List 28.
Tečaj

gospodarske, obertniške
nar
Izhajajo vsako sredo po
poli. Velj
tiskarnici j emane za celo leto
3 fl. 40 kr., za pol leta 1 fl. 50 kr
?
za četert leta

posiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 40, za pol leta 2 fl. 20 kr., za četert leta 1 fl. 10 kr
kr
Ljubljani v sredo 14. julJja 1858.
Gospodarske skušnje.
(Nekaj od obrezovanja breskev). V tukajšnem vertu se nahaja kakošnih 50 lepih in velicih breskev, ktere na nalašč za-nje napravljenih brajdah pri zidu čversto rastejo. Breskve v tukajšnih vertih obrezujemo vsako leto
pozno v jeseni, mesca listopada (novembra)
9
in jih
na late privezujemo; vsako leto so polne in donasajo tako debele breskve. da jih je lepo viditi. Pri obrezovanji se mora pa med drugim skerbno na to gledati, da se drevesom vselej zarodnih mladík pusti. Breskvo že v jeseni obrezovati in na late pripenjati je koristno in s tem več potrebno delo, ker imamo spomladi z obdelovanjem nogradov in drevesnic (vertnih sol) dosti opraviti. Vsak kmetovavec mora vesel biti, če je za spomlad že poprejšno jesen ka-
košno delo doveršil, da mu ga ni treba spomladi opravljati ker ima delà toliko, da dostikrat ne vé, kterega
?
se
poprej lotil. Breskvo v jeseni obrezavati je pa tudi zato dobro, ker zdrava ostane in ne smoli tako kakor one. ki so spomladi obrezane bile, zato pa tudi rada rodi.
?
9
se
Ker pa breskvam spomladanski mraz zlo skodva mora spomladanskega mraza skerbno varovati; naj se že ob-rezuje v jeseni ali spomladi. Kdor tega ne stori, mu gotovo ne bo sadu přinesla, kakoršnega sadjorejic željno priča-kuje. Zato bi bilo prav, da bi si sadjorejci, kteri imajo dovelj breskev, pripravnih storij napravili, da morejo,
, pokriti. Take storje si vsak sam ali iz slame ali pa iz terstja
kadar žuga mraz, ž njimi breskve, kader so v cvetji
ali bičja napravi, in naj ž njimi drevesa mraza varuje. Te štorje skorej vsak clovek dobro pozná, torej mi jih ni treba
posebej popisovati. Jez imam v tukajšnih vertih 150 takih
štorij
?
ktere mi služijo za dvé reči: pozimi jih na severno
9
stran brajd postavim, da varujejo drevésa zimske zmerzline spomladi pa bolj na južno, in tako obvarujem zdrave drevesa, ktere mi vsako leto obilo obilo lepega sadů prinesó.
Tako piše gospod C. Silex, vertnar kraljeve grajšine
53
Gorg
ast" v „Frauend. Blatter"
(Mramorja pregnati). Iz lastne skusnje priporocam česenj za najbolje sredstvo, s kterim se ne přežene samo
Ako se le nekoliko
misi.
mramor, temuč tudi polži in strokov ali pa le česnjevega perja po njih potih sèm ter tjè potakne, bodo kmali mramorji in drugi merčesi svoje nase-
lisca popustili, ali pa celó od česnjevega smradu na mestu pocepali. Tudi mravljinci se s česnjevim duhom prepodé.
Vsak pa lahko spozná, da se to ne dá v enem hipu doseči, ampak da je veliko časa treba za to, in da naj-večja ovéra v vsem tem je, da kmetovavec ne dobi
d nar j
za majh
bresti na pósod
nj
reči in reči
Pri ti priloznosti moram posebno govoriti o pomno-i živine v domaćih deželah. Nemorem dostikrat
nam ozke meje postav-
9
zakaj
?
da tudi v ti
reči so
zato ker mnoge unanje dežele
V •
eja
ej
stane. To pa pride od tod, ker nektere v svojih
velicih stepah ali pušavah skoraj nič druzega ne spogajo kakor živino, in to potem prodajajo v naše dežele po nižji ceni kakor jo mi moremo prodajati.
Ako bi se tedaj tudi zavoljo kakih posebnih srečnih okoljnost živina pri nas podražila, ne smémo pozabiti, da bo tadaj tudi iz Rusovskega in Turškega v dežele našega cesarstva prihajalo več živine kakor doslej.
takih okoljšinah nam more ena sama reč pomagati, namreč to, da bi doživeli, da bi se vse meso ne prodajalo po en i ceni, ampak tako, da bi žlahneje meso
dražje bilo kakor grobo in navadno meso. Ako bi se tak razloček med mesom in mesom délai, bi res v domaćih
7	v
deželah mogli živinoreji
na noge pomagati
Ce bi
živino
potem prav umno pitali, bi to dosegli, kar imajo druge dežele z cenejšo klajo pred nami. To je edina pot, druge ni.
Dokler pa tega ni, moramo varčno gospodariti, stroške za gospodarstvo kolikor moč
přiděluj emo
zmanjšati in si prizadevati
9
da
kar naj več takih reči, ktere moremo najbolje prodati. Obertniku in kmetovavcu ob enem biti, je prav dostikrat posamnemu nemogoče. Treba mu je po-
moci
druzih, in ce mu drugi ne pomagajo, mora škodo terpeti, posebno, če ima le srednjo veliko posestvo. Veliki posestnik, kteri ima še drugod, postavimo, v gojzdih ali v obertnijah pomočkov, in pa mali, kteri si s svojo
roko kruh služi
9
to je
, ceravno ne veliko pa vendar toliko zasluži, da se preživi: ta dva bodeta ložeje izhajala, kakor srednji posestnik, kteri nima druzega nič, kakor le dohodke svoje kmetije. Pa ravno posestuiki srednjih kmetij so za vsako deželo velike vrednosti, ker ravno oni se večidel z gospodarstvom sami pečajo in gospodarstvo sami oskerbujejo. Pri posestnikih srednje-velikih kmetij je največ delavnih in umnih gospodarjev. Taki posestniki pa morejo o nizki žitni ceni shajati samo tedaj, kadar se združijo z drugimi in ž njimi vred se večjih započetij lotijo.
Sedanja žitna céna in njeni nasledki

Omenil sem
V
ze
9
ktere prodajajo največ žita v
da največ zgube terpé tište dežele,
, kjer
druge
dežele.
Tam
Govor goep. Karla viteza Kleyle-ta v poslednjem vélikem zbora je obertnost s kmetijstvom združena, kjer vecje mesta
c. k. krnetijske družbe na Dunaji.
(Konec.)
Kako bi se dalo to doseči
?
tud
P
k
9
d
b
gospodars t
krnetijske pridelke povživajo, kakor zelenjavo, sočivje itd. tam ne stiska kmetovavcov nizka žitna cena tako, kakor v deželah, ktere se morajo samo s tem živiti, da žito v
v •
t
kaj
gokrat
pretresovano. Pomočki za to so, da se s kmetijstvom
lo, bilo je že mno- druge kraje prodajajo, kakor na Ogerskem, Slavonskem
?
Banatu itd.
d
Prašam pa še dalje: Ali je mar nesreća, da je žito
združi kmetij s k
bertnij
9
da se redi
več
da se seje več klaje in zemlja bolje obdel
živine, tako po céni? in ali ne dé to uzivavcom dobro a.	prodajavcom slabo dé?
9
kar
Ako pretreserao to vprašanje prav po pravici, spoznamo, da mora sedanja nadloga kmetovavcov vprihodnje najhuje zadeti uživavce. Kmetovavci morajo zdaj de-lavce drago plače vati; tako jih pa ne bodo mogli vedno plačevati. Ni mogoče, da bi kmetijstvo tako obstálo, kakor je zdaj. Gotova zguba mu žuga. Davki in delavci vza-mejo več, kakor dohodki donašajo. Manj žita bodo tedaj sejali, in cena bo mogla zopet poskočiti; saj že zdaj ne moremo brez zgube kmetovati.
Ako se dalje tako ostane, morajo delavci od pre-napete dnine (Iona) odjenjati, ali mora pa gospodarstvo nehati. Čeravno je pri železnicah še tù in tam veliko delavcov, čas vendar ni več delec, da bodo železne ceste vse dodělaně. Koliko huje bo potem za delavce, ko bodo o višji ceni,živeža postopali!
Jasno je pa kot beli dan, da bo moglo tudi obert-nijstvo in kupčijstvo terpeti, ko se bo zavoljo manjšega zaslužka delavcov tudi manj po vžil o v deželi, in gotovo je, da bo ta splošna nezgoda toliko beržeje prišla, kolikor globokeje so se kmetovavci zakopali.
