Pripombe občanov k zakonskim osnutkom
Dne 6. s>eptembra 1973 se predstavniki hišnih svetov in družbeno-političnih organizacij krajevne skupnosti Ajdovščina, na seji, ki jo je vodil tovariš Grgič Silvo, obravnavali osnu-tek zakona o stanovanjskih raz-merjih in osnutek zakona o sa-moupravni stanovanjskl skup-nosti
K osnutku zakona o stano-vanjskih razmerjih so bile da-ne v razpravi naslednje pripom-be In predlogi:
Glede stanovanjskega maksi-muma (15. člen), se je večina izrekla za to, da se ne sprejme sedanja ureditev, kot jo določa zakon o nacionalizaciji najem-nih stavb in stavbnega zemlji šča (Ur. list SFRJ, št. 52/58), saj je bila to osnova za špekulacije s stanovanji in pojave renti-erstva. Večina se je opredelila za to, da se sprejme varianta k prvemu in drugemu oastavku 15. člena, ki bo onemogočil po-jave špekulacij in rentarstva ali vsaj močno zožil
Udeleženci sestanKa so se strinjali z določbami 19. člena, ki opredeljuje pojem vikenda, to je stavbe, ki jo lastn;k sezon-sko ali občasno uporablja za počitek ali oddih K temu čle-nu je bilo le postavljeno vpra šanje, ali je umestno da se v prvi alinei navaja uradni list SPRJ45-67, namesto da bi se mi-nimalni tehnični pogoji kar na-vedli, aii pa naj bi republiški sekretar za urbanizem sprejel ustrezen pravilnik o minimal-nih tehničnih pogojih, kar naj bi bilo predvideno v tej alinei.
Glede odprave nekaterih ome-jitev lastninake pravice lastni-kov stanovanj in stanovanjskih hiš, so se udeleženci sestanka strinjali s tem, da se s tem za-
konom odpravijo nekatere ome-jitve lastninske pravice, vendar pa se nikakor niso strinjali s tem, da se v 125. členu sprejme take odločbe, ki bi imetnike stanovanjske pravice v druždn-skih stanovanjskih hišah ali stanovanjih v zasebni lastnini postavil v nemogoč položaj in bi prav gotovo prihajalo do po-sebno težkih (kot zakon to na-vaja za zasebnike) razmer rav-no pri nekaterih kategorijah občanov, ki bi morali biti znat-no bolj zaš6iteni kot zasebni lastniki stanovanjskih hiš in stanovanj. Razpravljalci so v zvezi s tem menili, da bi se v primeru, če bi se sprejele do-ločbe tega člena, lahko zgodilo npr. v Ljubljani, da bi bila ce-lotna sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada za eno leto premajhna za rešitev sta-novanjskih problemov tistih občanov, ki bi jih po določbah, 125. člena morali uvrstiti med prednostne pričakovalce stano-vanj iz solidarnostnega sklada. To pa prav gotovo ni namen solidarnostnega sklada.
S tem v zvezi so razpravljalci predlagali, da se določbe 125. člena spremenljo tako, ds se podaljša rok, naveden v pred-zadnjem odstavku, kakor 'udi, da se upoštevajo tudi stano-vanjske pravice v zasebni sta novanjski hiši, ki so v večini upokojenci in invalidl in ne le težke stanovanjske razmere za-sebnih lastn1h stanovanj. Neka-teri so predlagaM, da se določ be 125 Clena v celoti črtajo.
V razpravi so zahtevali, da je potrebno določiti pogoje, pod katerimi se lahko dovoli, da se stanovanjska pogodba za sta-novanie v družlnski stanovanj-ski hi9i f64. člen) sklene tudi za določen fias. V nasprotnem primeru bodo vse pogodbe skle-njene sa doloften Cas ali pa se bo Stevllo takSnih pogodb moč-no povefialo.
Menili so, da so določbe zad-njega odstavka 82- člena pre cej nejasne in da ni razvidno, ali se nanašajo tudj za stano-vanje v družlnskih stanovanj-Bkih hiSah ali pa Ve za stapova nja v družbeni lastnini. Ce nam refi upoltevamo določbe 54 čle-na (zadnji odstavek). bi izgle dalo, da se nanašajo te določ be tudi na stanovanje v dnj-žlnskih stanovan.jskih hišah
Glede na to, da zakon povze-ma 3-4 določb starega, to je zveznega zakona o stanovanj-Bkih razmerjih, na ostale določ-be ni bilo pripomb.
