim zahtevam za razpustitev obram-nih sistemov in zvez, z odločnim “ne!” Prav tako odločen “ne” je rekel glede vsake misli o kakem sodelovanju Rdeče Kitajske pri kaki konferenci v Evropi. Dulles je povedal Molotovu: KONFERENCA je bila sklicana za diskusijo pogodb z Nemčijo in Avstrijo in pri tem naj ostane. RDEČA KITAJSKA nima ni-kake zveze ne z Nemčijo ne z Avstrijo, zato nima nilkakega o-pravka na tej konferenci, kjer gre samo za probleme Evrope. Če ji je res za mir in dobro voljo, naj pripomore do poravnave v Koreji. ZAPAD ne bo za nobeno ceno pustil temeljnega kamna svoje 'obrambne zveze, vključno obrambne pogodbe in oborožitve Zapadne Nemčije. ----o---- Malenkov na konferenci LONDON. — Sovjetski premier Malenkov in njegovih sedem visokih oprod se je udeležilo konference, ki so jo imeli v Moskvi vozniki traktorjev in drugi poljski delavci. Tako je sporočil modkovski radio. Obsodba zakoncev, ki sia do smrti mučila šestletnega otroka Zakonca Barger sta bila obsojena v zapor od enega do dvajsetih let. # CLEVELAND. — V ponedeljek zvečer so trije sodniki spoznali zakonca Matthew in Mary Barger za kriva mučenja svoje nečakinje, šestletne Celije Barger, katero mučenje je imelo za posledico otrokovo smrt. Sodniki so nemudoma izrekli obsodbo ter kljub protestom zagovornikov preklicali njuno varščino, ki je znašala za ženo — $5,000, za njenega moža pa $2,-500. * Mrs. Bargar je bila obsojena v zapor od enea do dvajsetih let v kaznilnici Ohio Women’s Reformatory v Marysville, njen mož pa na isto kazen, katero bo moral odsedeti v državni kaznilnici v Columbusu. Obsodba treh sodnikov je bila soglasna. Obsojenca sta jo sprejela mirno in zatrjujoč, da sta nedolžna. Njuni zagovorniki so izjavili, da bodo vložili priziv proti obsodbi. PREDSEDNIKOVO SVARILO 0 SPORNEM PREDLOGU S sprejemom Brickerjevega amendmenta bi bilo konec vodstva Združenih držav v zunanjih zadevah, ker bi dodatek onemogočil predsedniku sklepanje sporazumov z zavezniki, je rekel Mr. Eisenhower. Vrh. sodišče države Penne je preklicalo Nelsonovo obsodbo Izjavilo je, da ima zarote proti deželi pravico kaznovati samo federalno sodišče. PITTSBURGH. — Dne 25. januarja je vrhovno sodišče države Pennsylvanije preklicalo obsodbo na dvajsetletni zapor Steve Nelsona, uradnika komun, partije, z izjavo, da ima samo federalno sodišče pravico kaznovati osebe, ki kujejo zarote proti zvezni vladi odnosno deželi. — Steve Nelson je bil obsojen z 20-letni zapor, ker je bil spoznan za krivega, da je propagiral nasilno strmoglavljenje amer. vlade. Na ta odlok vrhovnega državnega sodišča pa se je takoj oglasil okrajni pravdnik James F. Malone, ki je rekel, da bo proti odloku vložil priziv na zveznem vrhovnem sodišču v Washingto-nu. Nelson, ki je star 51 let in Jugoslovan (ime Nelson si je sam privzel), pa ima nad seboj še drugo obsodbo, glasečo se na 5 let zapora, v katerega je bil obsojen lanskega avgusta zaradi kršitve Smithovega zakona. — Tudi proti tisti obsodbi je Nelson vložil priziv in je na svobodi pod varščino. WASHINGTON. — Predsed nik Eisenhower je v ponedeljek obsodil sporen Brickerjev ustavni dodatek, katerega je označil kot zapreko učinkovitemu pogajanju s prijateljskimi državami “za našo skupno obrambo in skupne koristi.” V svojem pismu senatorju W. F. Knowlandu iz Kalifornije, republikanskemu voditelju v senatu, je predsednik izjavil, da je odločno nasproten Brickerjeve-mu amendmentu, ker bi ta dodatek “tako omejil vodstvo zunanjih zadev, da bi naša dežela ne mogla skleniti potrebnih sporazumov in pogodb za upravljanje naših zadev z ostalim svetom”. To je bil naj ostrejši jezik, ki se ga je doslej poslužil predsednik Eisenhower proti temu dodatku oz. njegovemu avtorju, republikancu Brickerju iz Ohio, in katerega namen je, omejiti oblast predsedika pri sklepanju pogodb. Knowland je povedal o tem pismu na konferenci s časnikarji, katerim je dejal, da bo nadaljeval s svojimi prizadevanji, da se doseže sporazum, “ki bo zadovoljil za obe strani.” Dočim so opazovalci mnenja, da je malo upanja za doseg kakega kompromisa, je Knowland rekel, da on še vedno upa na sporazum, preden pride zadeva na javno debato v senatu. Takoj zatem, ko je sen.. Know-land povedal časnikarjem o Eisenhower j evem pismu, je senator Bricker izjavil, da je še vedno mnenja, da je predsednika o vsej tej zadevi nekdo napačno poučil. — Njegov (Brickerjev) predlog “nima nobenega opravka z zunanjimi zadevami ali s predsednikovo oblastjo”, je rekel Bricker. “Moj predlog, če bi bil sprejet, nas ne bi potegnil od vodstva svetovnih zadev”, je rekel Bricker.. “Jaz želim, da se to vodstvo nadaljuje. Vse, kar moj predlog zahteva, je, da pogodba ne postane zakon, dokler je ne odobrijo kongres ali države.” Theodore McKeldin, governer države Maryland, je pisal 47 governer jem ostalih držav, naj ga podpro v njegovi opoziciji proti Bricker jev emu predlogu. V Washingtonu pa se je zbralo nad 300 žensk iz 31 držav, ki so za podporo Brickerjevemu predlogu. WASHINGTON. — Zvezni senator Thomas Burke, demokrat iz Ohio, je izjavil, da je nasproten spornemu Brickerjevemu a-mendmentu v njegovi sedanji obliki.. Toda dodal je, da iskreni možje lahko najdejo primerne besede za sporazum. Dejal je tudi, da se strinja z izjavo predsednika Eisenhowerja, da bi a-mendment omejil predsednikovo oblast v zadevi vodstva naših zunanjih zadev. Roosevelt pri Naguibu KAIRO. — Dne 24.. januarja je obiskal egiptovsgega predsednika Naguiba Kermit Roosevelt, vnuk pokojnega predsednika Theodore Roosevelta. Dosti pečenih jajc WASHINGTON. — Pri neki tvrdki v Washingtonu, ki ima v zalogi živila na debelo1, je nastal ogenj, v katerem se je “speklo” tudi 180,000 jajc, ki so bila v ondotnih skladiščih. Turški predsednik je prispel v New York NEW YORK — Dne 26. januarja je prispel v New York s svojo ženo turški predsednik Ce-lal Bayar. Predsednik in žena sta dospela s parnikom Mauretania. V Združenih državah ostaneta