D o p i s i. Kranjsko. Iz radovljiškega okraja. (Dradna učiteljska konfcrenca radovljiškega okraja dne 23. julija 1902 na Bledu. V lepi, novi šolski stavbi zbrali smo se vsi učitelji in učiteljice tega okraja, kjer smo takoj opazili strogi red, natančnost in snažnost. Zavidanja so vredni gg. vzgojitelji (ce), poučujoci v zračnib, velikib dvoranab na solnčiii legi; s prekrasnim razgledom na ,,kinč nebeški", v ozadju pa naše divne gore s svojimi v nebo kipcčimi sncžniki. Tu tedaj nas pozdravi g. c. kr. nadzornik, ravnatelj A. Zumer prav prisrčno in otvori kouferenco. Da u5enci(ke) ne čakajo predolgo, je takoj 3. točka dnevnega reda ,raetodična obravnava sestavka ,,Toplomer" iz III. berila po formalnih stopnjah". Podrobno osnovo k tej obravnavi izdelala je vsaka učna oseba, katera v tem šolskem letu v vsakdanji šoli poučuje po III. berilu in jo je poslala po šolskcm vodstvu do 5. julija okr. šolskcmu nadzorniku, popolnoma pa je izdelal. poročilo ter pri konferenci podal praktično učno sliko v svojem razredu g. učitclj Vinko Novak iz Bleda. Zvršil je snov jako povoljno. Risal iu eksperimentiral je pred učenci, da so lahko sledili pouku o toplomeru. Le nekaj ^iebistvenih in malenkostnib slovnicnih napak ozir. germanizmov je rabil ter nekaj nedoločno pokazal ozir. risal, kar pa splošaega utisa ni pokvarilo. Pri vprašanju: Zakaj rabimo toplomer ? bi moral učitelj tudi kaj povedati, ne le vporabljati deduktivne ali analitične metode, aaipak tu bi bila na mesta sintetična metoda, da bi učenci kaj več izvedeli. G. učitelju Novaku sc je izrekla za predavanje zaslužena zabvala. Ko so se odstranili učenci, je g. nadzornik oprostil voditelja c. kr. okraj. glavavstva g. komisarja Schitnika odsotnost, kateri vse učiteljstvo okraja pozdravlja. G. nadzornik si izbere namestnika g. nadučitelja Jos. Žirovnika. Zapisuikarja sta izvoljcna gospodična Zajec in g. Salberger, overovatelja istega pa gg. Guštin in Rant, vsi iz Jesenic. Naznanijo se izpremembe učitcljev, kraj. šol. nadzornikov, razpisi oblastnij in opazke g. nadzomika. Opazke g. nadzornika so bile, zlasti glede posameznih predmetov, prav poučne in marsikdo si je prilastil zrno, katerega bode vporabljal pri pvihodnjem pouku. Pri točki dnevnega reda nizbor učnih knjig za 1903", pripomni g. nadzornik, da naj se vpeljc pri pouku nemškega jezika za poskušnjo na čveterorazrednicah Bezjak-Schreinerjeva knjiga. V knjižnični odbor so bili voljeni stari odborniki, le namesto g. Stiasny-ja je voljcn g. K. Matajec iz Radovljice. Stalni odbor ostane stari. Kot* delegatje za deželno konferenco bili so izvoljeni gdč. učiteljica M. Razinger iz Radovljice in g. Fr. Rus, naduč. z Bleda ter g. V. Zavrl, naduč. iz Begunj. Upamo, da bodo nevstrašeno zastopali učiteljske težnje. Končno se spominja g. nadzornik zaščitnika in pospe- šitelja vsega šolstva in učiteljstva Njega VeliSanstva presvetlega vladarja našega cesarja Franca Jož efa I. ter mu zakličemo trikratni nslava", kar učiteljstvo še nadomesti s cesarsko pesmijo. Po končanem zborovanju se predsednikov naraestnik g. Žirovnik zahvali gospodu nadzorniku za izborno nepristransko vodstvo in obilo navodil k vspešnemu pouku za prih. leto. Po konferenci smo izborno in po nizki ceni obedovali v znani gostilni g. župana bleškega J. Peternel-a. Iz Krope. (Jubilej šolskega prijatelja.) Že zadnjič sem omenil, da je letošnje leto štirideseto, odkar krajni žolski nadzornik g. Karol Pibrovec nadzoruje tukajšnjo Ijudsko Šolo in deli ob koncu leta pridnim učencem (kam) premije v podobi kron, katere so v trak cesarskih barv zašite in se pripno kot odlikovanje odličnim nčencem na prsi, predno dobe šolska spričevala koncem šolskega leta. Tudi letošnje Ieto o