K osnutku zakona o samoup-ravni stanovan.jski skupno?ti so bile dane y razpravi naslednje pripombe in predlogi:
Temeljna pripomba vseh raz-pravljalcev in sklep na seji je bil, da se mora v zakonski predlog nujno vgraditi vloga hišnih svetov in zborov stano-valcev v Jiišah v znatno vfčji meri, kot je to v tem zakonu, kjer je vloga teh osnovnih de-javnlkov stanovan.iske sainoup-rave enaka nlfili ali skoraj ena-ka, saj so hišni sveti omenje-ni le v 7. alinei 5. člena. kjer naj bi skupaj s krajevnimj skupnostmi skrbeli za urejanje in varstvo stanovanjskega oko-lja.  Nerazumljivo Je, da pred-
lagatelj zakona na tak način obravnava hišne svete in zbo-re stanovalcev, ki naj bi bili po tem čim dlje od svoje os-novne vloge upravljanja s sta-novanjskimi hišami v družbeni lastnini. Ponovno se skuša za to organizirati druge dejavnike: podobno je bilo ob stanovanj-ski reformi 1965, ko so vlogo hišnih svetov popolnoma prev-zela stanovanjska podjetja, ki so sedaj anatemizirana.
Nujno je predvideti možnost v zakonu, da se samoupravna stanovanjska skupnost lahko ustanovi tudl z odlokom občin-ske (mestne) skupščine, če se le-ta ne ustanovi s samouprav-nim sporazumom, kar je tudd sicer v skladu s 93. filenom os-nutka ustave SR Slovenije. Ta-ko bi namreč bilo treba popra-viti določbe 6. člena.
Glede na to, da se samoup-ravne stanovanjske skupnosti ustanavljajo med drugim pred-vsem zaradi tega, ker sta do sedaj organizirano stanovanj-sko gospodarstvo in še posebej stanovanjska graditev pokazala slabe rezultate in je zato treba pospešiti izgradnjo najemnih stanovanj, je po mnenju vseh udeležencev sestanka potrebno, da se čakajočim na stanovanje da prioritetna vloga v delegira-nju v skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti, ne pa projektantom, samoupravnim komunalnim skupnostim, dose-danjim stanovanjskim podjet-jem in drugim, kot je to na-vedeno v 12. členu osnutka za-kona. Nekateri razpravljalci so celo predlagaM, da bi poudari-li vlogo čakajofiih tako, da bi onl lahko ustanovili posebno samoupravno enoto v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti.
Skeptični so bild glede dele-giranja delegatov, navednih v allneah prvega odstavka 12. čle-na. Razpravljalalci so menili, da le-tl ne bodo mogli odigrati pozitivne vloge v skupSČinl sa-moupravne stanovanjske skup-nosti, kolikor se ne sprerneni nafiin, javnost dela (ki je v mnogih prlmerih sploh ni bl-lo, ali pa je bila zelo pomanj-kljiva) družbena in notrnnia kontrola deja v teh organiza-cijah fv Ljubljani LUZ, stano-vaniski podjetii DOM in POND in drugl), ker bodo te organiza-oije sicer v nasprotnem prtme-ru stoTde vse. da ?,ndržr,o svoj monopntistifini položaj na svo-jem podrofi.iu de!a.
Razpravljalci so menll". da ni potrebno ustanavljati samoup-ravno stanovanjsko skupnost na republiški ravni (17. člen). To naj bi ustanovlle s samo-upravnim sporazumom, če bo-do tako hotele, same samoup-ravne stanovanjske skupnosti, fn to bodisj kot poslovno zdru-ženje oziroma kot zvezo skup-nosti.
ObCani predlagajo, naj pri-pombe k obema osnutkoma za-kona upoštevajo pri izdelavi be-ser"la predloera zakona
Razpravlieiei »o zeleli, da M javno objavlli rezultete a/nke*e Mftstne konfftrence SZDL Ljub-l)ana na oodlaffi podatkov. kl so jih daili ht&nf sveti        V. J.
Izdaja občinska konierenca SZDL, Ljubljana-Center — Ureja uredmški odbor: Jože Benčina, Luavik Burger (gl urednik* Lojze CepuS, Vlajko Krivokapič. Jože Šircelj (odg urednik). Blaž Matekovič, Jože Pacek (predsednik ur odbora), Tatjana Pust, Veljko Rak, Pranc Strle. Jože Sager, Rudi VeseliC
Tiska CGP »DELO« — Casopis tzhajB zadnji ponedeljek v mesecu — Oproščeno temeljnega davka po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS z dne 13. II. 1973
Stevilka 421—1/72