mesec dni. Na pomolu so visokega gosta sprejeli uradniki državnega departmenta, ki so ju spremili v hotel Waldorf As-torja, kjer sta prenočila, nakar sta se odpeljala v Washington v goste k predsedniku Eisenhower-ju in njegovi ženi. Papež je zbolel VATIKAN. — Papežu Piju so zdravniki v ponedeljek odredili, da mora v posteljo, ker je zbolel. Papež bo 2. marca star 78 let. Po Sovjetski enciklopediji bo padel Molotov v Berlinu kakor biblijski Danijel v levjo jamo Naš državni tajnik John Foster Dulles je “eden najbolj reakcionarnih predstavnikov ameriškega imperializma.” On je tudi v veliki meri kriv “ameriške oborožene agresije proti Koreji in Kitajski!” — Tudi Eden in Bi-dault prideta na svoj račun. STOCKHOLM , švedska,—Če bodo Rusi odprli Sovjetsko enciklopedijo, hoteč se poučiti o zavezniških zunanjih ministrih, s katerimi se je včeraj sestal v Berlinu njihov zunanji minister Molotov, bodo morali priti do prepričanja, da se bo ubogi Molotov počutil med njimi tako kakor se je počutil Danijel v jami levov. Življenjepisi v Sovjetski enciklopediji prikazujejo Johna Foster Dullesa, Anthony Edena in Georgesa Bidaulta kot okorele reakcionarje. O našem državnem tajniku ve enciklopedija povedati sledeče: “Dules, John Foster (rojen 1. 1888). — Reakcionaren ameriški politik, pripadnik republikanske stranke. Eden najbolj reakcionarnih predstavnikov ameriškega imperializma, ki si prizadeva podjarmiti ves svet. Kot predstavnik ameriških monopolov je igral veliko vlogo v vzpostavljen ju nemškega vojnega potenciala po prvi svetovni vojni, v financiranju Hitlerjeve stranke in v podžiganju nemške fašistične agresije.” Dulles — podpornik fašizma Dalje opisuje enciklopedija Dullesa kot enega kreatorjev Marshallovega načrta in “agresivnega ali napadalnega Severnoatlantskega bloka” ter nudi svojim čitateljem še tole sliko n j egovih aktivnosti: “Dulles podpira preporod fašizma v Zapadni Nemčiji ter njeno vključitev v agresivni Severnoatlantski blok. On je aktiven v ponovni militarizaciji Japonske, da se jo spremeni v oporišče napadov na Sovjetsko zvezo in Kitajsko ljudsko republiko.” Dalje je Dulles opisan kot e-den izmed začetnikov in organizatorjev ameriške oborožene a-gresije proti Koreji in Kitajski (!) v juniju leta 1950.” Dullesov opis zaključuje enciklopedija z njegovimi verskimi nazori takole: “Dulles igra veliko vlogo v organizaciji World Councill of Churches, ki je orožje ameriških imperialistov v njihovem boju proti silam demokracije in napredka.” Eden — nacijski “apizar” “Eden, Anthony je reakcionaren politik in diplomat”, ki se zavzema za politiko sporazuma s fašističnimi silami, “toda se ne strinja z ministr. predsednikom Churchillom glede metod, ki naj se pri tem uporabljajo.” O karieri Francoza Bidaulta pa je rečeno v Sovjetski enciklopediji: “Bidault se je pridružil leta 1942 francoskemu odpornemu gi- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Deseta obletnica— V petek, 29. januarja, ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Robert J. Starc v spomin 10. obletnice smrti. Slikovna predstava— V nedeljo popoldne bo v cerkveni dvorani pri sv Vidu slikovna predstava. Poleg drugih zanimivosti bo na sporedu tudi BLAGOSLAVLJANJE svetovid-skih zvonoV.. Vstop prost. Druga obletnica— V soboto ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. John Zupančič v spomin 2. obletnice njegove smrti. Graduacija— Med graduanti East High šole pretekli ponedeljek je bila tudi Laverne Genovese, hčerka Sophie (Kosmerl) Genovese, 1110 E. 64 St. Čestitamo! Februarska razprodaja— A. Grdina in Sinovi imajo veliko februarsko razprodajo vsega pohištva in potrebščin za dom po izredno znižanih cenah. Več v oglasnem delu lista. K molitvi— Članice Oltarnega društva cerkve Marije Vnebovzete naj se udeleže jutri, v četrtek zvečer ob 7:30, molitve za pokojno članico Antonijo Kness, ki leži v Grdinovem pogrebnem zavodu na Lake Shore Blvd. V soboto naj se pa po možnosti udeleže pogreba. NAJN0VEJŠE VESTI NEW YORK. — Včeraj je bilo naznanjeno novo veliko atomsko odkritje, ko bo v bližnji bodočnosti omogočeno gretje doma ter delovanje refrigera-torjev ali hladilnikov in radijev z napravo, ki ne bo večja od škatlice za žveplenke. Ta iznajdba bo usmerila žarke od radioaktivnih atomov v elek-triciteto. WASHINGTON. — Senat je včeraj odglasoval odobritev vzajemne obrambne pogodbe z Južno Korejo. Glasovanje je izpadlo 81 glasov za odobritev in šest proti. Pakt obvezuje Združene države in Južno Korejo, da priskočita druga drugi na pomoč v primeru oborožene agresije na eno izmed obeh držav. PANMUNJOM. — Komunisti so včeraj pogojno pristali, da sprejmejo 21 zajetih Amerikancev, ki so izjavili, da sc nočejo vrniti domov, temveč hočejo živeti kot "‘svobodni možje” pod komunistično vlado. CLEVELAND.—Richard Cleeve star 49 let, je včeraj v natr-panu lekarni na 80 Prospect Ave. ustrelil svojo ženo, ki je dve uri pred tem dobila zakonsko ločitev, nakar je še sebi pognal kroglo v glavo. Cleeve je podlegel rani v St. Vincent Charity bolnišnici'. banju (proti Nemcem) samo zato, da omeji njegovo delovanje. S svojim aktivnim sodelovanjem pri ustvarjanju agresivnega za-padnega bloka, je poteptal pakt prijateljstva in vzajemne pomoči s Sovjetsko zvezo, katerega je 10. dec. leta 1944 sam podpisal. S svojo protinarodno politiko je pomagal spremeniti Francijo v ameriškega satelita.” Sovjetska enciklopedija še ni dosegla črke M in tovariša Molotova. Auerbška domovina Clslr Aire. UEnderson 1«46Ž8 Cleveland S, OMo Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za 2W1. