Eaj naj se uči v nasili Ijndskili šolah. Tudi naroda otes je slavnega oina poslopje. J. Koaetki. Ljudska šola jp sicer vsaka šola, ker je vsaka za ljudstvo; toda ni vsaka naravnost primprna vsem človeškim potrpbam. Ljudske šoIp iinenujemo tpdaj le tiste, kterp vse otroke splošno izobražujejo, in jih napeljujejo na pravo pot do občne omikp, ktera je vsakeinu človpku potrebna. Ljudske šole so malp šole na kmetih in poglavne šole v mestih, kterp imajo navadno po štiri razrede. V tph šolah se morajo otroci izobraževati, da postanejo brihtni zeinljani, zvesti deržavljani in dobri kristijani. V njih sp mora tedaj po nianjši ali večji meri učiti: 1. keričanaki nauk ali katekizpm z zgodbami sv. pisma stare in nove zaveze. — Xp le duhovni gospodje, temuč tudi svetni učeniki se morajo peiali s tem naukoin, ker drugače np morejo na lanko spolnovati svoje dolžnosti, da bi učence pripravljali za njih pravi namen. Učiti se mora 2. maternl Jezlk. Učpnje jezika pa tirja a), da se otroci vadijo niisliti, to je, da se jim zbujajo dušne moči. Bolj koje duh izobražpn, bolj popolnomajejezik. — Ta nauk tirja b), da se otroci ucp brati, c) prav in Iepo pisati, č) prav govoriti in razumpti, d), da se vadijo svoje misli in niisli drugih pravilno zapisovati in e), da sp uče kratkih domačth pravljie, narodnih pregovorov in pesmic in peti za dom in cerkev. — Učenje jezika se tedaj ne začenja s tem, da se otroci uče na kupe samih slovniških pravil, kakor se še, žaJibog, marsikje godi, ienuič jpzik se mora učiti djansko in živo, da mu iz življenja prihajajo pravila. — Učiti se mora 3. števllitl all rajtatl iz glave in pismeno, in sicer tako, da se otroci vadijo zraven misliti in presojevati, in da se urijo za vse okoliščine in opravila vsakdanjega življenja. Soznanijo naj se ludi z mnogimi kupčijskimi stvanni, z blagom, z mero, z denarjem, z vago i. t. d. — Uči naj se tudi 4. rlsatl in kaj od oblik. Otropi se zelo radi peeajo s takimi rečmi, in ravno s tem se navadijo, da so bolj redni, da bolj vejo, kaj je lepo, da si bistrijo oči in urijo roke za lepo pisanje in za druge drobne dela. Vadijo naj se poznavati in imenovati različne čerle, ravne in krive, meriške obraze in telesa, pa ludi naj se uče risati rasiline, živali i. t. d. — Uči naj se 5. poznavatl zemljo. Naj prpd naj se kaže domača dežela s tem, da se začne pri rodovini i. t. d., potem deržava in daljp po svetu; pa ludi naj se učp poznavati vse druge stvari, ki so na zemlji, v zpmlji in nad zemljo. To se pravi: Uče naj se naj poglavilnejše reči iz zemljopisja in povestnice, naravoslovja fod živalstva, rastlinstva in rudstva}, od kmplijstva, obprtnije in rokodelstva, naj važnejše reči za gospodarstvo, zdravje, domače življpnje, poznanje nebesa, občnp pralike i. t. d. Vse tako učpnje naj se vverstuje med primerne sostavke in spise šolskih knjig in povsod, kjpr koli je potrebno in priložno. Da pa se more tako učiti, je pred vsem drugim potrebno, da je šola na čisto narodni podlagi, »slovenska in tedaj za domače potrebe osnovana, da se v nji uče za vsakdanjp življenje potrebne reči, — np za šolo in učenike, temuč za življenje. — Dokler pa se v naših šolah uči tudi ptuji jezik, je učenikova sveta dolžnost, das tem učenjem matprnemu jeziku nikakor ne dela krivice. Vsak mora poterdili, da je materni jezik edini pomoček, da naši učenci morejo učenika razumevati in se kaj učiti, — da v domači besedi se razodeva in ogreva serce in duh, um in občutpk, resnica in prostost.