priliki štiridesetletnice je pripel ranogira odličnim učencem »medalje". Pa ne samo to, tudi vse učence je povabil popoludne na južino v gostilniški yrt pri Jarmu, kjer je vsak dobil štruklje, krofe in malo vina z vodo. Učencem naredile so se originalne kape iz barrastega papirja, učenkam pa male čepice. Tako uniforrairana šolska armada z zastavonošem na _elu in trobentačem ob strani je šla s šolskega dvorišča po trgu v omenjeni yrt. Da je vse občudovalo in zvedavo gledalo mladostno šolsko vojsko in se spominjalo mladostnih šolskih let — je umevno. Dospevši na »Jarmov vrf, pozdravi nčenka v belem krilu gospoda jubilanta ter mu izroči krasen Sopek ob navdušenih nživio"-klicih iz mladih grl. Na vrtu so učenci proizvajali razne igre, strelne vaje z žogo v žrela — odprta usta divjega moža in žene, katera je g. akad. slikar Peter Žmitek nalašč za tukajšnjo šolsko armado naslikati blagovolil. Kadar sta mož ali žena požrla žogo, je dobil u.enec desetico, mož pa je še vedno požrešno zijal. Tako se je mladež na različne načine zabavala in prepevala do mraka ter odšla vesela in zadovoljna domov. Tudi več prijateljev šolske mladine je bilo navzočih, katere je in učitelje povabil na večerjo in prijateljski zabaven večer. Sklepajoč, kličem v imenu vseh, Bog daj vsem šolam sličnega nadzornika, njemu pa dodeli, da bi dočakal in praznoval 50- in 60-letnico šolskega nadzorstva in delil premije in veselje šolski mladini. Bog ga živi! Štajersko. Iz Ptujske okolice. V štev. 28. nUčiteljskega Tovariša" z dne 1. vinotoka 1902 je poročal nekdo o letošnji okrajni uČiteljski konferenci za ptujski okraj, ki se je vršila dne 3. kimovca t. 1. v okoliški šoli ptujski, med drugim tudi naslednje: nSedaj pa je prišla tudi jako važna točka dnevnega reda na vrsto, namreč: Preosnovna prizadevanja v računskem pouku na naših ljudskih šolah. 0 tej točki pa je referiral gosp. Kaukler. Tudi ta govornik je kaj spretno in dobro rešil svojo nalogo. Izkazalo se pa je, da to vprašanje še ni zrelo za sklepanje, da bi se uvedle novejše ra.unice na naših šolah." Iz več kakor dvajsetletne izkušnje mi je dovolj znano, da se vežejo včasih tudi otrobi pri okrajnih učiteljskih konferencah, samo javnost ni zmerom tako srečna, da bi po spretnih poročevalcih izvedela vse take dogodke. Ker se je mudilo dopisniku tako zelo, razbobnati širšemu občinstvu, da se je izkazalo vprašanje o uvedbi novih Računic na naših šolah za zdaj kot nezrelo, bi utegnil marsikdo misliti, da sem jazkot poročevalecs svojimi izvajanji in tezami pripomogel k temu kaj modremu sklepu! Poskrbel sem precej sporazumno z g. c. kr. okrajnim šolskim nadzornikom, da izide moje 53 strani obsežno poročilo v kratkem v tisku, iz katerega bo labko uvidel vsak učitelj, ozir. učiteljica ormoškega, ptujskega in rogaškega okraja, da sem odločen zagovornik novih Računic, iskreno žele2, da se Kraus in Habernalove in Črnivčeve Ra.unice prej ko mogoče uvcdejo v s 1 o v e n s k e 1 j u d sk e š o 1 e! Vse v poročilu navedene teze, ki povdarjajo in naštevajo zgolj prednosti in vrline novih Računic, so bile sprejete vzklikoma, presenetilo pa me je in še zdaj mi je nerazumevno, zakaj moji predlogi niso našli Jmilosti, zakaj se smatra vprašanje o takojšnji uvedbi vsaj v nekaterih šolab kot nezrelo, kot poskus? — dvomJjiv. Nove Računice je odobrilo vis. c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje* sestavili so jih učiteljiščni profesorji in vadniški učitelji* Ivan Naglove se že izvestno rabijo nad petnajst let v šolab po sndetskih deželab; Jožef Gaubyjeva je uvedena že skozi pet let skoro na vseh mestnih in tržkih Ijudskih šolah po Štajerskem * petero Kraus in Habernalovih Računic je že leta 1900 izpodrinilo