ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LJUDSKO ŠTETJE Z DNE 7. MARCA 1923 NA KOROŠKEM TONE ZORN V znanstveni, poljudnoznanstveni Mteraturi in v dnevnem časopisju je bilo že večkrat načeto vprašanje, liolilco je Slovencev na Ko- roškem in kakšno je njihovo razmerje do deželanov nemškega jezika po posameznih geografskih okoliših. Da rezultati ljudskih štetij, ki sprašujejo po raznih variantah ob- čevalnega jezika, ne dajejo resnične podobe in da so v škodo manjšine, priznavajo tudi neslovenski pisci, med njimi celo dr. Martin Wutte, z opozorilom, da se je pri štetju leta 1900 naštelo na Koroškem s kriterijem obče- valnega jezika več Nemcev na škodo sloven- sko govorečega prebivalstva.' Pa tudi pretres podatkov pri ljudskih štetjih pokaže precejš- nja neskladja po posameznih jezikovnih kate- gorijah. Poleg neenotnih kriterijev: sprašuje se po občevalnem jeziku (do leta 1910); leta 1934 po tem, h kateremu kulturnemu krogu se posameznik prišteva; leta 1939 po jeziku, ki se ga posameznik poslužuje v vsakdanjem življenju; leta 1951 pa so se vprašanja znova povrnila k stari metodi avstrijske statistike, ki je spraševala po jeziku, ki ga posameznik govori v družinskem krogu; od leta 1939 dalje se sprašuje tudi po Slovencem žaljivi jezikov- ni kategoriji »windisch«. Pretresi ljudskih štetij po narodnostnih kategorijah tudi kažejo, da je bila najmanj tendenciozna prva avstrijska narodna stati- stika iz leta 1846, ko nacionalni boji še niso bili tako ostri in ko so bili uradni krogi še bolj objektivni.^ Tedaj je bilo ugotovljenih na vsem Koroškem 95.544 Slovencev (30*/») in 223.033 Nemcev (70"/»), po novejših raziska- vah pa smemo trditi, da je bilo naštetih tedaj še vedno premalo slovensko govorečih Ko- rošcev in da je njihovo resnično število pre- segalo 100.000.3 Druga avstrijska statistika iz leta 1880 je dognala 85.154 Korošcev s sloven- skim občevalnim jezikom na območju avstrij- ske Koroške po letu 1920 (na ožjem etničnem slovenskem ozemlju z nemškim robom 84.826), bila je pa že precej tendenciozna v korist nemško govorečih. Na istem območju so leta' 1910 našteli 66.602 Korošca s slovenskim ob- čevalnim jezikom (na ožjem območju 66.191), a po istočasnem slovenskem štetju naj bi bilo še vedno nad 115.000 Slovencev. Štetje leta 1923 je naštelo le še 39.292 slovenskih Koroš- cev, najbolj porazne pa so številke leta 1934, ko je bilo naštetih le 26.796 Slovencev. Pač pa zasledimo naraščanje števila slovensko govo- rečih ob štetju 1939, ko so nacistične oblasti naštele v raznih jezikovnih kategorijah nad 45.000 slovensko govorečih Korošcev.* Podob- ne vrednosti je dalo tudi ljudsko štetje leta 1951 na območju dvojezičnega šolstva (42.095),5 leta 1961 pa je bilo naštetih na istem območju brez nekaterih občin na severni je- zikovni meji 25.472 slovensko govorečih Ko- rošcev. Dr. Janko Pleterski ob tem štetju ugotavlja — upoštevajoč podatke popisov jezikovne strukture učencev na dvojezičnih šolah in podatke štetja leta 1951 — da bi moralo štetje leta 1961 izkazati nad 50.000 slovensko govorečih oseb, pripominja pa tudi, da mora ta vrednost služiti le kot spodnja in to dokaj nizka meja pri ugotavljanju številč- ne moči koroškega slovenstva.