To vprašanje preiskovati pa ni samo kmetovavconi zanimivo, temuč vsem, vsem stanovom: podložnim kakor tudi vladi sami. V jutrovih deželah imajo pregovor: „Govoriti je srebro, molčatipa zlato". Al s tem pregovorom ondi niso delec prišli. Ako se ravno mnogi kmetovavci še tega pregovora deržé, vendar v tako velicih in resnih rečéh, kakoršne so tukaj, ni čas molčati. „Govoriti44 pa ni, vse obstoječe grajati ali po rečéh kričati, ktere se ne dajo doséči, ampak vse mirno in jasno pre-vdarjati in svoje prepričanje spodobno pa odkritoserčno povedati.
Zeleti morem tedaj le, naj govori vsaki, komur bije sercé za domovino in cesarja, tako, kakor sem si jez pri-zadeval govoriti. —
Zbor je z veliko slavo sprejel ta govor iskrenega gospoda c. k. ministerskega svetovavca.
Poduk
za take, kteri niso zdravniki, kako oživljati dozdevno-
mertve in pomagati v naglih smcrtnih nevarnostili.
Kako % zmerznjenci ravnati.
1.	Zmerznjence je treba na senéh, na vozu ali na no-silnicah, kterim se podloži snega, slame, sená ali rezance, p r e u e s t i na pripravno mesto, toda skerbno, da se mu mraza oterpnjene in kerhke ušesa, ustnice, persti, nos itd. ne odlomijo.
2.	Tam, kjer se zmerznjenec oživlja, ne smé biti z a k u r j e n o, pa tudi sapa ne smé vleč i.
Najpripravniše mesto za to je kak hram, skeden ali
kaka veža.	I
3.	Tu se zrežejo zmerznjencu oblačila previdno z života, položi se na sneg kake pedi visoko zložen, pokrije se do ust in nosnic tudi kake pedi na debelo s snegom, kteri naj se mu povsod k životu dobro pritisne. Ta snežena odeja zmerznjenca lepo počasi ogreje.
4.	Zmerznjenec mora tako dolgo na tej postelji ostati, da se popolnoma otája in da se gibčnost vratů, trupla in udov verne.
5.	Ako se na kakem mestu sneg raztaja, je treba dru z ega naložiti in ga kakor spervega k životu pritiskati.
6.	Ako manjka snega, se mora život zmerznjenca zaviti v koce, kteri so bili z merzlo vodo zmočeni, in kteri se od časa do časa polivajo. Ce pa tacih kocov ni-, se mora v vodi otajevati, kteri se je pridjalo prav drobno stolčenega ledu.
7.	Kadar se zmerznjenec otaj a, ga je iz snega, iz mokrih kocov ali iz merzle vode uzeti, z nepogrétimi rujuhami obrisati, v nezakurjeno hišo na hladno navadno
posteljo položiti in v hladno odejo zaviti. Bog obvari ga koj greti!
8.	Ko seje život tako omečil in gibčen postal, se še le zavije pervič v mlačne, potem pa v topleje rujuhe, da se počasi ogreje; razodéti pa se ne smé. Ogreva se še s tem, da se pokladajo po kraji života in med noge in roke sogreti in v cunje zaviti kamni ali cegli, ali z vrelo vodo napolnjeni in dobro zamašeni verčki.
9.	Ce bi se ne cutilo, da clovek diha in da mu žila ali serce treplje, se mu poškropé obraz, gole persi in trebuh z merzlo vodo, in segače se med tem po podplatih ali z zmočením peresom v nosnicah in v goltancu. toda to se mora prav previdno goditi.
10.	Prav dobro je, va-nj sapo d i hati; zatis-nejo se mu zavoljo tega s perstmi nosnice, in usta, ktere se mu morajo pop rej osnažiti, potem vdihne kdo z lastnimi ustmi č i stega zraka ali lu ft a va-nj, pa ne presilno, in v tem mu pritiska trebuh z dlanmi previdno in po lahkem proti persam. To se večkrat ponavlja.
11.	Najberžeje se pa storí, da začne smerznjeni zopet sopsti in da se mu začne kri zopet pretakati, če mu položimo dlani na sredo trebuha, in zmérno pa po lahkoma proti persam pritiskamo z majhnimi, na-vadnemu in mirnemu sopenju enacimi prenehljeji, ker mu tako persi lahko stiskamo, in ko odjenjujemo, zopet raz-prostiramo. Tako naj se delà neprenehoma dalj časa. in sicer tudi še potem, in ravno potem še, kadar začnejo žile in serce bolj in bolj trepati. Da je začel zmerznjenec diha ti, spoznamo, da napeta preponka (Zwerchfell) ne pripuša, da bi se trebuh tako lahko proti persam pritiskati dal, kakor pred. Navadno začne potem glasno sopsti. V začetku ponehuje večkrat zmerznjenec sopsti. Zavoljo tega mu se mora večkrat na trebuh tako pritiskati, kakor je bilo rečeno.
12.	Zdaj še le se za kuri v peči počasi, toda ne preveč, in oživljenemu se dá, če more požérati, skledica mlačne kamilčne ali bezgove vode z žlico vina ali gorkega ola, za žirež pa goveje juhe.
13.	Ce zmerznjenca kak otajan ud boli, se mu mora v mlačne rujuhe zaviti ; če bi pa uda celó nič ne ču til, se mu umiva in dergne z merzlo vodo.
14.	Nikoli se mu ne smejo močno dišečereči, kakor jelenovec ali salmijakovec, pod nos dajati; tudi persi, trebuh, noge in roke s cunjami, kertačami itd. ne derg-niti, ker take reci bolj škodjejo kakor pomagajo.
Dober svèt kovačem, oglarjem in vsem, ki
imajo opraviti z ogljem.
Kovači, dimnikarji, oglarji in vsi, kteri imajo opraviti z dimom in ogljem, potrebujejo veliko mjila (žajfe), da si speró s telesa černino. Lahko si prihranijo delà in stroškov, ako si v jeseni naberejo divjega koštanja. Kadar hočejo, da bodo beli, naj nekoliko kostanjev na drobno zme-ljejo in se s tem umijejo namesto žajfe, in vidili bojo, da jim bojo roke in obraz pred beli, kakor če se umijejo s kakoršno koli še tako drago žajfo. Vsak kovač naj si teda i poleg svoje hiše vsadí divjega koštanja!
(Slov. Novine).
Napáke slovenskega pisanja.
Spisal Fr. Levstik.
(Konec.)
Slovenec naj bi se ne bal kritike, ampak še prosil naj bije, kakor vsakdanjega kruha, da bi nam Bog poslal možá z bistro glavó, z oštrim peresom, kteri bi iz naše dozdanje revščine izplel ljuliko in druge smeti; kteri bi nam luč prižgal, in „pravo pot pokazal v deželo duhov." Al koli-
219 -
kokrat, ne da bi vsaj molčaii in poterpljenje imeli z nad-logami svojega bližnjega, temuč na vsa usta hvalimo, kar je dostikrat morda se preslabo, da bi se grajalo. Sleherni pa, kdor je kolikaj napisal, in za svoje delo pohvaljen bil? posebno če je pisanje slabo, pisár pa mlad, berž misli, da se je vsaka besedica njegove hvale pretehtala na zlati vagi, in zato meni, da vse zna, toraj se več ne uči, ampak maže in čečka, da jeziku več škoduje kakor pa koristi. Odvadimo se praznega vpitja: „slava mu!" in raje eden
druzemu pot kažimo!
Ni treba očitati, da je naše slovstvo pretresovanju se premlado. Tudi Serbje so terdili, da je njihova literatura še dete v zibeli; pa bo uže přišel čas, v kterem bo znalo govoriti. — Kaj pa jim je Vuk na to odgovoril? Djal je: ^Res je naša literatura malo dete v zibeli, ki naj se mu ne brani blebetati; ali malo dete med blebetavci ostane blebe-tavo do veka. Naša literatura ima uže 37 let, pa še zmirom svojo pot blebeće v zibeli!" In mi odgovarjamo: uže 1550 se je tiskala perva slovenska knjiga, in od tačas do letos je minulo 307 let. Naše slovstvo ni tedaj po svoji dobi več ne otrok ne mládenec, ampak sivolas možiček. Pa tudi otroku ne gré dovoliti vsake porednosti, kakor bi samo rado ; ampak zasukniti se mora, kader hoče kaj nerodnega početi. Kaj vidimo pa nad Nemci? Kdaj se je njih slovstvo jelo vzdigovati? Se le potem, ko je Lesingov meč poklátil stare slamorezce z ukradenih prestolov.
Nihče ne taji, da naša književnost se ne dá soditi po tistem merilu, po kterem na pr. nemška; ali vsaj dovoljeno bodi resnico govoriti svojemu bližnjemu ; dovoljeno bodi resnico slišati!