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za Četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.09, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Of-flce nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 18 Wed., Jan. 27, 1954 Je res ta košček slovenske zemlje zgubljen? Od svojega starega prijatelja, ki zavzema odlično mesto v tržaški politiki, sem •‘sprejel pismo, v katerem čitam te tehtne besede: “Z delivijo Svob. tržaškega ozemlja se izroči na mlost in nemilost prebivalstvo, ki je doslej živelo na Sl O pod zaščito demokratskih določb mirovne pogodbe, pod komunistično diktaturo, in to ne nekje v Aziji, ampak sredi Evrope.” Izgleda, da je Tito že pristal, da pride tržaško notranje mesto pod italijansko suvereniteto. Borba bo torej samo za usodo tržaških predmestij in slovenske okolice, ako bodo hoteli izvesti razmejitev po načelu narodnosti. Kako se naj izvrši ta razmejitev?. V zasmeh naših narodnih pravic bi bilo, ako bi Italijani ponujali Slovencem občino, kakoršna je Zgonik, in ako bi si oni prisvajali obalo od Soče do Trsta. Tega koščka slovenske zemlje, to je pravega okna v svet, Slovenci ne smemo izgubiti. To je naša obala, to je naše slovensko primorje. Ako izgubimo to obalo, je Slovenija odtrgana od morja. Kako lep je ta mal košček slovenske zemlje. Ta mor-SKa obala od St. Ivana pa do Barkovelj s svojimi gradovi, kopališči, tovarnami, vinogradi, poseljena z našimi kmeti in ribiči; to ni samo redka pokrajinska lepota, to je tudi košček zemje. ki je poln najznamenitejših zgodovinskih spominov. Tu so Argonauti v sivi davnini iskali zlato runo in v grški mitologiji zavzema ta zemlja častno mesto. Tu je grad Devin, sezidan na raztrganih čereh, ki molijo v jadransko morje. Slovenska pesem in literatura sta spleli venec pesmi okoli tega bajnega mesta. Jurčič je po narodni pesmi napisa: Lepo Vido, ki je plakala ob morju pod gradom, in dr. Jože Vošnjak je dramatiziral njeno zgodbo, v eni prvih dram slovenske literature. Ta zlati košček slovenske zemlje ne sme priti niti pod komunistično niti pod italijansko oblast. Še vedno upamo, da ostane ohranjeno Svobodno trža sko ozemlje celo, še vedno upamo, da bo zmagala pamet, še vedno se nadejamo, da bo v dobi demokracije tudi tržaško ljudstvo imelo pravico do samoodločbe, pravico, da določa tok svoje usode. Kaj pa, ako tega ne bo? Ali je res potrebno v tem slučaju, da pade naše slovensko Primorje, obala oc italijanske meje pa do Trsta, v novo suženjstvo? Ali se ne bi našel demokratični državnik s politično vizijo, ki bi predlagal nič drugega kakor, da ostane italijansko-jugoslovanska mirovna pogodba in pa tržaški statut v veljavi, samo skrči se teritorialni obseg Svobodnega tržaškega ozemlja Prišlo bi samo do spremembe člana 21. I, v katerem so določene meje STO. Tako novo STO bi obsegalo samo obalo do italijanske meje pa do notranjega tržaškega mesta, pravzaprav ono, kar je najbolj važno za Slovence, slovensko primorje, Devin, Sesljan, Skedenj in Zavije, to je ono ozemlje, ki bi ostalo od zone A, ako se ona podeli v dva dela: Slovensko Primorje in notranje iržaško mesto. V tem okviru bi se organizirala uprava, kakoršna je predvidevana po statutu z vsemi svojimi organi, guvernerjem, imenovanim od Varnostnega sveta, in z ljudskim predstavništvom. Ako Italija ne bi pristala na internacionalizacijo tržaške luke, bi lahko izgradili Škedenj in Žavlje v mednarodno luko, ki bi bila pa tudi luka za celo Centralno Evropo in Bal kan. Na ta način bi dobilo Slovensko Primorje tak mednarodni značaj, da bi bilo njegovo gospodarsko blagostanje zajamčeno. Povrh bi pa to novo STO ozemlje imelo obilo industrije v Nabrežini, dovoljno vinogradov: sijajni tržaški teran, ribolov in tujski promet, kajti morska obala pri Ses-Ijanu je prvorazredna. Slovenci razmislimo, ali ne bi taka rešitev bila najbo-La, v slučaju narodne nesreče, ako bi po krivici jugoslovanskih komunistov in njih slovenskih pajdašev prišlo do razkosanja STO. Tako bi nastal poleg italijanskega Trsta jugoslovanski Trst, pravičen napram vsem, ki tam živijo, brez najmanjšega narodnega šovinizma in narodne nestrpnosti, posvečen samo svojim mednarodnim gospodarskim ciljem. Vprašanje je samo, ali se bo našel državnik velikega svetovnega stila, ki bi kaj takega predlagal? Gotovo je, da Italijani na tako rešitev ne bodo radi pristali. Slovenski Trst s svojo lastno luko bi bil italijanskemu Trstu hud tekmec. Trst se more gospodarsko obdržati le v zvezi z zaledjem. To bodo nekega dne tudi Italijani spoznali in tedai bo prišel čas za mirno in pametno reševanje. Za Slovence pravična je edino rešitev, ki ohrani Svobodno tržaško ozemlje izven Italije in izven Titovega komunističnega jarma. Illinois. OPOMBA — Na tem mestu objavljeni članki, ki so podpisani O božičnih praznikih pisati je sedaj že skoraj prepozno, sicer pa je bil letošnji božič na las podoben lanskemu z eno samo izjemo, da smo letos imeli polnočnico, ki je bila prejšnja leta v naši škofiji prepovedana. Letos pa so jo vsi triji škofje v državi Connecticut zopet dovolili. To je bilo veselo presenečenje, saj si Božiča brez polnočnice skoraj zamisliti ne moremo. Za to lepo priliko so naša begunska dekleta pod vodstvom gospe Svi-kart, napjletla dolge kite vencev, tako da je skupaj z božičnimi drevesi cerkev kar vtonila v zelenju. Gospod Mally Stanislav je poskrbel za bogato razsvetljavo v cerkvi in izven nje in tako nič ne pretiravam, če trdim, da je bil letošnji božič za nas begunce in najbrž tudi za stare farane naj lepši dan našega življenja v Ameriki. Tudi udeležba v cerkvi je to pokazala. Za polnočnico se nam je cerkev napolnila do zadnjega kotička. Na sam Božič pa se je bralo v naši cerkvi kar 11 maš. Vsake pol ure druga za drugo. In vse maše so bile zadovoljivo obiskane. Soglasno mnenje vseh vernikov je bilo', da toliko faranov in pobožnih vernikov še ni bilo pri Sv. Križu. Da smo mogli imeti toliko sv. maš na božični dan, pa gre zahvala dvema dragima gostoma. Prvi je naš stari gost in prijatelj vseh bridgeportskih Slovencev, Hrvatov in Nemcev, tajnik Lige Rev. Bernard Ambrožič O.F.M. Nekaj časa ga kar ni hotelo biti k nam, tako da smo že spraševali po njem. Celo zamere smo se že bali. Njegov prihod pa je razpršil vse pomisleke in staro prijateljstvo se je obnovilo v