* Tudi z av- strijske strani imamo kritične glasove o po- datkih jezikovne strukture Koroške po posa- meznih ljudskih štetjih. Po prvi svetovni vojni imamo taka opozorila za štetje leta 1923, ko je avstrijsld socialnodemokratski tisk za- vračal rezultate tega štetja ter ocenil takratno število na Koroškem bivaj očega slovenskega prebivalstva na okrog 80.000.'' Dr. Theodor Veiter je leta 1936 ocenil število koroških Slovencev na 55.000.^ Po drugi svetovni vojni je ocenil vidni avstrijski socialistični delavec Populorum število Korošcev slovenskega jezi- ka na 70.000, ameriški zgodovinar Hans Ko- hen pa nad 75.000,» britanska zasedbena oblast je cenila število slovensko govorečih Korošcev med 60.000 do nad 80.000.'» Ob štetju leta 1923 moramo predvsem upo- števati, da se je štetje odvijalo v neugodni atmosferi, ki je vladala po plebiscitu 10. oktobra 1920. Da pa rezultati tega štetja niso bili neugodni le za Slovence, kaže takratni protest češkoslovaškega narodnega sveta na Dunaju kanclerju dr. Seiplu proti metodam oblasti pri tem štetju. Narodni svet je tudi zahteval ponovitev štetja v krajih, poseljenih s češkim življem in to ob sodelovanju češko^ slovaškega narodnega sveta." Na to pritožbo je dunajski župan priznal, da podrejeni orga- ni niso vedno postopali zakonito in pravično ter obljubil ukrepe, da bi se kaj takega več ne ponovilo.'2 Tako kot za časa stare monarhije so tudi leta 1923 popisovali prebivalstvo števni ko- misarji, ki so jih izbrale posamezne občne. Po ustreznih določilih so spraševali po jezi- kovni pripadnosti, znanju nemščine ter na- rodnostni pripadnosti in rasi (za Zide), upo- števajoč pod jezikovno pripadnostjo tisti je- zik, ki ga posameznik najlaže govori in v katerem najlaže misli.'' Teoretično bi bilo. 121 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO po teh določilih štetje po jezikovni in narod- nostni pripadnosti vsekakor ustreznejše, ven- dar so se ob popisovanju pokazali za Slovence neustrezni postopki koroških lokalnih faktor- jev. Tako je izdal celovški okrajni glavar navodilo, po katerem bi se morale že pri svoj čas nameravanem ljudskem štetju pri dolo- čevanju števnih komisarjev »posamezne obči- ne .. . v prvi vrsti ozirati na javne uradnike in na nastavljene Nemce, ki so bili izgnani iz narodne države.«" Da so bili pri štetju postavljeni tudi Slo- vencem očitno nenaklonjeni števni komisarji, kaže akt celovškega okrajnega glavarja Rai- nerja, ki je v nasprotju z navodili notranjega ministrstva zahteval spremembo sestave števnih komisarjev v izrazito slovenskih ob- činah Sele, Slovenski Plajberk in Bistrica v Rožu. Slo je namreč za vključitev Slovencem nenaklonjenega učiteljstva v popisovalni aparat: »Okrajno glavarstvo je opazilo, da je v tamkajšnji občini izločeno učiteljstvo pri postavljanju števnih komisarjev. Okrajno glavarstvo ne more odobriti tega postopka ter naroča občinskemu predstojništvu, da se ta- koj poveže s šolskim vodstvom ter pritegne učiteljstvo za števne komisarje. Izloči se toliko od občine predlaganih komisarjev, kolikor je učiteljev na razpolago. Okrajno glavarstvo je prepričano, da brez sodelovanja učiteljstva pri štetju v tamkajšnji občini ne bo možna potrebna varnost, za katero je ta odgovorna. Učiteljstvo bo opravljalo delo števnih komisarjev brezplačno. O izvršitvi je treba takoj poročata.«'^ Slovenski tisk je ob tem pisal, da je za tem dopisom stala znana protislovenska organizacija Kamtner Hei- matdienst." Za občino Bistrico v Rožu opo- zarja v tipkopisnih spominih predvojni ko- roški deželnozborski-poslanec Janez Stare, da so po prejemu tega odloka izvedli v tej občini ponovno štetje, pri katerem je učiteljstvo na- štelo za tretjino manj Slovencev.