Poštnina plačana v gotovi
N.
Leto XXVII.
Štev. 4.
Vredništvo v Lendavi hš. 67. — Uprava v Črensovcih,
Slov. Krajina.
Lendava, 28. januara 1940.
Slovenska Krajina, Najlepša milina:
Lübléna Ravenska, Gorička, Dolenska! Ne poznam jaz lepš’ga sveta, Vsa sladkost si moj’ga srca: Slovenska Krajina, mili moj dom,
Pozabo te nikdar, nikde ne bom.
žavi 80 Din, mesečno 2·50 Din, v inozemstvi 72 Din, mesečno 6 Din, z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din, mesečna 2 Din. — Plačati se mora naprej Stev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din, pol strani 400 din. i tak niže. Poslano med tekstom vsaka reč 2 Din, mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1·50 Din.
Jako važno.
Te naslov nosi en letak, šteroga je podpisao bivši narodni poslanec, g. Bajlec i šteri letak je bio priložen tistim številkam „Slovenskoga Gospodara“, štere so bile poslane v Slovensko Krajino. Bivši urednik Novin, ki je po Novinaj gratao poznani našemi lüdstvi i celo dobo v roke delno njegovo vodstvo kak poslanec sobočkoga sreza, s tem letakom agitira med našim lüdstvom, naj si naroči dobre liste, predvsemi Slov. Gospodara „poleg Novin“. On piše: „Zato jako toplo priporočam, da si po mogočnosti naročimo poleg naših domačih Novin, štere že več kak 25 let vzgajajo naše ludstvo v lepom krščanskom i narodnom dühi, ešče drüge krščanske časopise“.
Zatem priporoča „Slov. Gospodara“, „ Slovenca“, „Slovenski dom“, i sploh kak više povedano krščanske liste.
Samoobsebi je to lepi letak. A če pomislimo na siromaštvo našega človeka, na potrebe naših delavcov, na kričeče ne samo zahteve, nego krivice Slovenske Krajine i na razna pitanja, štera se samo nje tičejo, te z letakom g. Bajleca nesmo zadovolni. On bi mogo povdariti, da poleg Novin naj si tisti naroči drüge liste, šteri ma občem za to, šteri ma vrednost. Tak bi pravilno to zgledala na zvünaj. Na znotraj, gledoč na namen je drüga sodba.
Glasilo Rafaelove drüžbe so Novine. Glasilo naših posebnih razmer so Novine. Glasilo naših volilcov so Novine, ki so zdrüženi v JRZ i ki so glasali za g. Bajleca. Če Novine ne zdignejo svojega močnoga glasa z dühovščino v sobočke dekanije, skoro z gotovostjov lejko trdimo, da g. Bajlec (bar smo njemi to) iz srca želeli, ne bi dosegno poslanske časti. Gda vse to prevdarimo, pridemo do zaklüčka, da g. Bajlec kak bivši poslanec i bivši urednik Novin, štere so v 1. številki letos pod njegovim podpisom objavile njegovoga političnoga dela uspehe, „Slov. Gospodar“ pa nazlük podpisanoga letaka brez njegovoga podpisa, ne bi smeo v tom smisli podpisati letaka, kak ga je. On bi mogo letak napisati i podpisati odločno za Novine i bi mogo navesti vse zroke, zakaj za Novine, samo potem bi smeo priporočati Slov. Gospodara i drüge dobre slovenske liste, ka je popolnoma pravilno.
Pitajmo odkrito, jeli je pa šteri poslanec iz Kranjske napisao v „Domoljubi“, da naj si Kranjci poleg „Domoljuba“ naročijo tüdi drüge krščanske liste, predvsem Novine? Neje i to niti na pamet ne njemi je prišlo. Ali je šteri poslanec iz Štajerske gda sveta napisao i podpisao letak v „Slov. Gospodari“ šterom bi poleg “Slov. Gospodara“ priporačao drüge krščanske liste, predvsem Novine? Niti na pamet ne niednomi te prišlo i če bi urednik Novin oproso na to g. poslance iz Preka, nieden njegove prošnje ne bi poslühno. Vsaki bi pravo, vendar so Novine glasilo Slovenske Krajine, ne pa bivše Kranjske i Štajerske, mi ne bomo agitirali proti listom svojega kraja, šteri nam je spravo čast i dužnost poslanstva. I to bi po vsoj pravici napravili, da zameriti ne bi mogo nieden pameten človek. Če bi pa to napravili, bi njim zamerili vsi pametni lüdje.
Zato, da držimo, da je Zdrava pamet tüdi v Slov.
Krajini doma, zamerimo g. Bajleci te letak, šteroga namen je bio, čeravno ne odkriti, izpodriniti naše domače Novine i mesto njih razširiti prečne liste. Da če se te izpodrinejo i se razširijo samo prečni časopisi, se razbije naša krsčanska fronta i hasek bodo z toga vlekli samo našega krščanskoga mišlenja sovražniki. Ne daj pa Bog, ka bi se to zgodilo. I ka se ne zgodi, je dužnost vseh nas popraviti svoje falinge, štere smo včinoli proti domačemi svojemi listi, šteromi se mamo zahvaliti, za to, ka smo. Mi se vüpamo, da nesporazumlenje, štero je nastalo po g. Bajleca letaki on sam popravi i da jasno izjavo, ka pomeni njegov letak. Mi se vüpamo, ka na te način se reši vugodno pitanje, stavleno na uredništvo Novin, zavolo letaka g. Bajleca. G. Bajleca pa prosimo, naj vzeme te vrstice kak popolnoma dobrohotne, odkrite, objektivne kritike reči, štere smo javno povedali na njegov javni letak.	