vsej širini in globini. V veliki meri je njegova zasluga, da je skoraj sto begunskih držin našlo v Bridgeportu novi dom. Le še pridite bolj pogostokrat k nam na obisk, gosp. Ambrožič. Drugi ljub duhovniški gost pa je bil mlad amerikanski duhovnik slovenskega roda Rev. Francis Prah O. C. D. Mladi in ljubeznivi gospod nas je z svojim nastopom naravnost očaral. Kot rejen Amerikanec seveda najbolje govori angleščino. Pokazal pa je tudi obširno znanje slovenščine, hrvaščine in slovaščine, tako bi si težko mislili boljšega spovednika za svetokrižki Babilon. Zraven ima ljubezniv nastop in zato ni nič čudnega, če ga ljudje zopet želijo videti. Gospod je sedaj predstojinik malega semenišča v mestu Pe-tesporough, v državi New Hampshire. Nekaj let nazaj pa je bil predstojnik znamenite amerikan-ske božje poti na Sveti gori v državi Wisconsin. Prav gotovo je svojem* redu enako priljubljen, sak or se je nam priljubil v par urah svojega bivanja v naši sredini. Pa še en spodbudni obisk smo imeli v božičnih dneh.. Iz kon-venta sv. Bonifacija v mestu Rochester, N. Y. nas je prišla obiskat č. sestra Gemma Marie iz reda sester Notre Dame. Či. sestra je hčerka dobro poznane Treze Gaber, sedaj poročena Zelic. Kot 19 letno dekle je pred osmimi leti zapustila dom in “posvetno rabo,” ter se zatekla najprej v Fort Lee, N. J., kjer so jo sestre izvežbale za učiteljico. Od tod je odšla v mesto Baltimore, Md., kjer je končala svoj ncvicijat in je napravila redovne zaobljube. Ves preostali čas svojega življenja je do slej preživela v mestu Rochester, kjer je predstojnica otroškega vrtca. Pri nas se je mudila na obisku na obisk, a v bolj veselih okoliščinah. Njeni materi gospe Zelic iskreno čestitamo, da je dala sv. cerkvi tako lep redoven poklic. Gospodu Zeliču, o katerem veljajo svetopisemske besede: “Tvoji sinovi so kakor poganjki vinske trte okoli Tvoje mize!” — pa želimo, da bi čim prej okre- do kulturnega dela ne zamrlo in, da bi nam še kdaj pripravili tako lep večer, kakor je bil v soboto 23. januarja. Dekletom pa priporočam, da se pri prihodnjem nastopu drže malo bolj nasmejano, preveč ste bile resne, posebno pri plesu se je to opazilo. Pa saj nisem nič rekel ali sem? Vrhovčan. Slovenska pesem v Argentini Buenos Aires, Argentina — Med argentinskimi Slovenci deluje že nad pet let pevski izbor “Gallus.” Poimenovali so ga po val in še dolgo časa užival svojo j gyetovnoznanem sloven skem zasluženo starost sredi kopice si- skladatelju Gallusu-Petelinu iz •nov, ki so vsi do zadnjega zvesti farani Sv. Križa. Na kraju dopisa moram pa še dodati, da sem to leto prevzel poverjeništvo Mohorjevih knjig' "■< 17. Jezuiti in kapucini. Katoliško slovensko slovstvo. Hrenovo kulturno delo in njegova smrt. Že graški nuncij Porcija je okoli 1. 1580. svetoval nadvojvodu Korolu, naj bi se za dežele Notranje Avstrije ustanovile tri ali štiri tiskarne, da se prepreči kvarljivi vpliv luteranskih potovalnih tiskarjev in njihovih izdelkov. Poslej je bila ustanovitev tiskarne vedno v načrtu katoliških reformatorjev. Hren je pričel o njeni na- dušnega pastirstva. Takoj ob prihodu zo začeli v šentjakobski cerkvi z nemškimi pridigami. Ker pa s temi niso dosegli dosti uspeha, so v svoji novi cerkvi 1. 1615 vpeljali slovenske pridige, dasiravno je, škof Hren. tej izpremembi nasprotoval. Prilično so pridigovah tudi italijansko, tako v postnem času 1605. pravi razmišljati 1. 1613. Nare-I Za spoved so bili vedno trije dil je proračun o troških in na- ali štirje patri na razpolago. slednje leto so se duhovniki pri škofijski sinodi že posvetovali, koliki bodo morali biti prispevki za nameravano podjetje. Škof je kupil nekaj stotov črk in tiskarna se je že zdela gotova stvar. V poročilu na papeža Pavla V. 1.1616. pravi Hren samozavestno: “Ustanovil sem tudi novo tiskarno za ljubljanski jezuitski kolegij in za natisk kranjskih knjig.” Vendar so bile te besede zapisane, še preden je bilo dejanje izvršeno. Iz Hrenovih besedi se da sklepati, da je hotel tiskarno prepustiti jezuitom, ki bi jo za natisk svojih slovenskih knjig itak največ rabili. Toda jezuiti so upravo tiskaren neradi prevzemali, ker so jih imeli za trgovska podjetja, ki so jim bila po redovnih pravilih prepovedana- Zato so bili škofovi načrti za dolgo let prekopani. V začetku 1. 1625. se je obrnil Hren naravnost na jezuitskega generala v Rim in ga prosil, naj dovoli v kolegiju ustanoviti tiskarno, češ da gre le za natisk pobožnih knjig v korist škofije in njenih vernikov. General Viteleschi je bil škofovi želji naklonjen in je zadevo prporočl avstrjske-mu provncalu. Hren je zopet u~ pal, da se tiskarna kmalu ustanovi. Dogovoril se je z ljubljanskim trgovcem Hulledjem, da oskrbi črnilo in papir, ter s knjigovezom Weberjem, da prevzame vezavo knjig. Sam je hotel podariti svoje črke jezuitom pod pogojem, da tiskajo njegovo pesmarico. General proti navedenemu pogoju ni i-rnel nčesar ugovarjati, vendar se zdi, da se je prav vsled tega Vse razbilo. Jezuiti menda Hrenove pesmarice niso smatrali pripravne za natisk. K njegovim koledarskim zapiskom je nekdo pozneje na mestu, kjer omenja pesmarico, dostavil o-pombo: “Bila je črtana od očetov jezuitov.” Zato pa tudi do ustanovitve zaželjene tiskarne ni prišlo. Hrenov naslednik Scarlichi' je izkušal leta 1636. ustanoviti tiskarno s pomočjo ljubljanskega Magistrata, češ da bi bila Lj ubij ani na čast in ji donašala tudi dobiček. Toda mestni očetje so sklenili 14. julija, da pošljejo škofu sledeči odgovor: “Ker je pri tiskarni treba več, kakor ene osebe, bi vzrasli magistratu iz tega veliki stroški. Vrh tega s° očetje jezuiti nabrali v ta namen že veliko denarja, pa se vendar niso upali lotiti te stvari. Tudi mora tiskarna i-Meti papirnico. Zato magistrati, he more ustreči.” Minulo je še dobrih 40 let, preden je. Ljubljana dobila prvo stalno tiskar-ho (1676). Kakor pri vzgoji mladine, so Zastavili jezuiti uspešno svoje delo tudi pri drugih strokah na Število obhajancev je o Veliki noči leta 1604. že znašalo 2500, naslednje leto 3500 in se je dvignilo 1. 