^' Podobno je v občini Blato na podlagi odloka velikov- škega okrajnega glavarja po že opravljenem štetju učitelj Portsch popolnoma ponemčil slovenska zaselka Komel in Vrh. Podobne je^ zikovne »spremembe<< so nastale v jezikovni strukturi tudi po drugih krajih.'' Ponekod pa so šli učitelji-popisovalci še dalje; tako je v Smihelu učitelj Wrolich pobiral istočasno p)odpiso proti slovenščini v tamkajšnji cerkvi, čemur je krški ordinariat tudi ustregel.V občini Bistrica pri Pliberku pa je okrajno glavarstvo po že zaključenem štetju zahteva- lo, da mora občina dati v pregled celoten popisni material tamkajšnjemu nadučitelju. Občina tega ni storila, temveč poslala ves elaborat okrajnemu glavarstvu, s pomočjo katerega so tamkajšnji orožniki in nadučitelj »popravili« rezultate štetja v nemškem duhu, občinski tajnik pa je moral za leto dni v preiskovalni zapor, ker je naštel premalo nemško govorečih. Prav tako je bil odstavljen tudi župan občine Lipa v beljaškem okrajnem glavarstvu.-" Na odločilni vpliv deželnih oblasti na ori- entacijo števnih komisarjev opozarja tudi dejstvo, da so bili v občini Dobrla ves pouče- ni v tem smislu, da morajo, kar se tiče zna- nja nemščine, osebam, pri katerih slutijo vsaj minimalno znanje tega jezika, vpisati nem- ščino, čeravno stranka to zanika.^' V Podjuni se menda ni postavljalo vprašanje po nacio- nalni, ampak po državni pripadnosti (»Koro- šec ali Jugoslovan«), kar je tudi imelo posle- dice pri dokončnih podatkih vpisa. Števni komisarji so poudarjali, da kolikor bodo na- šteli preveč Slovencev, bo Drava postala meja med Avstrijo in Jugoslavijo. Po tej razlagi naj bi imelo štetje tudi plebiscitami značaj, značaj glasovanja za Avstrijo ali Jugoslavi- jo.22 Dokumentacija kaže, da ponekod sploh niso spraševali po jezikovni pripadnosti.^s To gledanje se je pokazalo tudi v občini Dholca, kjer je poudaril števni komisar slovenski stranki, da se more vpisati le za Nemca, Srba ah Hrvata, ker Slovencev ni več.-"* V Loki pri Glinjah je popisovalec celo spraševal Sloven- ce, za katero državo so glasovali pri plebi- scitu.25 Najbolj odkrit pa je bil števni komi- sar v Podgori (Rož) s pojasnilom, da je tako vseeno, ali se posameznik vpiše za Slovenca ali Nemca, saj bodo pozneje podatki štetja po jezikovnih kategorijah prenarejeni.^« V dokaz, da se ugotovitve štetja niso ujemale z dejan- skim stanjem, so izvedli Slovenci — podobno kot leta 1910, 1925. leta privatno statistiko po družinskem jeziku v 57 od 77 občin južne Koroške. Ta popis je zajel med 80.704 prebi- valci 71.542 oseb s slovenskim in 9162 oseb z nemškim družinskim jezikom, od katerih je bilo 4893 priseljencev, rojenih drugje.^^ Re- zultati štetja so bili objavljeni leta 1925. Se pred tem pa je slovenski deželnozborski po- slanec dr. Franc Petek v deželnem zboru 28. januarja 1925 kritiziral izvedbo tega štetja; slovensko Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem pa je po ustanovitvi odbora za pritožbe pri koroškem deželnem zboru vložilo 22. februarja 1926 tudi posebno formalno pritožbo.^« Podobno pritožbo so leta 1923 predložili velikovškemu okrajnemu gla- varstvu z zahtevo po reviziji ljudskega štetja tudi Slovenci iz Libuč.