Gde je naš aotobus?
Poštnoj oblasti na srce.
Poštni aotobus „Tatra“, šteri je vozo med Sobotov, Črensovci i Lendavov, je pokojni. Težko betežnoga i vmirajočega je Ptuj vrgo na cesto, ar ga ne mogo rabiti. Kama bi poslali toga betežnika inam, kak v Slov. Krajino. — Dobili smo ga i dali so njemi ednoga najbolših vozačov, šofera Bažika Pavla z Lakoša pri Lendavi. Te izvrsten šofer je za nikoj aotobus še v nočnih vüraj popravlao, gda bi počivati mogeo, naj kem duže more slüžiti dohodke državi. I zaistino, pa trüdaj i požrtvovalnosti toga dobroga šofera domačina, je stara škrlüta zdržala več mesecov i se je število potnikov meseca decembra podignola že za okroglo jezero, čeravno vsaki den zavolo popravkov aotobus vsaki den ne mogo voziti. Pitanje nastane, kak smo pa prišli mi do toga, da smo dobili od Ptujčanov škartirano, zavrženo „Tatro“!
Ne sosagajte se! Tak, ka so tisti novi aotobus, šteroga je g. bivši poslanec dr. Klar spravo na našo progo, dali v Brežice. Mi se poskrbimo za njega, slüži pa drügim. Je to pravica. Naša proga je pokazala den za dne-
vom vekšo rentabilnost, od nas za nas poskrbleni aotobus bi mogo tü čakati i se z nami veseliti svoje zmage, da je vsikdar bole pun vozo potnike skoz Črensovce z Sobote v Lendavo i z Lendave v Soboto. Zdaj pa tisti se njemi veselijo, ki za njega neso niti stopnje napravili, mi pa ki smo si ga spravili, pa nemamo niti aotovožnje, ar zdajšnja aotovožnja ne odgovarja našim potrebam, ka pridemo ob 9 v Lendavo, idemo pa ž nje že ob 11 vüri, i ne opravimo pri niednom uradi nikaj, v Soboto pa pridemo, kda se že dokončava delo v uradaj i gda se začnejo trgovine zapirati. Krčme ostanejo toti odprte, a mi ne hodimo v Soboto jest i pit, ar za to nega penez, nego po potrebnih poslaj.
K zaklüčki pa naj omenimo eden žalosten sklep. Tak se guči, da toga požrtvovalnoga, dobroga šofera, Bažika Pavla, ki je pokvarjeno „Tatro“ spremeno v vporabni aotobus za več mesecov, da toga vernoga šofera šče oblast z slüžbe püstiti iz razloga „ka je prej pokvaro aotobus.“ Če bi se to zgodilo, bi zajokala socijalna pravičnost.
Razgled po katoličanskom sveti.
Italija. Lani je minolo 100 let, kak se je rodio padovski dühovnik Anton Locatelli, ki je osnovao ustanovo „Krüh sv. Antona“, ki je dnesden razširjena po vsem sveti. Posebno je častio sv. Antona. V srce so se njemi smilili siromaki, zato je vse včino, da bi jim pomagao. Za nje je ustanovo „Krüh sv. Antona“. Ustanovo je tüdi katoličansko tiskarno in katoličanski list, šteroga je sam vrejüvao.
Nasprotniki so ga jako napadali, a on je vse potrpežlivo prenašao. Vmro je v starosti 63 let. — V Bologni so se v noči med starim i novim letom vršile v cerkvi sv. Odrešenika molitve i se je častilo Najsvetejše za mir sveta. V noči se je vršila slavnostna boža slüžba, pri šteroj je bilo navzočih vnogo lüdi.
Francija. Na Božič 1939. je vojni škof Gavlin Jožef, polski begunec, slüžo svečano sv.
mešo v katedrali mesta Angersa. Pri sv. meši so bili navzoči predsednik polske republike, polski ministri in več cerkvenih i svetnih dostojanstvenikov Polakov s polskimi vojaki. Na konci sv. meše je škof vsem podelo apoštolski blagoslov. — V kripti katedrale v Strassbourgi je slüžo polnočnico Mons. Ruch, škof Alzacije. Navzoči so bili večinoma vojaki. Tüdi po drügih mestaj v bližini Maginotove črte so se vršile polnočnice. Povsedi so molili samo za mir.
Švica. Katoličanska univerza v Friburgi, ki je bila ustanovlena pred 50 leti, je dobila še
nekaj novih zgradb, ki bodo slüžile za različne institute. Te zgradbe koštajo 1,225.000 švicarskih frankov. Ostale zgradbe univerze s svojov imovinov koštajo 4 miljone švicarskih frankov. Ka vse zmore katoličanska požrtvovalnost!
Etijopija. V etijopskoj cerkvi svetijo 1. decembra poseben Marijin svetek, ki bi odgovarjao našemi „Brezmadežnomi poprijetji blažene Device Marije. Svetek se zove „Mariam-Sion“. V svojih molitvah i pesmih Etijopci zovejo Marijo za lepo, prekrasno; brez greha rojeno, brezgrešno i vüpanje grešnikov.
Družba sv. Rafaela
za varstvo izseljencev Slov. Krajine naznanja:
Vučko Margita, Ižakovci, je dobila zaprošenih 2000 din iz Francije. Drüžbi se je zahvalila za posredüvanje.
Kralj. ban. upravi v Ljubljano smo izročili sledeče zadeve:
Naj se Černi Jožefi iz Renkovec vrne iz Nemčije 430 RM.