1643. na 30-000. — Močno so dvignili jezuiti versko življenje z Marijinimi kongregacijami (družbam). Prva kongregacija se je ustanovila 1. 1606. za dijake. Štela je izprva 30 gojencev, deset let pozneje jih je bilo 63. Leta 1624. se je ustanovila kongregacija za gospode in meščane, leta 1642. pa za mlajše gojence. Ljubljanska jezuitska naselbina je štela celo vrsto odličnih mož, ki jih bomo deloma še pozneje omenili. Med njimi je slovel ob svojem času zlasti o. Anton Er-berg, iz kranjske plemiške rodbine, po svoji obsežni učenosti. Spričo tako obsežnega in u-spešnega delovanja ni čuda, da so se jezuiti hitro razširili po vseh notranjeavstrijskih deželah. Za naselbino v Celovcu si je posebno prizadeval lavantinski škof Stobej. Po njegovem nasvetu je določil nadvojvoda Ferdinand za dotacijo novega kolegija dohodke v Dobrlivasi. ki je bil gospodarsko in versko popolnoma propadel. Akvilej-ski patriarh rane BarbaFro se je sicer ustavljal nadvojvodovi nameri, toda papež Klemen VIIL je leta 1604. z apostolsko oblastjo samostan Dobrlovas, zatrl in odredil, da se dohodki porabijo za ustanovitev jezuitskega kolegija v Št. Vidu ali v Celovcu. Še isto leto so prišli jezuiti v Celovec, kejr so jim izročili za stanovanje novo špitalsko poslopje s cerkvijo sv. Trojice, ki se je na novo posvetila v čast sv. Petru in Pavlu. V spi- A!i sie prehlajeni? nas imamo izborno zdravih jja. Vatn ustavi kašelj in prehlad ridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. KE 1-0034 j ar°čila sprejemamo in izvrsu-0 Po pošti tudi za Clevelnad. talu so morali jezuiti izprva s siromašnimi oskrbovanci skupaj stanovati, kar je povzročilo mnoge neprilike. Zato so 1. 1616. sami na svoje stroške se-sidali novo ubožnico, da bi mogel stari spital služiti le njihovim potrebam. — V prvem le tu je bilo število dijakov še majhno, a potem je naraščalo leto za letom. Od blizu in daleč, celo iz Italije so jim dohajali učenci. L. 1615. je bila gim nazija popolna. Pozneje so dodali še dva letnika za modro-slovne in bogoslovne predmete. Dijakov je bilo 1. 1615- okoli 500. Prva Marijina kongregacija za dijake se je ustanovila 1 1609., a se je morala pozneje deliti. Meščani so dobili svojo Marijino družbo 1. 1624. Razun nemških pridig in krčanskih naukov so vpeljali jezuiti že 1. 1605. slovenske dramatične dvogovore (dialoge) o detinstvu, življenju in trpljenju božjega Zveličarja in o presv. Rešnjem Telesu, ki so imeli veliko privlačno silo. L. 1620. so vpeljali v špitalski cerkvi slovenske pridige, katerih se niso udeleževali le špitalski Stanovniki, ampak tudi meščani in drugi ljudje. (Dalje prihodnjič) Uganka sovjetskega prekopa O nekaterih nad vse važnih notranjih dogodkih v Sovjetski zvezi nikdar ne poročajo. Prebi valstvo v Sovjetski zvezi in ostali svet zvesta za take dogodke samo posredno — zaradi tega, ker se o tem nič ne piše. Zdi se, da je Sovjetska zveza zdaj spet enkrat obvestila svet o neki zadevi na način, ki ga lahko označimo za obveščanje z molkom. Gradnjo glavn. turkmenskega prekopa, največjega sovjetskega konstrukcijskega dela vseh časov, so opustili ali vsaj zelo odložili. O dovršitvi prekopa do leta 1957, kot je bilo predvideno, ni nobenega govora več. Od marca leta 1953 dalje ne objavlja sovjetski tisk o tem načrtu nobene vrstice več, čeprav je bil ta projekt konec leta 1950 in v letih 1951 ter 1952 eden od gl. predmetov kominformske propagande znotraj in zunaj Sovj. zveze. Zdaj ne vlada o načrtu turkmenskega prekopa popolen molk samo v moskovskem tisku, ampak tudi v časopisju obeh sovjetskih republik, ki bi imeli od prekopa naj večjo korist, to je Turkmenije in Uzbekistana. Zlasti značilna je, da prekopa niso prav nič omenili 12. septembra 1953, ob tretji obletnici odloka sovjetske vlade, s katerim so prvič določili in objavili po-drobnclstni načrt. Ob tej obletnici so lani pisali na veliko in široko. Prekop naj bi bil 650 milj dolg in naj bi namakal razsežne puščave med reko Amu in Kaspiš-kim morjem. Po načrtu naj bi sredi z namakanjem pridobljene plodne zemlje nastalo veliko bombažno področje, ki bi ga po njegovi važnosti lahko primerjali samo z dolino Fergana, ki zavzema, zdaj kot bombažni vir edinstveni položaj v sovjetski srednji Aziji. Ta nova oaza, H bi nastala zaradi prekopa, naj bi bila razdeljena na 30 , ja, volne in mesa. Da je sovjetska vlada sklenila opustiti ali vsaj odložiti izvedbo tako važ-do 35,nega dela v času, ko ji povzro- ui UJ-ict i čtz.u.cij trii.d na < o—----------- - —> -ox upravnih okrožij, predvidenih. ča kmetijstvo ena od največjih je bilo 30 novih tovarn za čiščenje bombaža, 14 do 16 oljnih rafinerij in okoli 70 traktorskih postaj. Iz opustite načrta jasno sledi, da hoče režim Malenkova koncentrirati svojo pozornost v prvi vrsti na Evropo in zlasti na rusko ukrajinsko jedro Sovjetske zveze. Malenkov je prišel verjetno do prepričanja, da presega sovjetske moči istočasno izvajanje velikih načrtov. Nedvomno govorijo važni razlogi za to, da se nadaljuje z gradnjo turkmenskega kanala, zlasti zaradi velikega propagandnega pomena na Srednjem vzhodu in na indijskem kontinentu. Vendar so bili še važnejši razlogi za to, da se izvajanje projekta opusti. Delo na prekopu je manj napredovalo kot dela za izvajanja drugih načrtov, prekop je bil mnogo1 dražji kot izvajanje drugih načrtov in je bil potreben za njegovo dovršitev daljši čas. Razen tega so se razni znanstveniki bali, da bo gradnja kanala nadalje skrčila obseg Ka-spiškega morja — problem, ki povzroča mnoga glavobola med odgovornimi krogi. Končno bi med velikimi gradbenimi projekti turkmenski prekop sicer prinesel velike koristi potrošniku, vendar le malo prispeval k industrijski in vojaški moči Sovjetske zveze. Električne centrale v Kujbiše-vu in Stalingradu služijo v prvi vrsti sovjetski težki industriji, vojaški