predstavitev
znanstvene
monografije
ZGODOVINA ZDRAVSTVA IN MEDICINE NA SLOVENSKEM
Prof. dr. Borut Božič, mag. farm.
Farmacija ima v Sloveniji bogato in dolgo zgodovino. Pohvalimo se lahko s prepisom Gestae Friderici v Stiškem samostanu, s prvimi samostojnimi lekarnami v 14., 15. in 16. stoletju, z Lekarnarskim redom Vojvodine Kranjske, s farmacevtskim študijem v okviru Centralne šole v času Ilirskih
provinc, s sistematičnim prikazom materie medice in dometom farmakoterapije v začetku 19. stoletja v osrednji Sloveniji. Številne spremembe na reguliranem področju izdelave in preskrbe z zdravili imamo v stroki dobro dokumentirane: skozi zapise pričevanj, analitičnih prispevkov v strokovnih revijah ali skozi različne zbornike. Leto 2018 pa nam je postreglo z nadgradnjo teh pomembnih farmacevtskih pričevanj, z enciklopedično monografijo Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem, avtorice Zvonke Zu-panič Slavec, redne profesorice z Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Monografija, ki je izšla pri Slovenski matici, prinaša vpogled v zdravstvo in njegov razvoj do začetka 21. stoletja na Slovenskem in jo sestavljajo trije povezani deli. Prva dva dela sta že izšla, zadnji del bo izšel leta 2019. Farmacija je obravnavana v vseh treh delih. Čeprav podnaslovi nakazujejo na ločitev po posameznih strokah, je knjiga pisana integralno, tako kot deluje zdravstvo. Pri besedilih o farmaciji se je izjemno angažirala sekcija za zgodovino farmacije Slovenskega farmacevtskega društva, s kolegom prof. dr. Alešem Obrezo pa sva bila v vlogi recenzentov.
V prvem zvezku (Medicina skozi čas, javno zdravstvo, farmacija) se srečamo z začetki samostanskih lekarn na Slovenskem, ljudskim zdravilstvom in zeliščarstvom ter terezijanskimi zdravstvenimi reformami. Opisani so tudi razlogi pojava homeopatije kot upora šablonskemu obravna-
<
cc a o z O
LU "Z. LU
I
"Z. <
z
N £
H
I
C/5 O LU CC Q_
371
farm vestn 2018; 69
LU
Ll_ <t cc a o z O
LU
č co
z <
z
N
c5 t:
I
ca o
LU
cc
Q_
vanju bolnika in neučinkovitosti takratne farmakoterapije. V poglavju Preskrba zdravstva in prebivalstva z zdravili je celovito opisan razvoj lekarništva pred drugo svetovno vojno in po njej, vključno z bolnišnično lekarniško dejavnostjo in vele-drogerijami. Predstavljen je razvoj slovenske farmacevtske industrije, vloga zastopstev tujih proizvajalcev zdravil, posebno podpoglavje pa je namenjeno nadzoru nad kakovostjo zdravil. V poglavju Pomniki medicinske in farmacevtske preteklosti so navedene medicinske in farmacevtske zbirke. Drugi zvezek, ki popisuje predvsem kirurške in njim podporne stroke, ima na prvi pogled še najmanj skupnega s farmacijo, toda Razvoj transfuzijske medicine ni samo vprašanje klinične stroke, temveč predstavlja tudi razvoj posebnih skupin zdravil naprednega zdravljenja, torej področja farmacije. Nuklearna medicina kot multidisciplinarna diagnostična stroka povezuje farmacevtsko tehnologijo, klinično biokemijo in jedrsko fiziko v radiofarmaciji s klasičnimi medicinskimi vedami in klinično farmacijo. Tretji zvezek, ki je posvečen predvsem internističnim strokam, podrobneje obravnava laboratorijsko diagnostično
dejavnost, vključno s klinično biokemijo, katere pomemben del smo farmacevti. V zadnjem delu je predstavljena izobraževalna dejavnost na področju zdravstva, kamor sodita tudi Srednja šola za farmacijo in Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani v vseh svojih pojavnih oblikah zadnjih 60 let.
Pričujoča monografija predstavlja vpetost farmacije v zdravstvene sisteme in dokazuje zgodovinsko vlogo farmacevta kot gospodarja zdravil. Prikazuje, kako farmacevti s svojim znanjem in v sodelovanju z drugimi zdravstvenimi delavci in regulatornimi organi skrbimo, da so pacienti deležni kakovostnih in učinkovitih zdravil in ustrezne strokovne podpore. Napisana je na način, ki presega zgodovinsko enciklopedijo, strokovno monografijo ali univerzitetni učbenik. Je ogledalo strokovni in socialni zrelosti naše družbe prejšnjega stoletja, ki je tudi v tem stoletju ne smemo pozabiti, ampak jo moramo nadgrajevati. In zato sodi na seznam obvezne strokovne literature in v roke vsakega farmacevta, ne glede na ožje delovno mesto. Ker farmacija smo ljudje.
372
farm vestn 2018; 69