Ne poganjam se za hudobno zabavljanje, ki nikomur ne daje koristi, ampak za pametno presojevanje, ki vé, kaj govori. Še noben pravi knjižni pretresovavec, naj bo s tim ostřeji, ni nikoli nobenega pravega pisarja iz kože del; temuč kritika še le budi in kaže, kod je cesta v Atene. Res je pa, da sodba plaši diletante, kakor mačka miši; in zato se je menda mi bojimo, ker vse preveč diletantujemo. Ko bi vse slovenske pisatelje v red postavil, in moža za možem vprašal: kaj je tvojega, pa tvojega in tvojega pisanja pravi namen? Koliko bi jih vedilo z gladkim potom odgovoriti? — Ni se treba tudi na to opirati, da nas je premalo števila; pa ko bi se začelo vejati, da skoraj nič zernja v kotu ne ostane; da bi se oplašila tudi ta peščiea pisarjev, kolikor jih je. — Kaj pomaga še toliko delavcev v nogradu, ce pa ne znajo in tudi nočejo znati, kako se okopava in reže? Terta poleg take postrežbe ne bo rodila; književnost, pa pri slabih pisarjih, naj jih bo dosti ali malo, ne bo napredovala, ne bo izobraževala naroda. Le treba je, da se zares lotimo; treba je, da si iz glave izbijemo neumno misel: „našim rojakom je kmalo dobro, da se jim le kako kaj napravi; saj jim tako vsega manjka!" Res je, da nam vsega manjka, in manjkalo nam bo večne čase, ako se naše slovstvo ne predrugači. Slovenec ima bistro glavo, to hvalo mu daje, kdorkoli ga pozná; toda člověku ne pomaga sama bistra glava, če je prav ne rabi.
Ko bi jaz kdaj kaj opomina vrednega spisal, na glas in očitno bodi rečeno, da bi se ne upiral nobeni sodbi, naj bi bila s tim huja in ostreja, ali pa s tim pohlevneja. Čemu se bojimo kritike, ki ji vender ne odidemo? Zadela nas bo gotovo, če danes ne, morda jutri; če letos ne, morda prihodnje leto. Ali ni Apél podobě popravil, ko je slišal, da čevljar jermenje graja? Vsak člověk ima prost jezik, da pošteno pové, kar misli o poštenih rečeh; vsacemu bodi med nami prosto še pero, da tudi pošteno piše, kar in kakor hoče o poštenih rečeh! To je sodnikova skerb, da ne zatrobi kake neumne, ker bi se mu potem hrohotaje smejal, kdor bi ga slišal; tišti pa, kogar je napek sodil, vem da bi ga za vselej k pokoju posadil. Kdor Slovencem dobro hoče, naj z mano reče: „Bog živi kritiko!"
Potovanje po izhodnem ali po jutrovih deželah
v letu 1857.
Spisal Mihael Verne.
XL.
Od tod grémo na izhodno stran doline, neke zanimive krasne spominke ogledovat. Pervemu — tištim pa, ki iz Jozafatove doline pridejo — zadnjemu teh krasnih spominkov pravijo Caharijev grob; kterega Caharija pa, se prav ne vé, ker se nahajajo v svetem pismu štiri imenitne osebe tega imena. Najberže je grob Caharija^ Jojadovega sina, ki ga je nehvaležni kralj Joa umoriti dal med tempeljnom in altarjem; prav za prav pa tudi njegov ne, ker je le osnovan ali začet, pa ne dodelan. Ni tedaj grob, ampak le podoba mertvaškega spominka. Za-nimiva je le gruda žive skale, iz ktere je spominek — en sam kos s pokrovom vred izsekan.
Le malo više je neka tudi v živo steno vsekana vot-lina, ki ji jama sv. Jakoba pravijo. Jama sv. Jakoba pa se ji pravi zato, ker neko izročilo pripoveduje, da se je bil sveti Jakob Mlaji, ko so bili Judje Jezusa vjeli, v nji skril s terdnim sklepom, ne jesti ne piti, dokler ga spet oprostenega ali pa od smerti ustalega ne vidi. Vidil ga je veličastno ustalega, in je veselo spet jedel in pil. Ali je pa bil spominek ta kedaj grob ali ne, se ne vé.
Tretji spominek je grob Davidovega sina Absolona. Res, da ošabni hudobni mládenec ni tù, ampak deleč od tod pokopan. Nesrečni Absolon se spunta namreč zoper očeta, pa Davidova vojska ga zmaga. Na begu dirja mezga jahaje, pod nekim drevesom pa sila dolgi lasje se mu ovijejo okrog drevesne veje; mezeg zdirja spod njega, on pa obvisi na veji, in Joab mu prebode persi s tremi sulicami. Na to ga veržejo v efrajmskem gojzdu v neko jamo in namečejo velik kup kamnja na-nj. Pri vsem tem pa se imenuje spominek ta vendar po pravici Absolonov grob, ker si ga je bil, kakor sveto pismo pripoveduje, Absolon sam pred puntom napraviti dal. Besede svetega pisma*» ki to spričujejo, so pa (II. Reg. cap. XVIII. v. 18.") te-le: „Absolon si je napravil, ko je še živel, spominek v kraljevi dolini: djal je namreč: Sina nimam, naj bo tedaj to spomin imena mojega. In dal je spominku ime svoje, in imenuje se roka „Absolonova" do današnjega dné." Ta krasni spominek je bil nekdaj grozovita skala pod oljsko goro. Absolon jo dá na okroglo obdelati in izvotliti. — Včs spominek je en sam kos, le verh v podobi stolpiča je iz več kosov. Vhod je pod verhom oknu podoben. — Spominek se je ohranil in stojí že 3000 let; ohranil se je tudi Absolonov spomin, toda zlo oskrunjen. Memo gredoči Judje mečejo še dan današnji kamenje na grob ali spominek hudobnega •sina, ki ni očeta spoštoval, in obilo ga je okrog in okrog groba. —
Davidovi sinovi so bili zlo zapravljivi. Vedno so gostili dvornike in priliznjence svoje in so kovali skrivaje zarotije zoper lastnega očeta. Vès dvor je bil zlo popačen. — V takem stanu pa je treba veliko veliko dnarja. Davki so mogli tedaj že sila veliki biti, in že pod Davidom se je jelo spolnovati, kar je Samuel Izraeljcom prerokoval, ka so kralja od njega terjali. —
Malo više v Jozafatovi dolini o podnožji oljske gore kažejo kraj, kjer je še četerti spominek, namreč grob kralja Joza fata, ki se pa ne vidi, ker je včs zasút z zemljo, ki jo je dež iz oljske gore spral. Da je spominek ta krásen, in berž ko ne v celi dolini Jozafat — Siloe najkrasnejši, je lahko verjeti, ker je bil obče Ijubljenemu,, izverstnemu in pobožnému kralju napravljen. Pač škoda, da se ne vidi. —
Iz Jozafatove doline se vernemo proti večeru v mesto,. in pater Andrej nas pelje v nekdanje Pilátovo sod-
n i š č e, kjer je bil Kristus k smerti obsojen. Tu se začne
*

220
žalostna pot terpljenja, ki ji sploh „via dolorosa" zlo nesnažen in ostuden, ker ga poredni turški otroci, vidši
pravijo. Dolga je ta zalostna pot, kakor nekteri štejejo
y
od
omenjenega sodnišča do nekdanjih mestnih vrat, ki so jih snago nalaš mažejo
da ga kristjani pobožno poljubujejo, z mnogoverstno ne
sodniške vrata (porta judicialis) imenovali, 570 korakov
y
od teh vrat do verh gore Kalvarija pa 250
Tudi osmo postajo naznanja nek steber, ki na poti
1 Vf	1	1 V •	V	- .
vkup tedaj na tleh leži. Tù se oberne Jezus k pobožnim ženam
1 • 1	• ^	•	«	ft	ft«	«	ft ft	m,	m.
ki 80
820 korakov. Na ti poti je, kakor vsak katoličan, ki križev ga jokaje milovale, ter jim pravi po sv. pismu znane besede. pot moli, dobro vé, štirnajst postaj.	— Osma in ostale postaje so bile nekdaj že zunaj
Perva postaja je na borjacu nekdanjega sodnišča, mesta.
kjer je bil Jezus bičan in pozneje k smerti obsojen. Tù je
Deveta postaja, ali kraj, kjer je Jezus tretjič pod
prav zala, snažna katoliška kapela, berž ko ne najlepša v križem padel, je že pod verhom Kalvarije v nekem zlo
Jeruzalemu, in tù zacnemo s pater Andrejem po nemško nesnažnem kotu poleg cerkve Božje
groba
y
krizev pot moliti.
Dvajset in šest korakov od sodnišča, ali marveč od te cerkev, bi bil člověk precej pri deseti in ostalih postajah
jo tudi nek steber, toda podert
m naznanja
Ko bi bile tu vrata v
kapele, je druga postaja
visok obok
čez
ulico
y
iz
kterega je nek Pilat Jezusa bičanega in vsega razmesar- pa te-le: deset
ki so v cerkvi, in ki sem jih že zgorej nekje omenil
j en ega
Judom kazal rekoč „Ecce homo"
v	•	Vt« i • v
So
kjer so Jezusa verh Kalvarije slekli
in kjer je Zve- in mu kisa z žolčem zmešanega piti dajali
?
aj st
licar nas, sin Božji, kriz na rame vzel in se na Kalvarijo napotil.
