jijo, da bodo novo knjiž- , zgradili še letos. DRAMSKO POPOLDNE Icrati s pripravami za te- drame, ki so ga v Ve- u uspešno zaključili, so dogovorili tudi za dram- delo z najmlajšimi, s lir ji. Tako so med dru- sklenili, da bodo ob za- ičku letošnjega šolskega pripravili pionirski dram- Icrožki dramsko popoldne elenju. NEVZDRŽNO ZA OBRTNIKE &radi neustrezne davčne itike so mnogi obrtniki konjiški občini le — to ieli zapuščati ali pa odpo­ tovati obrti. Vsekakor tak- > ra-vnanje v občini, ki že 30 ni »bogata« s številnimi različnejšimi poklici, ni ravičljivo in bi morali ne- tere stopnje davkov spro­ ti ali prilagoditi, da bi šte 0 obrtnikov začelo nara- iti, ne pa padati, kot se gaja zdaj, POSVETOVANJI 7 začetku aprila bosta v jvenskih Konjicah dve po- Btovanji. Prvo pripravljajo 2. aprila za vodilne člane činskih vodstev družbeno- ilitičnih organizacij, občin- ;e skupščine in nekaterih JovnUi organizacij, drugo aprila — pa za predstav- ke občinskih sandikataih etov in medobčinskih od­ rov strokovnih sindikatov.' ednji bodo razpravljali o posrednem izvajanju zako- ( o družbenem usmerjanju ilitve dohodka in osebnih )hodkov Sodeloval bo pod- »dsednik Republiškega SVE- 1 sindikatov Jože Globačnik. \ STISKALNICE \ RAZPRODANE i? tovarni kovinskih izdel- iffv in livarni Vitanje Imajo (e letošnje kapacitete za ladelavo stiskalnic zasede- p. Tako imajo naročenih Ikoli 4000 stiskalnic v veliko- od 30 do 250 litrov. S bizvodnjo bodo začeli v ap­ rilu, kajti do dozoritve sad­ ja morajo biti gotove. Dnev­ no nameravajo izdelati 40 do 50 stiskalnic. Istočasno izde­ lujejo tudi lesene koše, za katerih izdelavo so sklenili pogodbe s posameznimi kme­ ti. Leti bodo za koše upo­ rabili parjeno bukovtno. Da bi zmogli vse zahteve trži­ šča so že v lanskem letu zaposlili večje število delav­ cev, nekaj pa jih bodo še letos. Samo tako bodo lahko povečali proizvodnjp in iz­ polnili prevzete proizvodne naloge. V. L. »PEL-MEL« NA ZBO­ RIH VOLILCEV Tudi za konjiško občino je značilno, da so bili zadnji zbori volivcev dobro obiska­ ni, pogrešali pa so bistvene pripombe na širše občinske probleme, kajti občani so se več ali manj omejili na dro­ bne krajevne probleme. Tako so med drugim občani v Go­ renju, Ločah in Dražji vasi govorili o pomanjkanju sred­ stev za ureditev večjih komu­ nalnih del. V ZREČAH so se zavzemali za zmanjšanje da­ vkov in da so sredstva za Društva prijateljev mladine prenizko planirana. V posa­ meznih naseljih so se zavze­ mali za ureditev električne napeljave, saj je dosedanje omrežje slabo in zaradj tega napetost velikokrat takšna, da ni možno niti poslušanje radia, kaj šele uporabljanje razsvetljave v posameznih prostorih. , V Gorenju niso zadovoljni z dimnikarsko služibo, saj dimnikarjev ni bilo blizu že več kot leto dni. V Jerneju in Vitanju šo govorili o pri­ spevkih za kmečko zavarova­ nje, predvsem v večjih krajih pa so se zavzeli za večji red in snago. Graditi je treba skromnejše šolske objekte in tiste, ki obnavljajo znotraj je treba obnoviti tudi zunaj. Skoraj po vseh krajevnih skupnostih vlada med občani velika pripravljenost za so­ delovanje z lastnimi prispev­ ki in prostovoljnim delom, so pa tudi primeri, ko se ne­ kateri ob sodelovanju s so­ sednjo vasjo