^* 122 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Tako v povezavi z rezultati štetja 1923 kot tudi s takratnimi pogajanji o uvedbi posebne kulturne avtonomije za koroške Slovence je leta 1929 objavil Janez Stare v julijski števil- ki glasila nemških manjšin v Berlinu Kultur- wehr podatke slovenskega privatnega popisa iz leta 1910 po občinah v primerjavi z rezul- tati štetja tega leta. Ti podatki so v nasprotju z drugimi popisi toliko bolj zanimivi, ker podajajo poleg sumarnih številk tudi jezi- kovno strukturo slovenskih in nemško govo- rečih otrok iz 87 šol južne Koroške.'" Objava teh podatkov je po opozorilu Janeza Starca vzbudila dokajšnje razburjenje v krogih ko- roške deželne vlade.'' V obrambo rezultatov štetij leta 1923 pa je čez tri leta stopil tudi tiskovni referent koroške deželne vlade, Bernhard Scheichelbauer, zajemajoč tudi po- datke posameznih političnih volitev na ob- močju južne Koroške, prištevajoč k nemštvu vse Korošce slovenskega jezika, ki so v tem času oddajali svoje glasove nemškim politič- nim strankam.'^ OPOMBE 1. Die sprachliche Verhaltnisse in Kamten auf Grundlagen der Volkszahlung vom 1900 und ihre Veranderungen im 19. Jh., Carinthia 1, 1906, str. 153—178. — 2. B. Grafenauer, Narodnostni razvoj na Koroškem od srede 19. stol. do danes. Koroški zbornik, 1946, str. 197—248. — 3. Prav tam. — 4. (T. Zorn), Ob ljudskem štetju 1939 na Koroškem, Koroški koledar 1966, Celovec 1965, str. 55; Th. Veiter, Die Sprach- und Volks- zugehorigkeit in Osfterreich nach den Ergebnis- sen der Volkszahlung vom 1939, Europa Ethnica, Wien, 1965, št. 3, str. 109—123. — 5. VI. Klemeii- čič. Pretres avstrijskega popisa preibivalstva 1951 glede na jezikovno strukturo prebivalstva na Koroškem, Raaprave in gradivo Inštituta za na- rcdnostna vprašanja, 1960, št. 2, str. 101—182. — 6. J. Pleterski, Die Volkszahlung vom 31. iVIarz 1961 in Karnten, prav tam, 1966, št. 4/5, str. 182^ 183, — 7. Arbeiterwille, 5. 4, 1925 (po Carinthi- aticus-Erhartič, Die Lage der Slowenen unter Osterreich und jene der Deutschen im Konig- reiche der Serben, Kroaten und Slowenen, Ljubljana 1925, str. 10. — 8. Th. Veiter, Die Slo- wenen in Karnten, Leipzig, 1936, str. 129 si. — 9. VI. Klemenčič, c. d. — 10. Prav tam; Conti- nental Daily Mail, 25. 10. 1946. — 11. Koroški Slovenec (KS), 4. 4. 1923, št. 14. — 12. KS, 28. 3. 1923', št. 13. — 13. KS, 28. 2i., 1923, št. 9. — 14. Prav tam. — 15. KS, 28. 3. 1923, št. 13. — 16. KS, 28. 3. 1923, št. 13; 4. 4. 1923, št. 14. — 17. Spo- mini Janeza Starca, shranjeni v arhivu Inštituta za narodnostna vprašanja. — IS. KS, 2. 5. 1923, št. 18; 23. 5. 1923, št. 21. — 19. KS, 25. 4. 1923, št. 17. — 20. KS, 16. 5. 1923, št. 20. — 21. KS, 18. 4. 1923, št. 16, prim. tudi 28. 3. 1923, št. 13. — 22. KS, 6. 6. 1923, št. 23; 23. 8. 1923, št. 13. — 23. Npr. v velikovškem okrajnem glavarstvu, prav tam. — 24. Gl. op. 15. — 25. KS, 25. 4. 1923, št. 17. — 26. KS, 4. 6. 1923, št. 26/27. — 27. B. Gra- fenauer, C. d. str. 217. — 28. Prav tam, str. 204. — 29. KS, 28. 3. 1923, št. 13. — 30. Schul- uind Religionsunterrichtsstatistik der slovenischen Minderheit in Karnten, Kulturwehr, Zeit- schrift fiir Minderheiten Kultur und —■ Politik, Berlin, zv. 7, 1929, str. 246—252. — 31. Prim. spo- mine Janeza Starca. — 32. B. Scheichelbauer, Aufrichtigkeit, Klarheit, Verstandigung, Klagen- furt, 1932. 123