Tretjo postajo, kjer je Jezus pod težkim križem per-vikrat padel, naznanja nek steber iz granita ali jederčnika, truplo Jezusovo s ki
so ga na križ razpeli in pribili; dvanajst
kjer
ki pa ne stoji pokonci, ampak leži ob nekem zidu na tleh. Najberže so ga sovražni Judje ali Turki poderli. Do tù je ulica o južnem podnožji gore Akra ravna in precej
so križ med dva razbojnika pokonci vsadili; trinajst
ki spominja, kako sta Jožef Arimatejski in Nikodém
ravno tù; in poslednja
snela
ali
tirnajsta, spominja na Jezusov pokop
(Dalj
sledi.)
široka. Tù pa se steka v drugo poprečno ali navskrizno ulico, ki pelje na desni k Herodovemu poslopju ; via dolo-
Se enkrat o imenu Ceh.
ki jo
rosa ali pot terpljenja pa se zavije na levo.
Le malo korakov naprej je četerta postaja, naznanja neka stranska ulica, ki pelje naravnost v sodnišče. Po ti krajši stranski ulici je prišla ljubeznjiva mati Marija
sinu, ki so ga k smerti peljali, iz sodnišča naproti. Nekdaj je stala tù v spomin, da sta se sin in mati na tem mestu poslednjikrat sošla, Marii sedmerih žalost posvećena cerkev. Pa na svetu se vse spreminja — marsikake reči, ki so jo
V českem časopisu „Lumíru" nekdo ni zadovoljen z mojo izpeljavo imena Ceh.
Sicer ni do kazal, kje zmota tiči, marveč me je namesto dokazov le miloval, da ste me gorljivost in učenost na Kollarovo pot zapeljale.
Velikega pesniškega duha Kollárovega močno spo-štujem; vendar naj mi „Lumirov" izvestnik verjame se Kollárovih zmot, kolikor
y
moč
y
ogibljem
y
m
naši dedje vidili, ni več viditi; in naši mlajši ne bodo vidili marsikaj, kar mi vidimo. Spomin učlovečenega sina
da da mi
rajni Kollár o mythologičnih in jezikoslovnih zadevah ni izgled. Čudno pa je to, da ravno omenjeni izvestnik in
Božjega pa, ki je za nas tezki kriz nesel in na krizu sramotno smert storil, in ljubeznjive matere njegove, ki je
toliko žalost terpela, se ne bo spremenil nikdar v sercih pravih kristjanov. Zato smo spodobno pokleknili vsi v prah in nesnago, ki so je jeruzalemske ulice polne, in smo za
. ki
njegovi enomiselniki grajajo na drugih, kar hvalijo na svojih!
Tako je „Lumir" najnovejši Šemberov spis: ..Dějiny
reči a
lit.
u
itd. pohvaiil, ceravno tudi on terdi, da so v
pater Andrejem pobožno molili, potovanje svoje popisujejo, tožijo
Skorej vsi potniki
Noriku in Panonii v stari dôbi S lova ni živeli; moje preiskovanja pa imenuje nepraktične.
zasramujejo m
y
nadlegovajo
y
da Turki pobožne romarje
Jaz pa po pravici povém
y
danas
Erklârt mir Graf Oerindur Diesen Zwiespalt der Nátur lu
yy
ni nihče ne nadlegoval ne zasramoval, ko smo na postajah klečali in molili, in od postaje do postaje odkriti napredo-
Nepravilnega izpeljevanja imena Krak, ktero je postavil gosp. Erben v svojem mythologičnem spisu, tiskaném
vali.
Ne vém tedaj, če so tožbe prenapete
y
ali
v
ce
v
so se
w
časopisu česk. muzeja
u
m
v „ruski besjedi
i u
y
pisatelj Lu
Mahomedani spremenili in poboljšali. Oboje utegne biti.
mirov ni se zavohal, al pri moji izpeljavi imena Krak je
Dalje Lu-
napravil prav po šmencanem znamenje : ? !
Peta postaja naznanja kraj, kjer so vojaki, vidši da mirov izvestitelj ni mož resnice, ker občinstvu laže
y
da je
križ je Jezusu pretežek, Simona Cirenejcana prosili Je- pisaje imel z vest prevod mojega spisa pred sabo. To ni
zusov križ nesti, ali mu ga saj nesti pomagati.
Do tù
res
marveč je navlašč izpustil dokazivne stavke za
y
je bila žalostna pot še precej prostorna in skorej ravna, mojo izpeljavo imena Ceh. Taksno ravnanje, gospodine! je Tù pa se spet zavije in postane ožja in težavniša, ker od ..perfidno/ Jez se kritike ne bojim, marveč je želim,
al poštena mora biti in pretresovaje dokazivna in
y
božno Veroniko. Blažena žena sliši šum in krik memo
v •
učivna.
Psovka ni kritika.
tod noter do nekdanjih sodniskih vrat je sterm klanec.
Na tem klancu je s es ta postaja, ki spominja na po-
i« £re" doče množice, ki obsojenega Jezusa iz zgol neumne zija- thiški očak „heros eponymos" naroda,
losti na Kalvarijo spremlja, ter stopi na vrata hiše svoje, po Čehih stanoval, da toraj Čeh toliko pomenjuje kakor:
V svojem spisu uni dan sem rekel, da je Čeh my-
nekdaj
kteri
je
Bila je pa blaga ženica milega serca,
in ko vidi obličje hribovec, brezan
incola cacuminum
m
sem
Jezusovo polno potu in kerví, ga z ginjenem sercom z obliko Čeh nazaj peljal na: kek, sanskr. keça, der bu
neko ruto prijazno obriše.
Če je Veronika Jezusa po- schige
Bcrgriicken
y
lat. cacumen.
znala in verovala, da je sin Božji
y
ni to nič kaj posebnega;
Dalje sem rekel, da sansk. besedi keça, der Berg
če ga pa ni poznala, ampak ga iz zgol usmiljenja obrisala, riicken, in keça
y
der Haarbiischel, ste iz enake ko
je djanje njeno pac kaj velikega.
Veronikina hiša
y
ali
renike.
marveč
druga, ki
s toj i
y
kjer je una stala, se lahko spozná,
Tudi terdim, da se sansk. besede
kh
k
ker ima vrata stiri ali pet stopnic od tal. Ko sem tù pred h
vratmi te hiše stal, mi je bilo, kakor da bi mi djala: Stoj in uči se usmiljen biti!
Sedmo postajo naznanja kos nekdaj lepega stebra ki je v neko pohištvo vzidan. Je pa ta postaja kraj
First Zopf,
y
Gipfel
y
Haar, riicken, in kik
Gestriipp, pa tudi
slov. kik
Çikh
y
y
y
Sem
v
se
Haarbiischel, in slov. ki ika, Haarbiischel, Zopf postavim litevski: kauk
y
Lock
Gipfel, Berg
y
uje majo
Berggipfel,
y
kjer
cerkvenoslov
je Jezus pod težkim križem drugić padel. Steber pa je k
Gipfel
y
k o k o r a v, crispus, in kečka, Haarschopf.
comatus
y
slov
kek
>
■
221
Naj mi te primere overže, kdor more !
4. zaznambe za pomen koštravega, čodrastega
i
y
zato
Ako Lumirov izvestnik ne verjame, da se ime Ceh ime Ceh v pomenu
gotskega
ima iz gori navedenih besed izpeljevati, naj ga podučijo slovanski jeziki.
Rusi poznajo besedo ceh on ja, cyprinus cultratus Messerfisch; riba krapovoga plemena. Ceh o nj a toraj izra zuje ribo z o s t r i n a m i.
hazdiggs;
y
5. ker solncni bogovi so se, da so se spoznali solnčni
ko dri in se za Krak, Cedrak, Keca, Apollon
y
y
traki, predstavljali s kar kam i, ke ka m i tega del veleli Kokyr,
plokainos, crinitus, je tedaj Ceh tudi utegnilo nekdaj biti priime solnčnega boga, in ker je solnčni bog bil pred-
Polaci poznajo: czechraniec, Hechel, Riffel, Krem- stojnik pastirjev, je tedaj beseda ceh pri Slovencih v po-peleisen, toraj czechraniec pomenjuje orodje z oštri- menu govejega pastirja utegnila iz starih časov se ohraniti, nami, spi čami.	ali pa tudi utegne pomeniti naravnost „den gelockten Knaben
V serbskem jeziku pomeni ceh ulja, das abgezauste, juvenem crinitum, kodrastega dečka."2)
abgeriffelte,
primeri cesko: cechrac, RifFIer, Zauser.
y
Niste toraj, dragi sobrati Cehi, samo c o p á k i
v
vtypu
hoće
kakor temoč Ceh
y
Pervotni pomen korenike ceh je toraj: ostriti, spi- izvestnik Lumirov v slabém , in korenika ceh se ujema s sank, koreniko çâkh, more tudi pomeniti 1. prebivavca špičastih bregov, 2. svo
A •
c 111
spitzen, spalten, schârfen, durchdringen.