izgovarjajo na druge. tv VEČ DENARJA KOT LANI Za 22 krajevnih skupnosti v konjiški občini so v leto­ šnjem letu iz občinskega pro­ računa namenili 283 tisoč din. To je deset odstotkov več, kot v zadnjih letih. S tem želijo vsaj malo prispevati k poživitvi krajevnih dejav­ nosti. SPROŠČENA DAVČNA POLITIKA v letošnjem letu so glede davkov predlagali precej naj­ različnejših olajšav. Zaradi sproščene davčne politike bo letos za de^et milijonov manj dohodka, kar pomeni izpad sredstev iz občinskega pro­ računa ČAKAJO NA RFBA- I AMQ PRORAČUNA Mnoee organizacije so bile orikraišane za sredstva za katere so prosile, da bi lih dobile iz vsote občinskega proračima. Zaradi varčevanja in prekratke »odeje« so v.sem prosilcem zmanjšali zahtevke na mejo. ki se je ob koncu pokrivala z razpoložljivimi sredstvi. Med naiglasneišimi r>rasniki za uslišanje ob re­ balansu občinskega proraču­ na je zveza mladine. riQTI R Ari INI Mnogi odborniki, še pose­ bej i>a predstavnik ing. Fra- njo Tepej so se strinjali, da morajo vsi koristniki sred­ stev občinskega proračima podati pismena zagotovila, kaj so naredili in koliko je njihovo delo vredno. Samo na podlaga poročila in pro­ grama konkretnih akcij jim bodo dodeljena sredstva v različnih višinah, pač glede na dejavnost »TAROKIRANJE« OB IZVIRU VODE Med prebivalci Dražje vasi in Tepanja je prišlo do spo­ ra, ki ga je povzročil izvir vode in namen,'da bi iz njega za obe vasi napeljali vodo­ vod v vrednosti 104 stare mi­ lijone. 70 milijonov morajo zbrati občani sami, ostala sredstva pa bo prispevala oh- čina. Izračunali so, da pride kot prispevek na posamezno gospodinjstvo v omenjenih vaseh 300 tisoč starih dinar­ jev prispevka. Ker ni prišlo do sporazumne rešitve, so prebivalci Dražje vasi name­ ravali sami zgraditi vodovod, ki naj bi v začetni fazi zado­ voljil 250 gospodinjstev. Spor bodo poskušali rešiti preko vodstev krajevnih skupnosti, KOMUNALNI PRISPEVEK TUDI V VITANJU IN V LOČAH Trenutno imajo komunal­ ni prispevek samo v Sloven­ skih Konjicah in Zrečah, pri­ pravljajo pa ga tudi v Vita­ nju in Ločah. Gre za to, da bi s komunalnim samopri­ spevkom zbrali določena sre­ dstva, ki bi jih namensko porabili za ureditev drobnih, vendar pomembnih krajevnih komunalnih problemov. Ko­ munalni samoprispevek lahko predpiše tudi občina brez privolitve občanov v željo, da bi zbrali dovolj sredstev za komunalna dela. Tako bodo do konca leta v konjiški ob­ čini verjetno sprejeli odlok o komunalnem samoprispevku tudi v Vitanju in Ločah. UMETNIKI IN DENAR v stavbi, kjer je ustvarjal znani in priznani slovenski komponist Risto Savin, bodo po vsej verjetnosti uredili — trgovski lokal! Menda je stavba v takšnem stanju — beri slabem! — da jo je tre­ ba povsem preurediti, to pa bi zahtevalo velika sredstva. Teh pa skupščina občine Žalec ne zmore, niti ji — tako vsaj pravijo! — takšna' investicija v ureditev spomin­ ske hiše Rista Savina ali v kombinacijo z ureditvijo hmeljarskega muzeja ne bi prinesla in omogočila. Od­ ločili so se za donosnejšo varianto — lokal! Vprašanje Pa je, če bo en lokal odteh­ tal pomanjkanje muzejskih prostorov. Pieteta do umet­ nika, kultura, denar? V tem primeru slednje! Skoraj ne­ primerno. SEMINAR ZARADI NOVINCEV v soboto bo v