pomen že končanega prekopa, ki veže Volgo in Don, pa primerjajo z važnostjo Panamskega prekopa. Dovršitev turkmenskega kanala bi pomenila sorazmerno le malo nove električne sile, pač pa bi ljudje dobili s tem velike količine bombaža, jedilnega ol- skrbi, je gotovo presenetljivo. Tisti, ki jih ustavitev del na prekopu neposredno zadeva, na opustitev tega načrta gotovo ne bodo gledali z žalostjo. To velja v prvi vrsti za delavce, od katerih je večina obsojena na prisilno delo ali vsaj mobiliziranih in ki bi morali vsi težko delati v neznosnem puščavskem podnebju. ------o>---- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Ženske dobijo delo PRILOŽNOST ZA DEKLE ZA DELO V BANKI TELLER Izkušena ali učenka delo poln čas Prijazne delovne okoliščine ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO. 6235 St. Clair Avenue HE 1-5670 (x) Moikl dobijo delo INCOME TAX RETURN Kakor vsako leto tako tudi letos rojakom pomagamo izvršiti prijavo dohodninskega davka (Income Tax Return). DARILNI PAKETI Pošiljamo pakete z živili v vse evropske države potom najsolidnejše tvrdke ‘ ‘ C I T R U S ’ ’ v Trstu ter potom dobro poznanega lastnika ALEKSANDER GOLJEVŠČEK. Naslovniki jih prejmejo tekom 14 do 21 dni. DENARNA NAROČILA Pošiljamo po najboljši dnevni ceni v vse evropske države; vsaka pošiljatev je jamčena. POTOVANJE Ker so parniki za mesec maj, junij in julij običajno vedno napolnjeni in je težko dobiti prostor, zato smo aranžirali za potovanje na zračno linijo (Avijon, Airline) med 10. in 15. junijem, za kar Vam lahko preskrbimo prostor. Ako nameravate letos, potovati in obiskati rojstno domovino, se takoj priglasite, da za Vas uredimo vse potrebno za potovaje. Nekaj dolarjev pač več stane avijon kot parnik, kar pa si prihranite na času, ko ste v par dneh doma, mesto da bi potovali 10 dni ter nimate težkoč s presedanjem s parnika na vlak in obratno. Za vse podrobnosti in informacije se zglasite, pišite ali kličite na poznano potniško tvrdko: STEVE F. PIRNAT CO. 6516 St. Clair Ave. HE 1-3500 Electrician and Millwright Mora biti pripravljen delati katerikoli šift. Visoka plača od ure. Mora imeti vsaj 3 leta izkušnje v tovarni. Sestanki med 8 zj. in 4:30 pop. od pondeljka do vklj. petka. FISHER BODY (Euclid Plant) Division of . General Motors Corp. 20001 Euclid Ave. Euclid, Ohio (20) 51. LETO 51. LETO Velika februarska razprodaja KAKOR ZADNJIH 50 LET, TAKO BO TUDI LETOS IMELA trgovina s pohištvom A .GRDINA in SINOVI svojo VELIKO FEBRUARSKO RAZPRODAJO. LETOS, še bolj kot v preteklih 50 letih, vam bo trgovina A. Grdina in Sinovi dala boljše vrednote po bolj nizkih cenah in pod takimi plačilnimi pogoji, da jih bo vsakdo lahko izpolnil. Ako imate v vašem načrtu, da kaj ku pite v bodočih mesecih, ne čakajte, ampak izkoristite TO-LE PRILOŽNOST in IZBE RITE SEDAJ in KUPITE, mi pa vam bomo izbrane in kupljene stvari hranili v naši zalogi, dokler jih ne boste rabili in vzeli. TA RAZPRODAJA se tiče VSEH STVARI v naši trgovini (razen par izjem) in med njimi so stvari, ki jih lahko kupite skoro po kupovni ceni. A. Grdina in Sinovi FURNITURE DEALERS 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 ODPRTO: v pondeljek, četrtek in petek od 9 do 9! v torek in soboto do 6. ure v sredo zaprto cel dan —DAJEMO EAGLE ZNAMKE— — L. 1948 je Kuba pridelala največ sladkorja na svetu. Sledile so ji Indija, Združene države, Sovjetija, Brazilija in Puerto Rico. Cleveland 3, Ohio III Uradno obvestilo ČLANOM IN DRUŠTVOM-ČLANOM KORPORACIJE SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 WATERLOO RD., CLEVELAND, OHIO Letna redna seja korporacije S. D. D. se vrši / v nedeljo dne 31. januarja 1954 V SPODNJI DVORANI SDD pričetek ob 2. uri popoldne 'J; Za Direktorij Slov. Delavskega Doma, VINCENT COFF, tajnik. Amnestija Tito je za desetletnico zasedanja v jajcu spustil večje število političnih jetmikov. Med temi je bil tudi salezijanec Martin Jur-čak, nekdanji ravnatelj salezijanskega mladinskega doma na Kodeljevem v Ljubljani. Komunisti so gaT. 1945 zaprli in postavili pred “ljudsko sodišče,” ki ga je obsodilo na smrt. Smrtno obsodbo so nato spremenili v 15 let zapora. Svinje iz Anglije Do letošnje pomladi bo Titovi-na dobila na račun gospodarske pomoči Zahoda nad 2,000 jorkšir-skih svonj za pleme. Svinje vozijo v Jugoslavijo s prevoznimi letali, da bi se izognili nevarnostim' svinjske kuge, ki divja v nekaterih državah Evrope. Opremljena soba Lepa prostorna soba se odda moškemu. Privatni vhod v soho, kopalnico in na verando. Vprašajte na 1086 E. 71 St. UT 1-5839. —(19) Iščem garažo v bližini cerkve sv. Vida. Kličite HE 1-4139. — (18) Iščejo stanovanje Zakonski par želi 3 ali 4 neopremljene sobe (apartment) med St. Clair in Superior. Kličite EX 1-7281. (19) MALI OPUSI Iščejo stanovanje Miren in pošten zakonski par z 2 hčerkami, 10 in 14 let stare, nujno potrebujejo 4 ali 5 sob v St. Clairski okolici za zmerno najemnino. Kličite po 5:30 EN 1-7559. —(18) Iščejo stanovanje Zanesljiv par z enim otrokom išče 4 ali 5 neopremljenih sob blizu sv. Vida fare. Kličite UL 1-3868. (21) Sobe se odda Dve sobi se odda v najem zakonskemu paru brez otrok. Si lahko kuhajo. Novonaseljen-ci imajo prednost. Na 10011 Elizabeth Ave. Ml 1-0760. — (19) Avtomobil naprodaj Buick-50, Roadmaster, v zelo dobrem stanju se proda. Garancija za nov avtomobil. Oglejte si ga pri Brodnick Bros. Furniture Dealers, 16013 Waterloo Rd„ tel. IV 1-6072. (21) POROKA V GORSKI KAPELI —Gostje se vzpenjajo po strmih stopnicah v kapelo na Wendelsteinu v Bavarskih Alpah, koder je bila sklenjena nedavno 250. poroka. Kapela, menda najvišja v Evropi, je bila zgrajena l. 1889. ZA ZAVAROVALNINO pToti OGNJU, NEVIHTAM, AVTO NEZGODAM pogličite: JOHN ROŽANCE 15604 Waterloo Rd. KE 1-6681 Za 2 družini 6 in 6 sob, E. 77 in St. Clair Ave., nanovo barvano. $3,000 gotovine. Kličite MA 1-4450 ali zvečer EV 1-2550. Howard R. Turner. (21) Stanovanje se išče Zakonski par s tremi