Naj se Ivanič Terezija, Filovci, obvesti, kakšo vrednost ma na nemškoj državnoj lotriji doblena 10.000 mark vredna državna banka.
Naj se pospeši pošilatev penez 355 mark, štere je Maučec Viktor iz Gančan poslao ženi, pa neso še prišle.
Da se Ciz Štefana ženi iz Noršinec da z Nemčije porodniška podpora, ar je tam rodila dete.
Da se Ferenčak Štefani vrneta 2 biciklina na podlagi voznoga listka, šteroga je Drüžba poslala na oblast.
Da Sep Anton i žena iz M. Polane dobita nazáj odvzete potne liste.
Da se Kolar Rudolfi, Črensovci, ki se je v Nemčiji ponesrečo, pošle podpora v Jugoslavijo.
Jugoslov. izs. odposlanstvo v Parizi smo oprosili:
Naj poišče Pintarič Marijo, ki se že 10 mesecov ne javla.
Da se poišče Gerič Marija, ki že več kak poldrügo leto ne javla i ne pošila dogovorjene oskrbnine za svoje dete.
Da se Rous Marki po krivici odtegnjenih 278.80 frankov povrne.
Pošle se sklep sodišča v zadevi očinstva Zelko Ivana iz Črensovec.
Da se Krampač Janoši iz V. Polane na podlagi od Drüžbe poslanoga potrdilnoga lista vrne odvzetih 437 frankov.
Da se Hanc Mariji iz Črensovec poiščeta dva kufra, ostala
na francoskoj obmejnoj postaji Modani.
Da se v Franciji ponesrečenoj Sep Ani iz M. Polane dopošle po krivici zadržanih 800 fr.
Ponüdba za delo. Drüžba sv. Rafaela je dobila iz Francije ponüdbo, da poskrbi 50 šumskih delavcov, ki bodo po večini opravlali akordno delo. Plača je dobra. Pogodbe pošle gospodar sam. Naj se do 28. januara javijo pismeno ali osebno s potrdilom od občine ali župnoga urada močni, trezni, pošteni i delavni dečki ali možki, ki se smejo izseliti i ki so zavolo siromaštva potrebni zaslüžka. Drüžba njihova imena pošle gospodari potom našega poštenoga izseljenca, ki je tam v slüžbi i potem se potom borze dela odpravijo na pot.
Wolf Karol, Krašče 75. Javi drüžbi, keliko i kakše marke maš. Ona bo prosila pomoč ministerstva, da se zmenijo po ugodnoj ceni. Dali bodo naši šli na sezonsko delo v Nemčijo, še ne vemo. Dozdaj ministerstvo ne še dalo tozadevnoga sklepa.
Vsem, ki majo marke se naznanja, da po 31. januari se več ne sprejme nikša prijava od nikoga, dali ma marke i kelko ji ma. To naj si vsaki delavec dobro zapomni. Javite marke do 31. januara. To je zadnji termin.
Važna Pripomba. Drüžba sv. Rafaela dela vse brezplačno. Njeno glasilo so Novine po odobrili višje cerkvene oblasti i kr. banske uprave. Drüžba v Novinaj objavla njej izročene zadeve, zato prosimo vsakoga, ki se poslüžüje Drüžbe, naj si naroči njeno glasilo Novine, ar Drüžba nema sredstev, da bi koga pismeno obveščala. Obvešča samo potom svojega glasila Novin. Zato naj si vsaki naroči Novine.
Vmrli so mati g. Radoha.
„Hvala Bogi, ka si prišeo!“ To so izrekli pri popolnoj zavesti. V vseh naslednjih šestih vörah do smrti so kazali malo znakov spoznanja. Velika žela, da bi meli pri svojoj smrtnoj posteli sina dühovnika, se jim je spunila. Je zaistino velika sreča za človeka meti ob ločitvi s toga sveta pri sebi dühovnika, ki moli tiste prekrasne molitve za vmerajoče: „Potüj düša krščanska s toga sveta v imeni vsemogočega Boga Oče, ki te je stvoro, v imeni Jezuša Kristuša, Sina Boga živoga, ki je trpo za tebe, v imeni Svetoga Düha, ki je v tebi naseljeni“ itd.
Te molitve so sprevajale düšo drage nam matere do večnoga Sodnika. Sredi tihe zimske noči pri trepetajočoj sveči v roki vmerajoče matere, je sin opravlao te molitve. Nadzemski prizor! Vsi, ki so poznali to mater mučenico, njeno živo vero pa iskreno pobožnost, so osvedočeni, da jo je pravični Sodnik že postavo med toliko drügih mater mučenic, ki se veselijo pri Njem. Po to tak lepo düšo je gotovo prišeo tüdi zaščitnik srečne smrti sv. Jožef, šteroga so pokojna tak goreče častili. Mislili smo, da bodo vmrli že v tork večer. To se je pa zgodilo ravno, gda je
(TSJ.)
2
NOVINE
28. januara 1940.
vöra odbila 12 ponoči. Tak te v sredo. Znamo, ka je sreda posebno posvečena sv. Jožefi. On je šteo, da mati pridejo v nebesa v sredo. Marija Škapulerska, štere znak so celo živlenje nosili, Marija Rožnovenska, štere drüštvo so vodili nad dvajset let, jih je gvišno tüdi prišla tolažit v zadnjoj vöri. Kak verna tretjrednica so bili, to znajo vsi. Dnesden že malo poznamo Uršulinsko drüštvo, so vodili 40 let. Za vse to vidno i nevidno požrtvovalno delo za slavo božo, naj vživajo dobra mati večno blaženstvo!