Žalcu se­ minar za vodstva mladinskih aktivov v delovnih organiza­ cijah in na terenu. Predvsem bodo razpravljali o aktivnosti zveze mladine, novosprejetih amandmajih tn odnosih med vodilnimi kadri v podjetjih ter mladino. Občinska konfe­ renca ZMS pripravlja semi­ nar zato. da bi z vsemi ak­ tualnimi problemi seznanila tiste kadre, ki so v zadnjem času prevzeli vodstvo v po­ sameznih aktivih. PREDTEKMOVANJE V PREBOLDU, FINALE V ŽALCU Osem osnovnih šol z žalske­ ga področja je prijavljenih za kviz tekmovanje ob 30. letnici OP. Predtekmovanje bo 18. aprila v Preboldu, finale pa 25. aprila v Žalcu. Tema kviza: »NOB v Savinj­ ski dolini«. STRAN Z ZAPORNICAMI Promet skozi Rogaško Sla­ tino Je iz leta v leto večji, še posebej pa v zadnjem ča­ su, kar so asfaltirali enega od obeh klancev. Tudi želez­ nica je sklenila, da da svoj prispevek modernizaciji pro­ meta skozi Rogaško Slatino. V teh dneh so na vseh treh železniških prehodih odstra­ nili stare zapornice in jih nadomestili z avtomatičnimi signalnimi napravami, torej rdečo utripajočo lučjo. Zna­ no je, da so morali prej av­ tomobili dolgo čakati, da so se zapornice dvignile. ČUDNI PREČUDNI NAPISI K sreči je v Novi terapiji v Rogaški Slatini največ tuj­ cev, ki jim je tako ali tako nerazumljivo^ kaj je napisa­ no pred vhodom v dvigalo. Velika tabla namreč opozar- la goste, kako so razporeje­ na nadstropja. Prečitamo lahko takšnele »cvetke«, ki so nastale zara­ di izpadanja črk, za katerega pa se že dolgo nihče ne zmeni: » . ABORATORIJ«, nekoliko spominja na nekaj drugega. »S. REČNE KOPELI« »SPR NA . ISARNA« »K . LI- NIČN. STACIONARIJ« in po­ dobno. Rešujte rebuse! ŠOLA V RIM. TOPLICAH POD VPRAŠAJEM! Prav nič novega ne bomo povedali, če bomo rekli, kar ugotavljajo profesorji na šolah že dolgo časa, da dijaki, ki prihajaijo iz podeželskih šol na nadaljnje šolanje v mesto, po znanju precej zaostajajo za učenci mestnih šol. Zakaj? Dejstvo je, da so šole kljub verifikaciji zastarele in ne morejo nuditi zaradi pomanjkanja kabinetnega po­ uka ali telovadnih prostorov ustreznega znanja. Poiskali smo dijake in dijakinje iz Rimskih tople, ki so danes na šolanju v Celju, včasih pa so obiskovali šolo v Rimskih toplicah, da nam povedo, kakšno je njihovo 2!nanje, ko so prišli na nadaljnje šolanje v Celje. Kakšne so bile pomanjkljivosit? DARJA PAJK, dijakinja 3. razreda gimnazije pedagoške smeri: »V Rimskih toplicah zaradi dotrajane in i>remajh- ne šole kabinetnega pouka ni bilo. TelovadiU smo v učil­ nici, v fiziki in kemiji nismo kje imeli delati poizkusov, najteže pa je bilo pri angle­ ščini. Mnogo dodatnega truda je bilo potrebnega, da sem nadoknadila pomanjkljivo znanje, ki ga nisem dobila pri kabinetnem pouku. V Rimskih sem zdelovala z od­ ličnim lispehom, tu, s prav dobrim«. VLADO PARADIŽNIK, di­ jak 3. razreda srednje tehni­ ške šole: »Ko sem prišel na srednjo tehniško šolo, sem takoj občutil pomanjkljivo znanje angleščine, Id ob po­ manjkanju kabinetnega pou­ ka, ni bilo ustrezno. Precej truda sem moral vložiti, da sem nadoknadil zamujeno. Pri fiziki mi je bilo lažje, ker sem z lastnim zanimar njem kril pomanjkljivo zna­ nje. V Rimskih toplicah sem zdeloval s prav dobrim, tu, pa pri vsem trudu z dobrim.