sinovi išče stanovanje 5 ali 6 sob v okolici St. Clair Ave. Pokličite HE 1-8673. (22) •Čez nekaj časa pravi nejevoljno nekemu zaupniku: “Ta neumna stvar ne zna delati o-trok!” Ko ji pride ta beseda na uho, se razjezi in se posmehne: “Kakor da bi bila jaz kriva!” Bonaparte čuje in se zmrači. Nobenega dokaza nima, razen zavesti o tvornosti, kakršna še ni pred njim navdaljala umrljivega človeka. Če bi narava onemogočila temu vseobžnemu duhu, nadaljevati rod, bi mu izpodnesla temelj za vso njegovo dejavnost: njegova samozavest bi se zrušila. XVI V institutu je poveljnik samo eden med mnogimi. V debati ne skuša nikoli dokazov nadomeščati s svojim dostojanstvom, čeprav gre tudi tukaj često za praktična vprašanja, ki zadevajo armado: treba je filtirati nilsko vodo, zgraditi mline na veter, poiskati sirovine za smodnik. Nekoč se razsrdi in Ber-thollet ga mirno zavrne: “Gotovo nimaš prav, prijatelj, ker po stajaš grob.” Ladijski zdravnik se mu pridruži. “Če vidim, zakliče Bonaparte, da vsi vlečete skupaj. Kemija je kuhinja medicine in ta je veda vseh zavda-jalcev!” Zdravnik pa ga vpraša: “In kako bi, meščan-general, opredelili umetnost zavojevalcev? Vse to dovoljuje diktator samo v notranjosti učenja-ške republike; sicer mu ne sm? skoraj nihče več ugovarjati. Dolge tedne se dnevna povelja zaključujejo takole: iz Francije nobene vesti; vse vzdihuje, zastaja, dvomi. Le potujoča u-niverza ta čas znamenito dela. Vojskovodja se udeležuje skoraj vsega, najprej se uči, nato svetuje, vedno v drugi vrsti. Čas pričakovanja nilskih rib in minerali j Rdečega morja, rastlinstva na Delti in sestavin puščavskega peska; nato proučuje izkoriščanje natronskih jezer in nilskega mulja, preštudira vzroke za kugo in za strahotni trahom, zaradi katerega je slepega pol Egipta; natisne slovar in slovnico; odkoplje gornje egiptske templje in odkrije Mojzesov studenc. Nekega dne prinese neki tehnični častnik iz Rosette granitno ploščo, na kateri stoji prvič poleg egiptska napisa grški prevod, s tem je najden ključ za hieroglife. Nobena stvar pa ne zanima vojskovodje bolj nego Sueški prekop. Na dolgih ježah po puščavi preiskuje v večni nevarnosti pred arabskimi napadi sledove antičnega kanala in išče množnosti za nov prekop. In vse, kar si skicira, potrdi čez pol stoletja Lesseps. To ni pustolovec, ki mu trda prede: to je pokrovitelj svetov, ki ločuje kontinente in spaja morja. Naposled vesti! Trgovci so se na majnih fregatah pretihotapili skozi angleške črte. Pokliče jih predse in izžema novice. Poraz na morju je vse izpre-menil: sultan se je zvezal z Rusijo in je z njo vred napovedal Franciji vojno in novice hkra-tu poračajo, da koraka njegov poveljnik Ahmed paša iz Sirije proti Egiptu. Kairi dajo te novice novega poguma, da se upre. Potlačijo jo topovi. Glave upornikov natakneja Francozi za svarilo na drogove. “To bo dobro učinkovalo. S popustljivostjo ne dosežem ničesar.” Prav za prav pa je vojskovodja bolj sproščen nego prestrašen; zdaj gre vsaj Turek zopet njega, da ima koga prijeti in pobiti. Toda neki globlji nemir zamolči večini zaupnikov. Ko je zapuščal Francijo, da bi vzel E-gipet, je mislil na Indijo, za katero je potreboval med potjo nekako postajo. “Kdor ima ladje, lahko jadra po oceanu; če imaš kamele, ti puščava ni več ovira.” Izračunal je, da bo potreboval petnajst mesecev za pokoritev Egipta in za oborožitev ter priprave za pohod v Indijo, ki ga je hotel izvesti s 40.000 možmi, s prav tolikimi dromedarji in s 120 topovi; vrhu tega je zahteval iz Francije veliko okrepitev: ladji, topov, čet, da bi z morja lahko ščitil svojo armado na kopnem. To je Abukirski poraz uničil: zdaj obalo blokirajo Angleži, dopolnjevanje čet je nemogoče, sultan je sovražnik, duh Egipta je uporniški. Navzlic temu upa vojskovodja, ki je vajen načrte prilagodevati razmeram, da bo vse obrnil v svojo korist. Turki in Angleži naj bi se združili in se izkrcali? Smrtno nevarno! Torej napad, da ne pogi- nemo! Vzemimo Turkom vsa skladišča in luke, oborožimo kristjane v Siriji, nahujskamo Druze! Čim pade akonska trdnjava, se spremeni tudi razpoloženje v Kairi. Junija bomo v Damasku, pomaknemo prednje straže do Taura, krenemo s 26.-000 Francozov, 6000 Mamelukov in 18.000 Druzov proti vzhodu, Deaix pride naravnost iz Egipta. Tedaj bo sultan rajši molčal in ker je perzijski šah že dovolil prehod preko Basore in Širasa, bomo marca, če je Alahova volja, ob Indusu. Zopet naredi Bonaparte iz dnevne potrebe večnosten sen. Odpravi se v Sirijo. Pohod skoraj brez potov. Včasi prejaše v 15 urah 70 kilometrov, zmeraj ponoči, brez vode, skoraj vedno pri prvi straži. Ko pade Jaffa, se mu uda 3000 turških vojakov. Kam z njimi? Obdržati? Lastni ljudje malodane stradajo, tudi bi potreboval tisoč svojih ljudi za stražo. V Francijo? Nima ladij. Zamenjati? Sovražnik nima u-jetnikov. Izpustiti? Okrepili bodo prihodnjo trdnjavo — A-kon. Kam torej z njimi? Sli-če vojni svet. Vse glasuje za smrt. Ali ni sovražnik še pred nedavnim obglavil našega poslanca? Čete bi se uprle, če bi videle, da so zaradi teh ljudi prikrajšane pri kruhu. Bonaparte omahuje. Tri dni premišlja sam pri sebi, nato pritrdi. Ujetnike od- Jr Prisrčna hvala! Prav iskreno se zahvaljujemo vsem našim odjemalcem, ki so kupili SERTA POSTURE-EASE mod-roce in SEALY ANNIVERSARY in POSTUREPEDIC modroce. Dobro vemo, da so z njimi zadovoljni! in da na njih udobno spijo ter se prav dobro odpočijejo. ZATO PRIDITE SE DRUGI, ki še niste bili pri nas in si oglejte našo lepo izbiro teh prvovrstnih mod- recev. Imamo jih vseh vrst — trde - mehke - srednje. Vsaki okus in vsako željo bomo lahko zadovoljili. ANTON GRDINA IN SINOVI FURNITURE DEALERS 16301-03 Waterioo Road KENMORE M235 ODPRTO: v pondeljek, četrtek in peitek do 9. urel v torek in soboto do 6. ure v sredo zaprto cel dan sfane manj za postavitev ...man j za obratovanje! Celokupni stroški dostave, pravilne napeljave in jamstva znašajo pri PLINSKEM sušilniku znatno manj kot pri drugih. Največkrat so stroški inštalacije že vključeni v kupni ceni. Samo PLINSKI sušilnik vam posuši eno kopico perila za en peni. In to je ena petina — včasih celo manj — obratnih stroškov drugih avtomatičnih sušilnikov. Pomnite to, ko kupujete... 