Znali so biti Bogi hvaležni za vse dobrote. Najbole prisrčno so se Njemi zahvalüvali za najvekšo dobleno milost, najmre za
to, da so Njemi smeli dati edinoga sina za dühovnika. Neprestano se je za to veliko srečo iz toga vernoga srca zdigavala zahvalna molitev i pesem Tebe Boga hvalimo. Neštetokrat so vtrüjena vüsta ponavlale z Marijov Devicov: Hvali düša moja! Tüdi s starčkom Šimeonom so ponavlali: Zdaj püsti, o Bog, slüžbenico svojo, ar so moje oči vidile sina dühovnika. Vidile so ga, čeravno že vmerajoče i to mi je zadosta. Zdaj se naj zaprejo...
Pa so se zaprle.
Pokop je opravo domači g. dekan Jerič s pomočjov g. kaplana i dva gospoda iz Martinišča. Več dühovnikov bi prišlo, pa jim je slabo vreme ne dopüstno.
Nedela
drüga predpostna.
Tisti čas, gda bi se vnožina velika vküp spravila i z varašov bi šetüvali k Jezuši, pravo je to priliki: Vö je šo sejač sejat semen svoje, i gda bi sejao, ništero je spadnolo kre poti i zaklačeno je i ftice nebeske so je pozobale. I drügo je spadnolo na pečino i zidoče posehnolo je, ar je ne melo vlage. I drügo je spadnole med trnje i vküp zraščeno trnje zadavilo je nje. I drügo je spadnolo vu dobro zemlo, i zidoče stokrat teliko sada je prineslo. Eta govoreči, gor je skričao: Ki ma vüha na poslüšanje, naj poslüša. Pitali so ga pa njevovi vučenike, kakša bi bila ta prilika? Šterim je on pravo: Vam je dano znati skrivnost Kralestva Božega, drügim pa po prilikaj, naj vidoči ne vidijo i poslüšajoči ne razmijo. Jeste pa eta prilika: semen je reč Boža. Šteri pa so kre poti, oni so, ki poslüšajo, potomtoga pride vrag i vzeme reč ž njihovoga srca, naj vervajoči se ne zveličajo. Šteri pa na pečino, oni so, ki kda čüjejo, z radostjov gori primejo reč i tej korenja nemajo: šteri do časa verjejo i vu vremeni sküšavanja odstopijo. Štero je pa med trnje spadnolo, oni so: ki so čüli i od skrblivosti i bogastva i sladnosti žitka idoči zadavlajo se, i ne prinašajo sada. Štero je pa vu dobro zemlo spadnolo: oni so, šteri vu dobrom i najbogšem srci poslüšavajoči reč obdržijo i sad prinašajo vu potrplivosti. (Lukač 8)
Seme bože reči je zgübleno pri vseh tistih krščenikaj, ki ne poslüšajo reči bože. Naš Gospod je poskrbo, da bi se reč boža, njegov boži navuk, oznanjüvao po vsem sveti i v vseh časaj. Prle kak se je po svojem bridkom trplenji znova preselo v nebesa, je zbrao okoli sebe svoje lüblene apoštole i jim zapovedao: „Idite po vsem sveti i oznanüjte evangelij vsem.
Iz jezero i jezero predganic se glasi den za dnevom reč boža. Pa, nažalost, med denešnjimi kristjani je vnogo, vnogo takših, ki se nikaj ne zmenijo za reč božo, ki neščejo poslüšati Jezušovih blagovestnikov.
Takšim krščenikom pripadajo tisti mlačni, mrzli lüdje, ki so vsi brezi vse gorečnosti, ki nemajo nikšega navdüšenja za dobra dela. Takši mlačni kristjani včinijo samo to, ka je ravno mus. Zadovolijo se s tem, da so pa nedelah ino zapovedanih svetkaj pri sv. meši. Vse drügo majo za nepotrebno.
Med kristjane, ki ne poslüšajo reč božo, spadajo tüdi oni, ki so preveč puni posvetnih skrbi. Takše stvari so vzrok, da kristjani ne poslüšajo reči bože. Kolikokrat takši lüdje opüstijo zavolo opravil, štera bi se lehko odložila, predgo i krščanski navuk. Za takše je reč boža zgüblena.
Nadale je reč boža zgüblena pri tistih trdokornih grešnikaj, ki so vdani toj ali onoj strasti n. pr. nečistosti, skoposti, pijanosti. Takši se radi ogiblejo predg. Pa što bi se tomi čüdo?
Boža reč je tüdi brezi haska za tiste, ki jo poslüšajo, a svojega živlenja ne ravnajo po njoj.
Ka pa zgübi krščenik s tem, da zgübi reč božo? S tem zgübi najdragši kinč. Reč božo si moramo ogledati z düševnimi očmi. Krščeniki, šteroga prehaja živa vera, je reč boža nebeska svet-
lost i nebeski klüč. Je tista svetlost, od štere je že prorok Izaija proroküvao: Prebivalcom pokrajine smrtne sence se je prikazala svetlost!“ To svetlost nam je prineseo Kristuš. To nebesko svetlost je dao Gospod na veliki svetilnik — ustanovo je sv. Cerkev, — da gori i žari skoz vsa stoletja. To svetlost jemlejo katoliški dühovniki i jo v predgi postavijo lüdem pred oči, da bi hodili za njov.
Ka novoga v politiki.
Cincar Markovič i Gafencu v Vršci. Naš i romunski zvünešnji minister sta se sestala v Vršci i si določila sküpen nastop na seji balkanske konference, ki se bo vršila v Belgradi.