Ker se je v sanskritu palatalni glasnik
bodnega moza
y
kteri je smel dolge lase nositi
izrodil, je tedaj izvirna korenika se
iz
glasnika
3. potomka Ceha
y
kteri
glasila :
k a k h.
bogu
y
bogu pastirjev, in
y
hazdiggs, sj je ime pridjal po solnčnem Cehi so gotovo poprej bogate
Da se pa glasnik k v začetku besed ne samo v san
skritu, temoč tudi
v v v • •
v cescini
in slovenščini umehčava v č
slov.
poterjujejo prikladi; primeri sansk.: karntala, talo, sansk. ciras, slov. kar in čer, kosa coma č esa ti, kamen, češelj, der Kamm itd.
čer
y
y
in
cede redili kakor so postali slaven „Kulturvolk."
Vendar ker Leh pomenjuje prebivavca leh, Meh prebivavca mogov mohov mehov, mohye, magur, tedaj
, in česka
i
ceh pomenjuje tudi prebivavca ostřih gor 3 beseda Cechman (po obliki kakor slov. racman
Dalje glasnik kh prelazi v
y
primeri: staroc. hurva, man), ktera izrazuje
vraga,
, pur
hud i ča, izvirno tedaj po
slov. kurva, cesko kohout, sansk. kukhutas
y
slov.
menjuje ali bitje z o s t r i m i kremplji ali kodrastimi lasmi
kokot; tako tudi je mogoča iz kakh
Cah
2
po oslabljenem glasniku ceh.
cakh oblika ali pa bitje, ktero skita po čehih, to je špičastih bregih
y
kamor narodne povesti rade hude duhe postavljajo.
y
Iz poznamenovanj za pomene: oster, špičast so
Davorin Terstenjak.
spi
stari jeziki rodili poznamenovanje za pomene oštrih čast ih gor, na primer: Osil, Osla gora, Oslića Os il nik, imena špičastih gor na Slovenskem iz korenike:
os
y
ostriti špičiti. Primeri analogično sansk. koreniko aç
y
y
spitzen, schârfen, iz ktere: a eman acutus, acies itd.
in
lat. acumen
>
Tako tudi iz korenike: kakh
cakh besede: ceh
. Narodna pripovedka.
Tat., da malo takih.
(Konec.)
Starček se podá domií in pové sinu, kar mu je grajšak
y
čehelj, špičast breg, in: čehonja ostrá, špičasta riba,
čehraniec, ostro, špičasto orodje.
Ker je glava os ali špica telesa, tedaj tudi v pozna-
veleval. Sin veselja poskoci ter rece: „Zgodilo se bo, česar želi grajšak; gospá ima drag perstan, vreden je več
ko
konj in plahta.
u
menovanji za pomen glave tiči pervotni pomen o str ega,
Prikrade se tedaj proti večeru zopet v grajšakovo sobo
špičastega na primer : ' sansk. ciras, ci ran
y
Kopf
in se skrije
za omaro;
pod posteljo se skriti še enkrat ni
y
XQCtVlOV ,
lat. cranium, goth. hwairn
gerški: xccqt}
korenike car po terdenji najučnejših jezikoslovcov.
y
y
iz
os
y
raste
Pa ne samo poznamenovanja za brežno in glavno temoč tudi zaznambe za to, kar na glavi in bregih so nastale iz takošnih korenik, in sadaj zapopadamo:
in kečka. cikha
varno, si misli, in res je grajšak pogledat pod posteljo, ko je bil přišel spat. Rekel je po dolgem pogovarjanji ženi naj le dobro pazi na perstan, da ji ga tat ne ukrade. Dolgo
y
je moral cakati tat pripravnega časa. Zaspala sta že bila
grajsak in
gospa
njegova. Kar hipoma se prebudi
or »
rajšak
y
zakaj se ujemajo besede: keça
kek
y
y
kič in kika.
in gre ven; tat pa smukne v njegovo posteljo, prebudi gospó in ji reče: „Čuješ ti, draga! daj meni perstan, da
Analogija nas bode
V
se
bolje prepričala. Iz korenike
xQanov
y
lat.
car spalten, spitzen, schârfen, je çiran,
cranium, pa tudi xoqqïj^ xoqgti,
Kopf
y
gerški :
lat. cirrus
ga tat ne najde pri tebi; ne morem zaspati brez njega; tako sem v skerbéh. Gospá potegne naglo perstan s persta, ter ga podá tatu, misleča, da ga je dala možu, pa zopet
y
in nemško: haar, crinis, kakor terdiio Benfey, Pott in Klotz. 3
Korenika: kakh, çakh, zuspitzen, schârfen, je toraj stvarila :
zaspi. Preden je grajsak zopet nazaj přisel, je bil tat ze čez hřibe in doline. Zgodaj zjutraj popraša grajšak gospó po perstanu, ali ta pravi, da mu ga je bila dala ponoči.
On terdi da ne
y
ona pa
y
da
y
tako dolgo
y
1. zaznambe za: oster, špičast breg
y
slov.
v
ce
da se do hudega
ko
helj, Počehova, imena špičastih hribov, po kterih raste
šikara (Gestriipp);
2. zaznambe za: ostro, špičasto orodje in špi-časte žívali in rastline, kakor: čehraniec,
razpreta. K sreči pride starček v grad, ter ju pomiri jima pové, kako je přišel njegov sin do perstana.
y
»
glej ga gleji"
se začudi grajšak
r>
kaj ta
V
c e
kega bi si se jaz mislil ne bil! Pa dobili ga bomo pote-puha. Ako juter ne vkrade volov z njive, ko bodo hlapci

honja, čehlika, das Nadelkraut
3. zaznamba
y
za reči
V .
y
y
ktere rastejo na bregovitih ali
Nemški jezik ima analogicne poznamenovanja v bûsch" in „buschichtes Haar", „Gestriipp"
besedah
yy
Ge
in
yy
struppichtes
telesnih špicah — za šikaro in vlasi, primeri analogično gerško besedo oopçwç, Augenbraun in Bergrand;
in „buschichtes Haar" , Haar", v slovenšcini, kek Berggipfel, in kecka Haarschopf.
c e
crispa
t
» j	—	ir	y	_Lmk^Mí m
Daje oblika O ah stareja kakor Ceh, terdi Šafařík. Primeri krajne slovanské imena: Cahorovo, Cahovo, čahulec, Podcahy na Ruskem.
Drugi prikladi, kjer ç prelazi v c, so: sansk.. çudh, purifi-cari, slov. čist, nemško: kind, slov. čendo, sansk. óund, debilem esse itd.
Primeri analogično sansk. griva, collum, cervix, slov. griva,
5
Daljni prelazi pomenov so: ćehrati, o eh ni ti, zausen hati, abriífeln, čohati, kratzen, éoha, čohovina tunica, čehlika, česlika, das Nadelkraut. Murski Polanci in Šćavničarji, dalje prebivavci lutomerskih
Pis.
kadar govejega pastirja mi-
iz paše žene", „nesi
Pis.
«
juba, Maehne, griva, Bergsaum.
goric nikdar drugaci ne govorijo, slijo, kakor čeh. „Idi po óeha, naj čehu jest na pašo" itd. Bral sem v neki éeski knjižici, da narodna povest pripoveduje, da je Čeh z visoke gore si pogledal cesko zemljo in jo svojemu rodu pokazal, kako jo lepa, in naj si prizadene si jo
Pis.
prisvojiti.
Pis.
222
Visel
orali ž njimi, ga nihče smerti ne reši. dolg in širok, roparskim ticam v veselje in
poduk.
bo, kakor je
tebo zvati vun iz vode, valjda te divje dekle zovejo pa te
> prek tote
hudobnežem v cejo vtopiti. „Mati draga, zdaj glih bom
mog
u
vode iti našomu mlinari
Nejdi
i
Oče gré domů in pové sinu, s čim mu žuga grajšak ako ne opravi svoje naloge. Sin se nasmeja in reče očetu da mu je mala skerb grajšakovo zapoved izpolniti.