Močnikove Računice iz dnnajskih in nižjeavstrijskih ljudskih šol; A. Črnivčeva I. in II. Računica in Karol Strengova I. Računica so bile tudi za šolsko rabo odobrene od vis. c. kr. ministrstva za uk in bogočastje, razun tega je vse tri izdala c. k r. z a loga šolskib knjig na Dunaju! Že povodora učiteljske konference dne 7. septembra leta 1901 seni opozarjal zbrano učiteljstvo ptujskega okraja na izborne in vseskozi praktično sestavljene Kraus in Habernalove Računice, priporočal, naj za5no učitelji prvib razredov takoj poučcvati s pomočjo I. Kraus in llabernalove Računice* za srednjo in višjo stopnjo pa sem svetoval, naj učitelji izkoriščajo in uporabljajo v polni meri pri razlaganju novih operacij izvrstne metodi.ne niigljaje Kraus in Habernalovih Računic; in pri mesečnih zborovanjib učiteljskega društva sližal sem večkrat laskavo hvalo o navedenib Računicah; a zdaj, ko je bilo treba storiti resen sklep in krepak korak naprej, je bilo vse glede Črnivčevih kakor Kraus in Habernalovih Računic enoglasnega mnenja, da se odloži definitivno aklepanje o uvedbi v nekatere šole na poznejše čase! Ker sem bil po dopisu takorekoč izzvan, štejem si v obrambo svoje osebne časti v dolžnost, izjaviti slovesno in odločno, da mi tako postopanje nič kaj ne imponuje, ampak je jasna in glasna priča o nazadnjaškem duhu, ki žalibog, veje med učiteljstvom! Ivan Kaukler nadučitelj in poročevalec. V zadevi Krivčevega spomenika. Slavni gospod dohtar Jona! Prečitavši Vaš dopis v ,,Učit. Tovariša" 27. stevilki, mislil sem: nSlovenski svet, ti si krasan." Množici učiteljev mariborske okolice molite šopek cvetlic pod nos. Navezali ste v šopek: Slovenstva propad, zmedenost pojmov, pogin samostalnosti, narodao impotenco, nečut za samobrambo, zakrknenost pravnega čuta, nespoštovanje pokojnikove volje, preziranje pokojnikove želje, nezuanje pravnih zadev, slepoto Slovenije sinov. Šopek ste povezali z nezaupnico mariborskim pedagogom in njibovim učencem. Dovolite, g. dohtar, da določim nabrane cvetlice po vonju. nZmednost pojmov" duhti od daleč po človeških nepopolnostih in ni vezana na podnebje. nSlovenije propad" mi je že dolgo zoprn, bodisi na plesišču ali na pokopalisču. Drugim ugaja ta cvetlica radi sadu. ,,Samostalnost" ima penetrantno-eteričen duh; korenine so debele, stebelce pa slabo, drži ga po koncu le vzduh. nNarodna impotenca" je nadležaa kaker vse impotence. Ne raste povsod; nahaja se v mariborski okolici, vendar ljubi južna tla in tnirno okolico. Cvetnih delov seveda nima, sok je zaseden in dubti po žganju. ,,Samobramba" disi prav prijetno po gibčnosti duba ali po sitnosti pesti. Vsak Človek ljubi to cvetlico; lastnikoTemu nosu diši, tujcmn nosu pa smrdi. Sociologi trde, da ni varno udati se preveč zapeljivemu vonju. nPravni čut" dela človeku največ prijetnosti, pa tudi v družbi ,,Samobrambe" največ skrbi. Ob cvetu diši po vljudnosti, ob ploduici po sovraštvu in mržnji sad je bodi.asta glavica, ki raztrosi semena kje bodi. V njegov cvet hodimo iskat strdi, a najti jc ni. Pokojnega tovariša Krivca želje in volja ne cvetejo vco na vrtu cloveštva. Njegova materija jc prlmcla in smrt je prihitela. Občeval sem z rajnim Krivcem v zadnjih mesecih njegovega življenja ter gledal njegov propad; strinel sem na iiečimernosti človeka ter se udal ncizprosni usodi. Iz ust dragega mi znanca slišal sem večkrat žcljo, ozdraviti se zopet in delati na novo. V resnem svojem položaju reva ni mislil na grobni spomenik, ne na njegov napis: takega cinizma Krivec ni poznal. Gledal je večuosti v obraz in bilo rau je malcukostno, kar se zdravemu dozdeva važno. Ne vem si pojasniti, zakaj bi napis na Krivčevem spomeniku ne smel biti slovenski? Ne vem si pojasniti, komu