« MIRO ROZiEJ, 1. b razred srednje tehniške šole: »Teža­ ve mi dela angleščina, ki je bila zaradi pomanjkljivega kabinetnega pouka v Rimskih toplicah, kot se je pokazalo tu, neustrezna. Prav tako se nisem znašel v telovadnici na orodju, ker v Rimskih telovadnice nismo imeli. V kemiji in fiziki pa zaradi last­ nega zanimanja ne občutim razlike med svojim zaianjem in zinanjem kolegov, V Rim­ skih sem izdelal s prav do­ brim.. Kako bom izdelal tu?« JOŽE LAPORNIK, 1. b. ra zred srednje tehniške šole: »Zdi se mi, da je bil v Rim skih toplicah pomanjkljiv teh­ niški pouk. Prineseno znanje ni zadoščalo za nadaljnje de­ lo. Telovadbo smo imeli kar v razredih, kar je motilo dru­ ge učence, če smo mi telova­ dili in obratno. Težave sem imel letos z angleščino. To prav močno občutim še se­ daj. Ne vem, kako bom ta oreh stri. šola v Rimskih toplicah je res dotrajana in nova šola je nujno potreb­ na.« JELKA HORVAT, dijakinja 1. C razreda ekonomske sred­ nje šole: »Kabinetnega pouka v Rimskih toplicah ni bilo, kar sem občutila pri angle­ ščini, ki pa mi zaradi lastne­ ga zanimanja v sedanji šoli ne dela težav. Telovadnice nismo imeli, orodja skoraj poznala nisem. Veliko se mo­ ram truditi, da zaradi po­ manjkljivega predznanja do­ hajam sedanji učni program na tej šoli. V Rimskih topli­ cah sem izdelala z odličnim uspehom, tu, s težavo s prav dobrim.« Videli smo, koliko truda so dijaki iz Rimskih toplic morali vložiti, da so se lahko naprej šolali v srednji šoli Sam osebni napor vsakega posameznika je premostil ve- liko zamujenega, pa kljub temu niso dosegli prejšnjih uspehov. Bridko je spozaianje, ki takoj na začetku novega šolanja obide dijake, da za razUke v znanju, ki so ga pri­ nesli iz osemletke, niso sami krivi. Kdo je tedaj kriv? Raz mere izven večjih središč, ki ne tistrezajo današnjim za­ htevam? Z. S. »KAR JE SKRITO, NI OČITO« Celjanka je s popoldan­ skega nakupovanja v me­ stu hitela proti domu. Mračilo se je in pospeši­ la je korake. Pot po Ipav- čevi ulici, za bolnišnico, se je vlekla in krajšala si jo je s premišljevanjem o draginji, o tem, kaj bo pripravila družini za ve­ čerjo. Iz razmišljanja jo je predramil šum za ograjo na koncu bolnišnice. Ra­ dovedno je pridržala ko­ rak in videla, kako je preko ograje priromala najprej velika mizna plo­ šča, prevlečena z ultrapa- som. Izza ograje je i>o- kukal obraz, se skril, po­ tem pa je skozi ograjo po­ gledala ena lesena noga, nato druga, še en pogled preko ograje, če je ozrač­ je čisto, potem pa še tre­ tja in četrta lesena noga. Vse to je ležalo zunaj ograje, dokler se jun ni pridružila še aktovka, ki je prifrčala, vsa stara in oguljena, preko nje. Zelo previdno, oziraje se na levo in desno, je preko ograje skočil mož v de­ lovni modri obleki in po­ bral kose mize, jih stisnil pod pazduho in jadmo odhitel. Cel Janki, ki je pospeši­ la korake, je izginil za pr­ vim vogalom. Bila je priča kraji ali nečemu kot pra­ vijo »znajdi se« Brezmoč- na je premišljevala o tej tn o mnogih luknjah v ograji, skozi katere na »črno« odhajajo mize in marsikaj drugega ... Danes sestavljena miza že krasi in opravlja funk­ cijo v nekem stanovanju. Mož, ki mu je uspelo ukrasti mizo in jo preti­ hotapiti, sedi morda za njo in pripoveduje, kako se je znašel... NINA