Drugi dan so orali grajšinski hlapci. Veselili so se že na tihem, nekdanjega pajdaša v štali zopet v pest dobiti. Al spodletelo jim je. Komaj je pri bližnji cerkvici poldne odzvonilo, je začelo že plat zvoná biti in ljudi v pomoč klicati. Gorelo je pohištvo grajšinskega lovca. Ko bi trenil, pustijo hlapci na njivi plug in vole, in letijo ogenj gasit. Ko so bili ogenj srečno pogasili, so se vernili nazaj na
njivo
dragi sin, tebe čejo divje
y
y
dekle vtopiti. Kaj bi zdaj, draga mati? Mati jemi (— njemu) reče: potkove konjske obrneš nazaj, štere stopijo napre. ino 'do mislile, da si ti že prek odišo. i gda se on hitro prek tote vode skače zadene mu Vila za nogo zlati lanec, ino
on ga je odneso, pa čiije trikrat
V I
Cl
napravimo kaj ?de
ne das lanca nazaj
bode) voda za tobom tekla. Ino on
dekle iz
taki hiti lanec nazaj v vodo, ino mu recejo vode vun: ti še boš dos:o živeja ino čuda bogastva od Vil
divj
ft
dobija
M. Kračmanov
y
pa volov ni bilo več; odšli so bili h konju
f
plahti
in perstanu.
Vezilo

Ko je grajšak to zvedil, se je jako razserdil. Ni vedil
y
kaj mu je početi s takim tatom.
55
Še grajšino mi bo ukral, ako ga ne spravim iz pota
, ko po
Li
pravi nevoljen svoji ženi. Pa kmalo se vtolaži
Ide dekle v gozd zeleni, Ondi z vije tri kožulje, In nabere sladkih jagod, Tri kožulje sladkih jagod Za vězilo mili majki.
In zavrača knez
tako
„Drago dete, dobra duša Ali dala bi mi jagod? Mene muči
V •
zgeca zeja
y
misli, da je vsega tega le sam kriv. v grad,
povedi izveršil, je vse tvoje, kar si mi ukral, in še obilno te hočem nadariti, ako mi mojega sovražnika v sramoto
spraviš."
Poklical je toraj tata Zveri strelja knez po gozdu
y
u
in mu rečel: „Ker si tako natanko vse moje za- Huda žeja ga obiđe,
In ni vode v celem gozdu
y
Da pogasil bi si zejo. Truden celi gozd obhodi, K deklici ga pot pripelje.
Tat je storil, kar je grajšak zahteval. Kako pa je Prime jo za belo roko,
zveršil svojo nalogo
nočem povedati.
A. K. Cestnikov.
Mitologične narodne pripovedke
u.
Od Torke ali Torklje.
. V
(Iz Štajerske.)

Pa ji tako beseduje: „Drago dete, dobra duša! Komu jagod tù nabiraš? Ali za-se jih nabiraš, Asi dala boš jih bratu, Ali sestri, ali otcu
i
In ni vode v celem grozdu Da pogasim hudo žejo In podá mu dekle kožulj. Polen kožulj sladkih jagod Zverne knez ga v Iovsko torbo Pa nasuje ga s cekini. In ga dá ji v belo roko,
Ter ji lepo beseduje: „Drago dete, dobra duša! Dobra hčerka dobre majke
To ti
Za plačilo tu na Za ve Bog t
y
bodi za plačilo,
zemlj dobri majki:
y
yyyy
Ko sem se doma bil, slisal sem veckrat pripovedovati
od neke pošasti Torke, toda sem že skor vse pozabil toliko
y
se
še spominjam, da pride ta pošast k va ter ni
Ali mili majki svoji?" Odgovarja mlado dekle:
Ne nabiram za-se jagod, In po rojstvu sestre nimam, Brata vzela mi je vojska, Otca krije černa zemlja; Mili majki jih nabiram, Mili majk i za vězilo 5
bode lep
milo
plaçai majko
y
Ker poštuješ In napajaš žejne lepo.44 Spred oči ji knez odide, Pa na dom se verne dekle Majki ljubi belo roko, Pa vezuje jo prelep
r
Lep
dari ji daruj
večer, kadar predejo predice predolgo v noc Rada kaj za god bi dala,
čez enajsto uro; pride pa v podobi pasje noge in goni kolovrat, da pokaži celo kodeljo. Tukaj v Varaždinu do-zdaj še te pošasti nisem dobil, ali neki mož iz bližnje Sta-
Dva kožulja sladkih jagod. Tretji kožulj svitlih zlatov:
jerske mi je povedal to-le pripovest:
Tak je ena baba navado imela, da je v soboto rada dogo prela. Te se dogodi, da njena sneha v zavod sprela
Pa uboga nimam cesa; Toraj šla sem v gozd zeleni In nabrala sladkih jagod Mili majki za vezilo.W4t

Mila
ajka, dobra d
y
To nabrala sem ti v gozdu Za vezilo k tvomu godu!44
Fr. Cegnar
Novičar iz avstrijanskih krajev
$
te njoj reče: idi si po driigo kodeljo kaj boš prela.
Ona
pa njoj reče, da je že kesno gor na náhiž iti, ino sneha neče gor iti. Zato baba sama ide ino njoj kodeljo zeme ino
y	■	I	J ■
Iz Gradca. Štajersko svilarsko družtvo kupuje funt
letošnjih kokonov (svilnih mešičkov) po 1 fl. 20 kr., ako
dojde do rola
dimnika). Naenkrat pride Torklja od
rola viin ino njoj reče popevajoč: zakaj nečeš snehe spat pustiti? jaz te čem zdaj nad tim kaštigati; jel še bode
jih gré 300 na funt jih gré 300 do 350, do 400, in po 1
y
po 1 po 1
15 kr., ako so ložji in 10 kr., ako jih gré 350
veckrat tak kaj nes pustila snehe spat? Reče baba: Torklja, ti delaš z menom tak, jaz pa le ne pustim snehe spat, jaz pa zdaj bom doli šla ino bom ti njo gor poslala.
Torklja rece: o ti baba trdokorna
y
kaj
v
se
meni
neš
po
korná? Te pograbi Torklja babo ino njoj vso meso s kosti zliže. Ino sneha misleča, da je ona odišla si čemerov od-
Or ft
anjat
y
ide spat. To ti dojde sneha driigi den gor na náhiž
. 5 kr., ako jih gré 400 do 450 na funt.
Iz Marburga 7. julija. / Danes je sto let, kar so latinske šole v Marburgu č. č. očetje Jezuiti odperli; zato bodemo, kakor sem povedal že v 26. listu „Novic", koncem letošnjega šolskega leta stoletnico našega gimnazija slovesno obhajali. V svojem tadajnem dopisu sem rekel, da ta slovesnost bode zadnjega julija; razne okoliščine so nas primorale jo na 2. dan avgusta preložiti.
ino najde babo za rolom, kak njoj je Torklja meso poli zala. Tak je bija (= bil) babji konec.
111.
Od divj ih dekel.
• JL .fJI ,1 i 'i^jí a ^
(Iz Štajerske.)
Kolikor je meni iz vsega znano, bode se ta slovesnost tako le obhajala: Gimnazijsko poslopje in cerkev sv. Alojzija bote lepo okinčane. Z oken in stréh bodo vihrale bandera, in okna bodo prepletene z věnci. Ob 7. uri 2. avgusta se bode slovesno šlo v cerkev, v kteri bode pridiga, po tem sv. maša in hvalna pesem „Bog Tebe hvalimo.a Po službi Božji se bo podala gimnazijska mladost in povabljeni gosti
Enkrat se dogodi, da bi enoga pajba divje dekle v dvorano našega grada
5?
Burg
a
imenovanega
Tam bode
se govorilo v latinském, nemškem in slovenskem
vtopile, to pa začiije ena stara žena, štera je k mlini zrnje
donesla, to pa je bila njegova mati. Ona čiije ti glas iz jeziku, delile se dařila itd. Zvečer bodo veselice. Goste vode viin: viira je tu ali Ivana še ne tii, viira je tii ali pričakujemo gospoda ministerskega svetovavca, dr. Klee-
Ivana se ne tii, viira je tii ali Ivana še ne tii. Počasi do- m an-a, gospoda dezelnega poglavarja grofa Strasolda, jaše njeni sin Ivanek na svojem belem konji, pa mu reče šolskega svetovavca, in pa starega jubilirovanega arkivarja
njegova mati:
ciijes, ti moj dragi sin, jaz sem ćula trikrat
dr. Wartinger-ja, kteri je pred 60 leti v
Marburgu
223
profesor bil. Razun teh odličnih oseb so javno povabljeni dežja prišlo. Terta lepo kaže; grojzdje se na nji vidoma vsi nekdanji učenci marburžkega gimnazija k tej slo-
debeli, in bolezni ni, hvala Bogu, pri nas celo nic poznati;
vesnosti, kteri se hočejo udeležiti te slovesne stoletnice. sadno drevje je večidel dobro obloženo, in če je sadje kaj Veliki gimnazijski program, debel 12 pól, bode prinesel redkeje ko lani, bo pa toliko lepše in bolje; bčele so se sostavke v nemškem, latinském in slovenskem dobro porojile in so zdaj dobre ; pa gorjé jim bo do ajdo
jeziku

točno zgodovino gimnazija, in imenik najimenitniših vega cvetja

če suša pritisne. Zidni červi
(kavalirji) so se
šolarjev marburškega gimnazija itd. — Pod porno družtvo tod dobro ponesli, ker so bili zdravi; zavoljo tega so Lahi za uboge dijake lepo napreduje. Ze smo dobili 200 fl. celó dosti kokonov za seme pokupili; ena sama družba jih
srebra, od osem nekdanjih marburških šolarjev. Ker naš
dalje
»
gimnazij šteje generale in visoke deržavne urednike, več kanonikov, dekanov itd. med svoje nekdanje učence tedaj upati smemo, da se bode lepa glavnica nabrala. Vso
je kupila 30,000 funtov; plačevali so po srednji ceni
1
i
slovesnost bodem
prijateljem „Novic"
natanko popisal, kako
in s kakosnim utiskom in posledkom je bila obhajana.