bi škodoval nemški napis? Bodite prepričani g. dohtar, da Vas mariborski učitelji nimamo za privilegiranega sentimentalista, da smo tudi ljudjc s pietetnim čutom do umrlib in da želimo Krivcu spomenik z napisom, katerega zagovaijate Vi. Kot predseduik in voditelj zborovanja o priliki uč. izleta v Slivnico sem na koncu razgovora o dotičnem napisu izjavil, da ima marib. uč. društvo nabrati le denarni primankljaj za spomenik, a da se vse drugo v tej zadevi prepusti ptujskemu učit. društvu, ozir. g. tov. Podobniku. To izjavo so vzeli zborovalci na znanje, toda zapisnikar je ni omenil v dotičnem* poročilu. Pritegnem Vam tudi rad, da si mednarodnega napisa na spomeniku ne morete misliti, saj menda tudi volapiika in hieroglifov ne poznava, med tem ko še liemščino lomiva. Napisi na spomenik ali tudi pri gostilnah niso merilo za ,,narodno potenco" dotičnih pokojnikov ali lastnikov. Torej: ,,Sit modus in rebus." Zdi se mi, cenjeni g. dohtar, da niste navezali v šopek dišečib cvetlic, ampak le človeških zmot. Ni li zmota, da ste brezobzirni proti možem, ki delajo marljivo na polju človeštva, ki žive za prosveto slovenskega naroda, a midva iščeva rodoljuba na pokopališču v nemškem Gradcu? 0 sancta simplicitas! Kje sta pesimizem in optimizem, iluzija, vara in resnica? ,,Vesolni svet je velika zniota" trdi pisimist; ,,Sedanji svet je najboljši svet" trdi optimist; nibilist pravi: ,,Sveta sploh ni." V tej zmedenosti pojmov sva midva junaka, našla sva resnico. Vi jo držite pri zakrinkani glavi, a jaz stojim na polzkem repu. Lepa domišljija tvori lepo sliko, kaj ne gosp. dobtar?. Mati Slovenija plaka ob nagrobnih spomenikih v Gradcu in ob slepoti svojih sinov, pa vesela bo v trenutku, ko bo zapazila na robu propada ,,Slovenstva" dohtorja Jono z vihrajočo zastavo : ,,Mrliči so naši, bodo si v nebesih, v peklu ali v vicah" nMrliči nimajo volje ne želje" ,,-(v&(ii <**Ł a.u-r6u" bom rekel jaz in Slovenija bo hirala. Čudna domišljija, vir poezije v prozaičnem življenju! Pri nas niariborskih učiteljih je bojaznost, Vi pa branite umrle, ki mirno spi in niti imena ne daste svojemu dopisu. Dragi g. dobtar! Bojimo se le sebe, ne fantomov, nam do pike enakih. Glejte, če nisem tudi dohtar vseh ved! Boga se bojim (teolog), pravice ne vidim (jurist), resnice ne najdem (filozof), paraet nudim zoper trmo (medicinec), v oceh drugih pa sem trmast le jaz. Vi.menda mislite tako: ko bf nepristranski mineralog ocenil najina dopisa, bi rekel: ,,Dobtarja Jone dopis je zlato, Požegarjev dopis je žveplo." Vidite, da sem nekoliko tudi psibolog, ki tudi ni brez zmedenih pojmov. Vsled tega pojasnila je epobalna Krivčeva zadeva dognana, spomenik postavljen z napisom: Sic transit gloria mundi," mati Slovenija potolažena, njeui sinovi zopet vidijo, mariborski pedagogi so zopet na pravi poti. Končno bodeva predlagala to lc: 1.) Učiteljiščnikoin je pri pouku literature dotičnega naroda povedati, da so napisi na grobnib spomenikib in na drugib krajih važni budilci rodoljubja. 2.) Učitelji imajo vsaj eno uro pred smrtjo določiti, v katerem jeziku je napisati faktuin smrti na njih spomenik. 3.) Spomenike iu napise priskrbeti imajo rodoljubi z nezmedenimi pojmovi. Vi, gospod dobtar, utemeljite predloge po pravnih določbab, jaz jili bodem podpiral z vso avtoriteto poboljšanega sinii matere Slovenije. Prijatelj moj, blazniški zdravnik, mi je nekoč rekel: nV občevanju z blazaimi je težko ložiti blaznika od sebe." Pri nama bo lajše spoznati, da ste vendar Vi na pravi poti. Bog ve! Dobtarjem prava ne podajem rad desnice, ne bilo bi umestno, še manj varuo. Poslovim se torej s npolj8kim molkom" in ostanem Vaš tibi občudovalec Požegar, tač. predsednik nč. dr. marib. okolice.