Zarota v Ameriki. Neki Nemec, po imeni Bischof Gerold je osnovao zaroto proti obstoječemi redi v Ameriki. Zarotniki so šteli vrčti vlado, razglasiti vodstvo države po narodnosocialističnom recepti, šteri v Nemčiji deli pravice državlanom, šteli so razstrliti železnice i ladje, štere vozijo orožje Angležom i Francozom. Osemnajset zarotnikov so zaprli. Ne ešče dognano, gde so jemali peneze. Vnogo orožja so že meli zbranoga, da svoj načrt izvršijo.
Odgovor sv. Oče Roosevelti. Pij XII. so odgovorili predsedniki Amerikanskih zdrüženih Držav na njegovo prizadevanje za mir, da je hvalevredno to prizadevanje. Pristavili i povdarili so pa, da tečas ne pride pravičen i stalen mir na svet, dokeč ne do mele države takše voditele, ki do se ravnali po Kristušovih navukaj.
Nemci v Galiciji i Odesi. 50 jezero nemške vojske je zasedlo tisti del Galicije, v šterom se nahajajo petrolejske vretine. En del te vojske je odkorakao z tanki i drügim orožjom v Odeso, da Türčijo opomene, da nikaj ne začne proti Rusiji, Galicijska nemška vojska pa opomina na isto Vogrsko.
Proračun Italije za obrambo. Italijanski proračun za obrambo države znaša v tom novom leti deset milijard, to je desetjezerkrat milijon lir.
Naša notrašnja politika. Ta kaže na dva tabora. Po obiski Njeg. Vis. kneza Pavla i Njen. Vis. kneginje Olge v Zagrebi, je dr. Maček dao izjavo, da se zdaj v prvoj vrsti morajo zvršiti hrvatske saborne i tüdi državne volitve. Zastopniki Srbov i Slovencov pa izjavlajo, da se v prvoj vrsti mora državno pitanje rešiti, najmre avtonomija Srbije i Slovenije. Vsakomi je jasno, da je to jedino pravično stališče. Da če se to ne reši, nastane srbsko i slovensko pitanje v državi, kak je dozdaj strašilo hrvatsko pitanje.
Brazilija za nemške pobegnjence. Na pusredüvanje sv. Oče je brazilska vlada sprejela 3000 Nemcov, ki so pobegnoli iz Nemčije i Avstrije.
Govor dr. Leya v Lodzi na bivšem polskom. Dr. Ley, voditeo nemške delavske fronte, je v Lodzi držao sledeči govor: „Naša vera je nemško pokolenje! Nemško pokolenje ma več pravic, kak drüga pokolenja. Nemški delavec je dosta več vreden, kak angleški lord. Mi mamo od Boga oblast, da vladamo nad človeštvom i mi si bodemo to oblast zasigurali. Kak smo Polsko vničili, tak bomo tüdi Anglijo vničili.“
Reči apostolskoga vikara na Finskom. Apostolski vikar za katoličane na Finskom Sobben Stavla sledeče pitanje: „Jeli pa finski narod v svojem boji za zapadno i krščansko omiko ostane sam?“ To boječe pitanje se postavla na Finskom. Napadalec je premočen, da bi njemi Finci sami mogli uspešno proti stati. Evropa pazi, ne ide se tü samo za Finsko. Nameni i cili teh sovražnikov vere i omike segajo dale. Tej ne bodo tečas meli mirü, dokeč ne obuntajo sveta na revolucijo.
Bojišča.
 Sovjeti so na Finskom pri Salli potegnoli nazaj svojo vojsko, ar se bojijo, ka bi jo Finci okoli opasali. Finci so najmre že znova tri ruske čete popolnoma vničili. Mraz je grozoviten, dosegno je celo 51 stopinj, v šterom slabo oblečen i nahranjen komunist, če je še tak navdüšen, nemore zdržati tem menje, ar je osvedočen, da se ne bori za pravično stvar.
V 7 tjednaj so Finci vničili tri sovjetske divizije, to je 120 jezero lüdi, več desetjezer vojakov zgrabili, vničili okoli sto sovjetskih letal, nad 300 tankov i oklopnih aotomobilov. Na desetjezere je tüdi mrtvih ruskih vojakov.
Zavolo teh neuspehov, je več višji ruski oficirov zgübilo svoje glave, vnogi so pa zaprti i je čaka ista usoda.
Na finskom bojišči se Finci trdo držijo i kak klešč zapirajo vküp dve ruskivi diviziji, šterivi se teško rešita. Jivi ne napadajo z orožjom, nego ne püstijo do njevi živeža, tak ka glad i mraz jivi prisilita, da se predata. — Odbili so po Rusi napad Fincov, šteroga so ti zvršili proti začasnim trdnjavam, štere so Rusi zgradili na finskom obmejnom kraji.
Angleži kak i Nemci si povekšavajo orožje, Angleži na jezere letal, Nemci pa mesečno 600 malih podmornic. Ladje se bole redko potaplajo, ar se Angležom posrečilo iznajti mreže za lovlenje nemških min.
Na Kitajskom pri Kantoni se je posrečilo Kitajcom zavzeti z rok Japoncov važne postojanke. V boji je spadnolo 400 Japoncov.
Tečaji kmečke zveze.
V lendavskem srezu je kmečka zveza skupno z bansko upravo priredila pri krajevnih kmečkih zvezah enodnevne kmetijske tečaje, kateri so uspeli prav dobro na splošno zadovoljstvo kmetovalcev.