Iz Celovca smo zvedili žalostno novico, da so 30. dan
20 kr. funt, narveč jih je bilo prinesenih z doljnega Krasa.
Pri tej priložnosti pišem tudi, da smo z veseljem brali, kar so zastran pogojzdenja Krasa g. fajmošter Golmajer v „Novice" bili dali. Kar smo pa iz Beršeca pisanega zastran zavarovavnice poljskih pridelkov pred škodo toče v Terstu brali, je pa menda prazna; saj sem jez lánsko
p. m. mnogozasluženi gosp. Simon Rudmaš, c. k. šolski leto sam v Terst šel in sem hotel svoj poljski pridelk za svetovavec in nadzornik koroških ljudskih sol, v 68. letu
svoje starosti umerli.
Iz Zagreba 5. jul. Z.
varovati, pa posiljali so me od ene zavarovavnice do druge in tudi do tretje; povsod so bili kar pripravljeni zavarovati V tiskarnici dr. Ljudevit-a suhote (poslopja) in pohišje, poljskega pridelka pred točo
Gaj-a bo se ta teden natis Freudenreich-ove igre „Cma ni htela pa nobena zavarovati.
kraljica ili prokletstvo na Medvedgradu" v lati
Iz Ljubljane. Poslednji češnjev sejm se ni kaj dobro
nici dogotovljen. Gospod Kosta Stojsič, kteri se je tega obnesel; ljudi iz kmetov ni prislo dosti, ker poljske opra-posla kakor pri „Graničarih" lotil, vabi vse slovenske ro- vila so jih zaderževale in pomanjkanje dnara. Goveje živine doljube in prijatelje slovstvenega našega napredka, naj se so prignali veliko, pa vidilo se ji je na rebrih, da je pre-
po
boljih kravah so hitro segli kupci in
mnogobrojno in skoro naročijo na to delce. Stalo bode stala hudo zimo; 40 kraje. sr. Denár naj se pošilja v frankiranih listih pod jih s teletom vred po 70, 80 gold, in še čez plačevali;
naslovom „K. Stojšiču v dugoj ulici br. 783 v Zagreb.
Kdor
10 naročnikov nabere, dobi
11.
iztis
' tudi voli so bili dragi. Kónj je bilo malo, pa še ti večidel v nadarek. same gure; kupca pa malo za-nje. Mervo ponujajo že
Ker predmet omenjene igre, kakor je bilo v „Novicah"
v slovensko dosrodivšcino, zlasti
uze omenjeno
*
zló
spod goldinarjem cent, zato
t
ker
otava kaj dobro kaže.
ts
Cena živine ne bo kaj dosti padla, ker letos ne bo klaje
nekdanje celjske slavne grofovine sega, bi se ta manjkalo.
Tudi v Ljubljano so prišli Lahi po svilnih
igra v slovenski obliki kaj dobro sponašala slovenskemu mešičkov (kokonov) za seme.
teatru, kteri je pa morda se daleko v zeleni gori enkrat: Slovenci kupite
Še
Po naznanilu „Danice" se
je za Knobleherjev spominek dosihmal nabralo 193 fl. si „Crno kraljico" v svoje du- in 4 cekine. — Se moramo nekaj povedati od tistega dra-ševno razveseljevanje, in da bodo Horvatje vidili, da nam gega kamna, kteri je s pripomočjo gosp. Mih. Ambroža je mar njih pružene desnice! Saj tudi ni dvojiti, da bi oni přetekli teden iz Pariza v Ljubljano přišel in je zdaj
že na Dunaji, da bi se ondi prodal. Ker je cela Ljub-
analogično si naročevali slovenskih knjig!
Iz Kopra 26. junija
B.
Talijani, posebno Lom- ljana in menda že tudi cela dežela polna različnih govoric
bardi, kterih je seme nakupit, so se
veliko v Istro prišlo si svilnih mešičkov za o tem kamnu, se nam potrebno zdi, saj to povedati od njega,
najpred spustili po vsi Istri, in ogle-
kar je gotovega. Gotovo je pervic, da je ta kamen, ki je dovali so svilne gosence; zaarali in kupovali so, kar so po velikosti srednji maslenki ali puternici podoben, komisija lepega in zdravega našli. Přetečeni teden jih je pa veliko slavnega „Atheneuma" v Parizu za silno žlahen, ve-spet prišlo na sejm v Koper, in zato je tudi cena svilnih liko vreden kamen spoznala, kar smo sami brali v mešičkov zadně dni nekoliko poskočila. Včeraj in danes so protokolu od 18. junija, kjer komisija pravi: 1) da se
2 fl. in 40 kr. funt, in tudi
ji zdi kameu ta tak, da mu ga ni para v lepoti, tezi,
se najlepsi kokoni prodajali po
drugi kokoni, kteri so samo za svilo in ne za seme pri- velikosti in gotovo tudi v vrednosti njegovi ne
son poids, son volume
pravni, so se po 55 kraje, do 1
in 20 kraje, spečali.
(„un objet unique par sa beauté
i
bolezni svilnih gosenc se še zmiraj govori, al bojè je et sans doute sa valeur") in 2) da ima vse fiziene lastnosti
vec upitja kakor resnice
i
kar tudi teržaški „Osservatore"
démantové in vse znamenja najlepših doslej znanih
Unidan sem z dvěma prijatloma zadel na dva demantov
poterjuje.
stara spominka slovanščine v bližnici Kopriški.
Napisi
(„des plus
beaux diamants connus
u
Prei8ka
vala je ta komisija kamen po vseh načinih umetnosti in je
so glagolitiški.
Pervi ima letnico 1461, drugi pa 1466. našla, da po areometru Niholsonovem vaga 168,82 cen
Slike in napise bomo poslali gospod Kukuljeviču v Za
teza
greb za „Arkiv."
Bog!
M	. HP
tigramov (po navadni vagi čez 10 lotov); špecifična njegova je 3,56, tedaj tista kakor demantova; sila sila
lz Tersta. Te dní je sreča člověka obiskala, kteri terd je; žarkolóm mu je enojni, po drugem mnenji pa jo je zaslužil in prav obernil. Zadel je namreč pošten pa dvojni; elektrike je steklene, in po kemijski preiskavi réven mož v veliki loterii 250 tavžent goldinarjev. Boillotovi, izverstnega kemikarja parižkega, ima ogeljca
Bil je nekdaj kupec, pa na kant je přišel in ostal je še v sebi
(„contient
du carbone"), kteri je tudi obstojen del
40 tavzent gold, dolžan. Oznanil je, koj ko je po telegrafu diamantov. Po vseh teh preiskavah je komisija izrekla gori svojo srečo zvédel, svojim upnikom, da jim bo vse pošteno povedano razsodbo o tem kamnu, kterega lastnik je gosp.
plaçai. Za mestne uboge je daroval 3000 fl. Tako ubog je Dupoisat, kterega tudi potni list, od policije v Parizu
podpisan, imenuje portugiškega majora. Kupil je
bil
ze sam, da mu je zjutraj dne, ko ga je sreća doletéla,
rubezen napovedana bila, ker ni mogel stanovanja plaćati.
gosp. Dupoisat ta kamen po dražbi v zapuščini nekega Novice" povejo, indiškega guvernerja z mnogimi drugimi kamni in rud-
Iz Krasa 10. julija. A. U.