1. Zadnji pregled v clevelandskih pralnicah za samopostrežbo, kjer morata biti varčnost in zanesljivost na prvem mestu, je pokazal, da od 43 oseb uporablja 40 od njih za sušenje le PLIN! 2. Izdelovalci sušilnikov perila v tej okolici, ki dajo vsakemu na izbiro, kakšno kurivo si za sušenje izbere, poročajo, da je iz njihovih prodaj razvidno, da ima PLIN prednost 2:1! Glejte Ethel Jackson na “Women’s Window” od pondeljka do petka ob 1:00 pop. WEWS, Channel 5 $ ycmVe gladi StW I" THE EAST OHIO GAS COMPANY Naznanilo in Zahvala Neizmerno potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem vest, da je nenadno umrl, zadet od srčne kapi, naš ljubljeni soprog, dragi oče, stari oce in brat Anton Race Izdihnil je svojo blago dušo dne 6. decembra 1953 ob 8. uri zjutraj. Pogreb se je vršil dne 14. decembra iz pogrebnega zavoda Joseph žele in Sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni slovesni sv. maši za-dušnici in cerkvenih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji. Blagopokojnik je bil rojen dne 18. oktobra 1885. leta v vasi Rodik blizu Trsta. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz vaše ljubezni do njega nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti. Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika in dobrodelni namen. Našo zahvalo izrekamo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem, ki so ga prišli kropit in se poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškem odru, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Zahvalo naj sprejme č. g. Alois Rupar za molitve, opravljeno sv. mašo, pogrebne obrede in spremstvo na mirodvor, kakor tudi za molitve ob grobu. Isto naj sprejme zahvalo č. g. Mathias Jager za molitev sv. rožnega venca v pogrebnem zavodu. Hvala nosilcem krste, sobratom od društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in društva Vipavski raj št. 312 SNPJ. Posebna hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Imeli so truplo nad čas, ker smo čakali, da je dospel sin Anton na pogreb iz Nemčije. Ponovna hvala vam za vse! Prav posebno zahvalo naj sprejmejo dragi sosedje, ki so nam toliko pomagali v težkih urah, in sicer: Mr. in Mrs. Gargiulo, Mr. in Mrs. Zafred, Mr. in Mrs. Rozar, ter Mr. in Mrs. Ivančič iz Kildeer Ave. Razposlali smo zahvalna pisma. Ako ga kdo ni prejel, prosimo oproščenja, in naj sprejme stotero zahvalo. Nenadna je bila Tvoja ločitev od nas, ljubljeni. Lepo smo živeli v ljubezni in miru in zato je ta izguba tem težja za nas. Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo in hvaležnostjo v molitvi, dokler se ne snidemo enkrat pri Bogu — nad zvezdami. Spavaj mirno večno nezdramno spanje, nepozabni. Snivaj sladko, ljubljeni soprog, oče in brat. žalujoči ostali: MARY rojena GODINA, soproga LIEUT. COLONEL ANTHONY J., sin ANITTA poročena MARASH, hčerka JEANETTE, snaha; EMIL MARASH, zet ROBERT, SUSAN, KAY, CAROL in ANITTA, vnuki JOHN, FRANK in VINCENT, bratje V stari domovini zapušča brate: JOŽE, KARLO in LUDVIK, ter dve sestri: MARIJO in JOŽEFO Cleveland, Ohio, dne 27. januarja 1954. vedejo v morje in jih pobijejo.! — Carson City ustanovljena Mnogo vojaških kritikov, zlasti, nemških, je kesneje to dejanje* priznalo kot neizogibno. (Dalje prihodnjič) 1. 1858, je postalo 1. 1861 prestol-nca Nevade in je danes najmanjša prestolnica Združenih držav. DAJEMO EAGLE ZNAMKE NAZNANILO DELNIŠKE SEJE Tem potom se naznanja vsem delničarjem SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA V MAPLE HEIGHTS da se bo vršila letna seja V NEDELJO 31. JANUARJA ob 2. uri popoldne delničarjev korporacije v Slovenskem narodnem domu 5050 Stanley Ave. Maple Heights na kateri se bo izvolilo direktorje za prihodnje leto in se bo ukrepalo o drugih zadevah, ki spadajo zraven. čsflffsiitrsvl F. S. LEGAN JR., tajnik. ČERNETOVA ZDRAVILNA KOPEL V IZOLIRANEM KEPU ZA KOPANJE V VROČEM ZRAKU, V VAŠEM DOMU JE VAŠ KLJUČ DO ZDRAVJA V BOJU PROTI: Prehladom - Revmatičnim in Artritičnim obolenjem - Slabemu obtoku krvi VAŠ KLJUČ DO LEPOTE S TEM DA: Čisti vaše telo od znotraj - Prepreči izpuščaje in kožne nečistosti Zmanjšuje odvišno težo - Ohranja mladostno gibčnost Hvaljena od stotero družin in izpričana s pismi, ki jih pošljemo v prepisu s točnimi naslovi, bo tudi Vam ponašala, zato pišite še danes. DR. IVO ČERNE 1421 E. 53 St. Tel. UT 1-9413 Cleveland 3, Ohio fTTTTTTTTff t Z * X ITTTYTXgY X YYX Y g ft yTTrrtrYTY E TIX T Y T TT » » »TTTT BARAGOVA PRATIKA ZA LETO 1954 ima pestro in zanimivo vsebino. Vsak jo bo vesel. Naročite si jo dokler je v zalogi. Stane $l.25 s poštnino, kar je poslati v Money ordru, čeku ali gotovini na: BARAGOVA PRATIKA 6519 W. 34th St. Berwyn, 111. P. S.: Znamk, prosimo, ne pošiljajte A. GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 1-2088 URADI V COLLINWOODU: 17002-10 LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-5890 15301 WATERLOO ROAD KEnmore 1-1235 ZAHVALA Globoko potrti naznanjamo, da je umrla naša mama in stara mama CAROLINE GLAVICH rojena ŽGAJNAR Pokojna je bila rojena v Vas Drda pre 59. leti. Preminula je pa 29. dec. 1953 previdena s sv. zakramenti. Najlepše se zahvalimo Rev. Louis B. Bazniku za obiske in za opravljena cerkvene pogrebne obrede. Dalje se zahvalimo podružnici št. 25 'SŽZ in Oltarnemu društvu pri sv. Vidu za molitve ob krsti. Hvala sorodnikom in prijateljem za vsestransko pomoč, kakor tudi vsem, ki so darovali za sv. maše in za vence, kakor tudi Želetovem ipogrebnem zavodu. Žalujoči ostali: JOSEPH in FRANK, sinova HELEN MERHAR, hči PET VNUKOV HERMINA GNIDOVEC in MILDRED SEAMAN, sestri LOUIS GAINER, brat; in več sorodikov Cleveland, Ohio, 27. januarja 1954.