V	Vel. Polani se je vršil tečaj dne 8. januarja 1940 od 8 do 13 ure. Tečaja se je udeležilo 150 kmetovalcev, gospodinj in deklet. Tečaja so udeležili tudi gg. župnik Halas iz Velike Polane, kaplan Škraban iz M. Sobote in Jaklin Štefan, preds. občine Poljane. Na tečaju katerega je otvoril predsednik krajevne kmečke zveze v Polani g. Kotnjek Josip so predavali gg. prof. Potokar F. iz M. Sobote o kulturnem in socijalnem življenju slovenskega kmeta, ing. Peternel M., sreski kmetijski referent iz Lendave o vzreji mlade živine, Sok A., sreski veterinarski refe-
rent iz Lendave o varovanju zdravja pri živini. Po predavanjih je poseglo več prisotnih v debato. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Halasu za njegove spodbudne besede o skupnem delu na vasi za našega kmeta. Takih gospodarskih predavanj si naši kmetovalci želijo še večkrat, ker se iz njih naučijo mnogo dobrega in koristnega za vsakdanje življenje.
Na Hotizi se je vršil Istotak tečaj dne 9. januarja. Tečaja se je udeležilo 80 kmečkih gospodarjev in gospodinj. Na tečaju je bil prisoten tudi predsednik občine Gaberje in svetnik kmetijske zbornice g. Lebar Josip iz Kapce. Tečaj pa je zelo dobro organiziral in vodil naš učitelj g. Pucko Janez s Hotize. Po predavanjih istih gg. predavateljev kot v Polani je več poslušalcev poseglo v debato posebno pri vprašanjih cene živine in izvozu živine. Tudi na Hotizi bo ta tečaj imel uspehov pri daljnem delu naših kmetovalcev.
Dne 10. januarja pa se je vršil tečaj v Turnišču, katerega se je radi hudega mraza udeležilo le 35 bližnjih kmetovalcev. Poleg preje omenjenih predavateljev je predaval tudi g. Munda J. iz Ljubljane o zavarovanju naših domačij. Tečaj je vodil g.
Bakan Štefan, posestnik iz Nedelice, kateri je izvršil tudi vse predpriprave, da se ustanovi v najkrajšem času krajev. kmečka zveza v Turnišču. Vse prosvetno delo in delo za strokovno izobrazbo naših Turniščanov bo od letos dalje mnogo lažje, ko bomo z otvoritvijo „Prosvetnoga doma“ v Turnišču dobili prostore v katerih se bo to delo neovirano in v velikem obsegu lahko vršilo za vse naše kmetovalce.
Vsi zavedni kmetovalci znamo ceniti vrednost teh tečajev kmečke zveze in zato tudi prosimo, da v bodeče priredite še čimveč takih predavanj in tečajev za nas
MISIJONSKA POROČILA
Velki male jejo . . .
V	tom časi, da se to godi i da se že več držav joče za svojov sloboščinov i da pred dostimi drügimi so zdigjeni ostri noži, da je razrežejo; tü, na Portugalskom, se narod mirno pripravla na proslavno obletnico svoje neodvisnosti od Špancev. 60 let so bili pod tihincem, tak dugo so jokali nad svojov nesrečov, oni tak ponosni na svojo zgodovino. Šteri naj bo zrok, ka so oni, vladari morja i skoro polovice sveta, spadnoli pod drüge? Reči slavnoga jezuitskoga predgara, Antona Vieira odgovorijo na to pitaje: „Velki male jejo, pride pa vekši, ka te pojej.“ Tak se je zgodilo. To je on kričao te, gda so, parovni za bogastvom ropali i morili nešteto vnožino po svoji kolonijaj, pa tüdi še po svojoj lasnoj domovini. Krv, štera je kričala po maščevanji je dobila zadoščenje. Kak so dobili, kak so vse zgübili, poleg vsega šče lastno slobodo. Ka so se rešili, za to morejo hvalo dati svojoj vrnitvi k pravičnomi živlenji, tak da so se smeli pa zvati za Marijin narod. Nazadnje so razmili, da z Bogom se brez Njega nikaj ne dosegne. To bodo pokazali v toj proslavi, da so Portugalci vsi edno „katoličani i domolübi.“
V Lisboni sta dva človeka, šteriva gledata na to proslavo. Eden zastople staro, drügi pa novo Portugalsko. Prvi na strašno visikom stebri naslonjeni na Leva (vreden pastir prostozidarov), drügi pa v prostoj hiši, naslonjeni na mlade Portugalce. Tisti je mrtev, zasovraženi, te pa živ i lübleni od naroda. On s stebra kriči: „Za vreme svojega vladanja sam prignao k nam prostozidare, sam klao po svojoj voli vse, ka mi je bilo na poti, stirao sam redovnike, sem vzeo škole prostomi narodi, dühovnikom sam vüsta zapro, plemiče sam ponižao, prenovo sam državo, davao sam dobro plačo svojim prijatelom, delao sam ceste i moste samo okoli sebe, ka se narod po blatnoj poti vozi, me je ne brigalo, vojsko smo meli ponižano, razčejsano, na morji sam meo samo dve starivi vojnivi ladji, zasejao sem sovraštvo med narodom, plemiči i kralom. Ka je te zgübo korono, se ma meni zahvaliti. Z ednov rečjov, jaz brezverec protizidar sam zapelo narod i zavozo državo na pot pogüblenja, z šteroga jo je rešo sam Bog." Tak piše zgodovinopisec od toga nesrečnoga. Pombali, šteri, či tüdi je bio iz rodbine püšpekov i dühovnikov, itak je mislo, ka je vera nekša postranska stvar. On je kriv, da so tü telko slaboga včinoli komunisti med prostim narodom, da so krasne cerkvi prazne, da narod neve šteti ...