Naj
»
kako je kaj tod po Krasu. Zavoljo nenavadne vročine pred ninami vred, pa dolgo sam ni vedil, kaj je kupil in kaj sv. Petrom in zavoljo pomanjkanja dežja imamo malo sená
i
m žito, zlasti pšenica, bode drobnega zerna; odkar nam
biJ
je
ima, ker kamen ni bil brušen nič ni.
pa mili Bog 6. dan t. m. majhno ploho poslal, je vse nina Dupoisat-ova; ker pa mu je dnarja manjkalo
Vi i	» i	V	• . •	-	_	. _	.	•	v , ,	i n	i •
brez brusa pa tudi démant
Kamen je po sodniških spričbah pravična last-
> £a
bolj ozivelo, toda še zmiraj imamo prav po malem vode in dati umetno brusiti, je na priporočilo gospod Bedinovo
željno se na vse kraje
oziramo, od kod nam bo še kaj več
gosp. Ambrož posodil Dupoisatu potrebni dnar proti ti
pogodbi, daje tudi on deležnik kamna, kterega ce-nijo za 3 milijone goldinarjev srebra na prodaj. Vsi last-niki s kemikarjem Boillot-om vred so zdaj na Dunaji, kamor se je tudi gosp. Ambroz podal; po njegovih tele-grafnih naznanilih je kamen tudi na Dunaji za to spoznan, za kar ga je spoznala parižka komisija. — Vse to so resnične dogodbe, in dragoceni kamen je zgolj kup čij ska reč. Da bi bilo političnih naklepov vmes, je laž, kakor tudi to, da so Dupoisata in njegove ljudi na Dunaji zaperli. Toliko za danes o tem kamnu, kterega bi bili že gotovo ljubljanski liudi in dobri jeziki brez pla-čila zbrus i li, če bi ne bil Ludevik Berquem iz Briigge-a že leta 1475 znajdel umetnosti demante brusiti! — Kontrakt za gazno osvečavo ljubljanskega mesta je bil včeraj podpisan.
Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja. Prosvitli césar in presvitla cesarica sta silno lepo cerkveno obleko darovala cerkvi v Marijnem Celju v spomin obhajanja sedemstoletnice utemeljenja te božje poti v letu 1857.
—	Po sporočilu dunajskega nadškofijstva so se začele 5. t. m. v vseh dunajskih cerkvah molitve za s rečen porod presvitle cesarice. Enako se opravljajo molitve za to v katoliških cerkvah celega cesarstva.
—	Perve 3 mesce tega leta je bilo na vseh poštah cesarskih skupaj 14 milijonov 923 tavžent in 900 pišem oddanih; 629 tavžent in 300 več kakor 1857.
—	C. kr. dnarstveno ministerstvo je dalo na znanje, da bodo dobile v kratkem deželne dnarnice in davkni uredi zalogo dnarjev avstrijanske veljave. Tem dnar-nicam je pripuseno, nove dnarje za druge zamenjevati, ki so po postavi v obteku, toda samo take, kteri so dobrega
srebra.
. — C. kr. dnarstveno ministerstvo je izdalo 3. julija občen předpis za vse očitne dnarnice, urede, računske in kontrolne oblastnije, iz kterega posnamemo, da ima od 1. novembra 1858 novi dnar avstrijanske veljave edini dnar v celem cesarstvu biti, s kterim se vse pla-čila in rajtenge opravljajo. Poslednjega dné oktobra 1858 bodo vse dnarniške bukve in rajtenge sklenjene in zapiše se za vsacih 100 fl. sedanjega dnarja 105 fl. novega va-nje. Od 1. novembra 1858 se imajo vsi deržavni dohodki in stroški na novi dnar prepisati in rajtenge se bodo vse po ti veljavi delale. Dokler se morajo bankovci namesti go-tovega dnarja jemati, se imajo, dokler ne bodo preklicani, po merilu od 105 fl. novega dnarja za 100 fl. dosedanjega jemati in za plačilo dajati. Vsi cesarski davki za leto 1859 se bodo že po novem dnarju plačevali.
Iz Ogerskega. Iz Tokaja in drugih strani ogerskih
se piše, da so vinogradi po lanski preveliki suši in letošnji zimi silno terpeli. Vina bode tedaj letos tukaj manj kot lani, in tako bo cena lánskému vinu gotovo poskočila.
(Gosp. list.)
Iz Bačke. V Starih Bečah so miši tako žita
pokončavale, da jim je mogla ondašnja gosposka vojsko napovedati. Zapovedala je tedaj, da je mogel vsak ondašnji hišni gospodar šesterih sosesk najmanj vsaki dan 10 miš v županovo hišo odrajtati. In tako so nek v kratkem okoli 300,000 miš pokončali.
Iz Cerne gore. „Agramer Ztg." piše: Cernogorci se
bojé, da bi jih Turki na južni strani ne přijeli, ker jih je okolj Škodre veliko zbranih. Zavoljo tega je Cerniška nahija vedno na straži, vse delo na polju je ne-halo, ob škodraškem jezeru so straže postavljene, střelivo in orožje je na odločenih krajih pripravljeno iu zadnjič je povelje dano, da ne smé nihče, ko se začne sovražnik pri-
bliževati, na brambo svoje hiše ali nevarnosti najbližjégá sela misliti, temveč mora slednji v dupilske in gradjanske tabore iti, kamor bo v knez Danilo sam přišel, se boja udeležit. Al tega se Cernogorcom ni bati. Turška vlada je namreč dotične vlade, zlasti francozko, zagotovila, da se Cerni gori zavoljo tega, da toliko turških vojakov na njeno mejo prihaja, nič ni treba bati, turška vlada ni imela na-mena, to kneževino obléci in nehala je, vojakov tjè pošiljati.
—	„Ost - D. P." pise, da v Cerni gori vse veselja poskakuje. Ruski konzul je šel namreč 27. junija iz Do-brovnika v Cetinje, in je prinesel Danilu 27 tavžent cekinov, kterih Rusija že tri leta ni več pošiljala.
Iz Rusije. V Estlandu so se kmetje spuntali.
Gnalo jih je v to poželjenje po prostosti in niso mogli čakati, da bi jim bila iz Petrograda poslana. Punt je silno razširjen in bati se je, da bi se tudi v Liflandu in Kur-landu ne unél, ako ga vojaščina ne zaduši.
Iz Neniškega. Iz Lipnice 2. jul. Štirnajst dni sem so vsi učenci vseučiliša strašno razkačeni. Zberajo se, kričé in razsajajo in tudi gerdo zabavljati so začeli. Vsega tega je nek tačasni rector magnificus kriv, kakor si mladost domišljuje, ker je nekega mlađega bogo-slovca posvaril, ki je med ukom se nespodobno obnašaL To je bilo študentom preveč, in ker so še štiri njih tovaršev zaperli, so tako začeli razsajati, da je bilo treba vojakov pripraviti. Pa vihár se je vlegel, hvala Bogu, in kmalo bo zopet vse pri starem.
Iz Italije. Iz Rima. Francozki general Goyon. je
dal, ker so se nekaj časa sem Rimci in Francozi pisano gledali, na znanje, da bo vsacega, ki ga bodo přijeli, francozka vojaška sodnija sodila, in opomnil je še, da je on višji poveljnik francozkih in rimskih vojakov v Rimu in da se mu mora enaka čast skazovati kakor papežů in kardinalom.
Iz Francozkega. 7. julija je bila 8. sêja konferen-
cijska. Kaj in kako se pa sploh godi v teh konferencija!), se ne vé nič gotovega. V sedmi sêji so bile, kakor se sliši, važne reči rešene. Angležki pooblastenec je podal nek občert zastran osnove Moldove in Valahije, kteri je francozkemu nasproten in zvé se o njem, da ne zahteva v resnici zedinjenja teh dežel, puša jima pa vendar nekako samostojnost. Moldovski in valahijski divan bota zbrala odbor izmed obojih deželnih zbornikov, kteri bo ne kaka vez med obema deželaina. Gotovo je, da je bilo v 7. sêji sklenjeno, da se imate Moldava in Valahija imenovati „zed inje ne podonavske kncžije" in eno narodno
zastavo (bandero) imeti.	r
—	Cerni oblaki, ki so dalj časa na političnem obnebja viseli, so se poslednje dní nekoliko razšli in vse se je na bolje obernilo. Strah je minul, časniki si več ne zabavljajo in krik po vojski je omolknil. Omenili smo že poslednjič depešo, ktero je poslal Valevski v Frankobrod; danes pa zvemo, da je posla! enako sporočilo vsem francozkim poslancom in zagotovlja v njem, da francozka vlada ne želi ničesa bolj, kakor mir in prij atels tvo.
Iz Turškega. Slišati je, da bo šel Ali paša kot
pooblastenec h konferenciam v Pariz namesti Fuada; ako se to zgodi, bodo imeli Francozi zopet enega prijatla več,
ki bo v njih rog t rob il.
—	Turki so vDžeddah-u poleg Meke 15. junija
francozkega konzula in njegovo ženo, angležkega konzula in 20 kristjanov poklali.
Iz Amerike. Serditost Amerikancov do Evropejcov
je odjenjala.
Pogovori vredništva. Gospod J. B. na R: „Zgodovine" ni
prišlo še dosihmal več na dan.
Odgovorni vrednik : Dr. Jane* Bleiweis. — Natiskar in založnik : Joieí Blaznik.