Človek, šteri sedi v prostoj hiži (kmečki sin je) je tiho, piše, računa i popravla zmote prvoga. Pod vladov toga se je začnola roditi mlada Portugalska. Vera jo zaleva i ona raste tak, ka se drügi narodi čüdijo, ka v toj prle tak nemirnoj državi, zdaj gda indri vlada nemir, je tü vse mirno. Zdaj majo lepe ceste, močno vojsko, delavci se začnejo brigati za svoje hiže i zapüščajo krčme, gde so se pokvarjali, državna blagajna je na zdravom mesti. Vidi se ka celi narod dela s svojim ministrom pa za katoličansko državo. Žmetno plača narod dačo, a tolaži se, da vidi, ka to ne ostane v žepi ministrov. Či de se to tak nadalüvalo, Portugalska postane močna i zdrava država. Komunistom je to pravi trn v peti, ka zdaj te človek, veren katoličanec, vse dosegne z, mirom, ka so oni v dugih letaj ne mogli z nasiljom. Pa se tolažijo, rekoč, ka so oni tüdi dosta napravili či ne za narod, pa za sebe. To pa narod tüdi zna, zato pa je pripravlen ka v toj proslavi pokaže celomi sveti, ka je katoličanski i ka nešče več čüti od komunistov. Portugalec bi vrgeo pod nos vsakomi dijaki, šteri priporoča komunizem, pa naj bo pod kakšimkoli imenom: Pazi, „velki male jejo, pride pa vikši i te pojej.“ Z drügimi rečmi. „Ti pameten zapelavleš prosti narod, ar je to tvoj bridek i nepošten krüj, a nad tebe pa pride pametnejši i te znori kak ti drüge.“ To se godi v našem časi, kak prle i kak se bo godilo, dokeč de narod raj vervao bedaki, šteroga zanima lastna i ne drügoga sreča, ar Bog kaznüje grešnike z grešnika lastnimi grehi.
Izpred okrož. sodišča v M. Soboti
29. t m. ob 8 uri pred 3-članskim senatom se bo razgovarjal Friderich Štefan, bivši sodni oficijal pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, zaradi poneverbe nad 700.000 din pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, Forjanič Sidonija iz Dol. Slaveče je bila dne 3. jan. 1940 obsojena na 1 mesec strogega zapora in 600 din denarne kazni zaradi zloč. po § 231. Obsojenka je lanskoga leta kupovala jabolka in pri vaganju jabolk oškodovala več posestnikov tako, da je vago lažno predrugačila v svojo korist.
28. januara 1940.
NOVINE
3
Glasi iz Slov. Krajine.
Smrt dühovniške matere. Januara 17. ob polnoči so zaspali v Gospodi Radoha Agata, mati g. Radoha Jožefa, salezijanskoga dühovnika v Nedelici. Pokopali so jih 18. januara popoldnevi z velikim številom dühovščine i naroda. Pokojna so živeli 71 leto. Bili so pobožna, tiha düša, goreča tretjerednica, ki so s svojim lepim živlenjom kazali pravo pot vsakomi. Zapüstili so sina dühovnika i hčer Ano s familijov. Gda g. sini. gorečemi i plodnomi dopisniki naših listov izražamo' globoko sožalje kak i vsemi rodi, prosimo dobro mater Marijo, naj venča mater dühovniško z večnov slavov, ostale njene pa potolaži. V molitev naših naročnikov zročimo pokojne düšo.
Delo v Fantovskih odsekih. Čteo sam članek, v šterom pišejo Novine od dela naših Fantovskih odsekov, prosvetnih drüštev i drügij kat. organicijaj. Mišlenja sam, da smo člani Fantovskih odsekov premalo povezani z organizacijov i poučeni z njenimi navuki. Mislim, da je tü krivda nej samo pri nas članih Fantovskih odsekov, liki tüdi na gospodaj, šteri bi mogli paziti, da se razvija Fantovska organizacija v Slovenskoj Krajini v pravom tiri. Prečteo sam par letošnjij številk našega glasila „Kresa“, v šterom se jako lepo piše v istom smisli, kak je gosp. T. S. J. napisao članek v Novinaj, kak bi se naj delo vršilo. Zato si naročite Kres, v šterom najdete prave misli i navodila za delo v Fantovskih odsekih. Bog živi! Član F. O Beltinci. — (Pripomba. Veseli nas, da je članek zbüdo zanimanje v mladini. Preoster ne bio, nego še premili. Z milobov vas vabimo, poglobite se v dühovno življenje, v živlenje jakosti, čistosti, poniznosti, pobožnosti itd., zvünešnjost vas nikdar ne spopolni
i	reši. Dühovnikova dužnost pri vodstvi je pa ravno ta, da vam düše lepša po posvečüjočoj milošči. Vrednik.)
Sestanki JRZ. v Slovenskoj Krajini. Preminoči tjeden je stranka JRZ. obdržala dva jako lepo obiskaniva sestanka v Soboti i Črensovcih. Oba sta vodila bivšiva poslanca, g. Bajlec v Soboti i g. dr. Klar v Lendavi. Govorili so minister Snoj i bivša poslanca Kranjc i Špindler. Govori so bili na visini, jako temeljiti i tüdi jako potrebni. Zahvalimo se gospodom govornikom za lepe i hasnovite reči.
Bogojina, Prosvetno drüštvo „Sloga“ se najlepše zahvalüje „Urbarijalni skupnosti“ za podeljeno 1200 Din. podporo ter se priporoča še naprej za takšo naklonjenost. — Bog plačaj!
Gospodinjski tečaj v V. Polani. V V. Polani se je z velkim zanimanjem i v splošni zadovolstvi pričeo 12. decembra 1939. trimesečni banovinski gospodinjski tečaj. Tečaj, ki se vrši v Lebarjevi hiši obiskuje 18 kmečkih deklet kak redne tečajnice i
2	kmečki gospodinji kak izredne tečajnice. Tečaj obiskujejo dekleta iz Polane, Črensovec, Kapce i dve celo iz Krapja v ljutomerskom srezi. Pouk se vrši od 8 vüre zjutraj do 4 vüre popoldne. Nazlük hudi zimi dekleta redno obiskujejo tečaj v šterem so se že vnogo dobroga navčile za samostojno vodstvo kmečkoga gospodinjstva. — V tečaji povučüjejo dve gospodični strokovni vučitelici, polanski g. župnik, g. sreski kmetijski referent, g. banov, zdravnik i g. sreski veterinarski referent iz Lendave. — Pri organizaciji tečaja so pomagali vsi krajevni činiteli, predvsem g. Klekl, župni urad v Polani, občina Polana i krajevna kmečka zveza v Polani. — Tečaj se bo zaključil v marcu.
Pozdrav iz vojske. Predragi bratje mi Slovenci, mi Vam ščemo malo opisati naše vojaško živlenje. Vsi sküpno, ki smo v Sarajevi, vas pozdravlamo. Še dosta moremo vojaškoga krüha pojesti i dosti pretrpeti, dokeč se ne vrnemo nazaj v našo lepo Slovensko Krajino. Predragi dečki ino dekline, ki ste v sveti zakon stopili zdaj i pred oltarom prisego položili, na veko vekomaj, bodite pozdravleni. Posebno pa pozdravlamo našo bogojansko, beltinsko i sobočko faro, naše dühovne pastire, šteri so nas vnogo i vnogokrat pripelali k Jezuši. Daj nam lübi Jezuš, da se ednok srečno vrnemo v našo lepo Slovensko Krajino. Pozdrave pošilamo: Černela Franc. Bogojina, Pücko Alojz, Ivanci, Horvat Martin, Bükovnica, Maučec Štefan, Odranci, Šeruga Štefan, Bakovci.
Gederovci. Poročali smo že od smrti dobroga katoličanskoga moža, Gibičar Števana. V dopunilo ešče objavimo, da se je pokopa vdeležilo nad 500 lüdi, med njimi šolska deca z vučitelstvom, gasilci i cehi. Sprevod so vodili g. dekan Krantz. Pri odprtom grobi se je poslovio od pokojnoga šolski upraviteo g. Stanjko Viktor v imeni šolskoga odbora i posojilnice, šterih predsednik i načelnik je bio pokojni. V pokojnom so urednik Novin zgübili svojega sestranca i brata dobro poznana šolska sestra č. Marisstella, ki je vodila tüdi upravo našega lista. Bog povrni vsem, ki so pokazali lübezen do pokojnoga v betegi i pri smrti, njegove ostale potolaži, njemi pa odpri večni raj.
Cerkveni glasi. Zbetežao je g. Zver Štefan, naš domačin, kaplan v Slovenskih Konjicah na obisti i se zdravi v bolnici. Gospoda Zvera so Konjičani tak radi meli, ka takše lübezni ne bio deležen dozdaj nieden kaplan, so nam trdili štajarski gospodje. — Na živcaj je zbetežao tüdi g. Škraban Janoš, kaplan v Soboti i zaproso potreben dopüst. Vrači se v Slomšči v Ljubljani. Oba gospoda zročimo v gorečo
molitev naših naročnikov i njima želemo skorajšnje ozdravlenje.
Nedelica. Dobro znanoga stolara Tkalčič Jožefa je ta čast doletela, da so se njemi vsi trije detiči oženili. Mi njemi čestitamo v toj časti, detičom mladožencom pa želemo obilno božega blagoslova v zakoni. Majstra i detiče pa priporočamo našemi narodi za naročitev dela.
Sobota. Neki naš trgovec je šteo dati tri deci petroleja ednomi siromaki, gda ga je meo. Za to je bio javlen na sodnijo i ta ga je obsodila na plačilo 7000 Din. i 30 dni zapora.
Odranci. Pri nas je fajšček vesel. Samo k ednomi zapisavanji se je priglasilo devetnajset parov. Bog blagoslovi naše mladožence.
Bogato naročnino v zneski 100 din nam je poslala Prekm. gosp. posojilnica v Dobrovniki, dr. Klar Franc, nar. poslanec 200 din i g. Dr. Peterlin Makso, javni notar v Lendavi 100 din. Bog povrni!
Na podporo Novin je poslao Škafar Matjaž, sodni sluga M. Sobota 10 din, Horvat Matija, geodet v Zaječari, 5 din, Bratina Alojz, Križevci 2 din, N. Polane 50, Čošič Martin, Lendava 20, Režonja Anton z Trnja 5 din. v zahvalo, ka njemi je te bio jedini tolažnik v Nemčiji, Horvat Vilma z Čakovec 10 din, Vuk Matjaž, V. Polana 5 din, Bukovšek Rado z Sobote 5 din, Gorenčec Terezija z Zagreba 5 din. Bog plačaj!
Tikvino olje v Ameriki. Naš izseljenec Mӧrec Števan z ženov so začeli letos v Ameriki na svojoj farmi delati tikveno olje i na roranco rediti hajdinsko kašo. Z velkim veseljom so naši ponovili domačo lepo navado prek morja. Ženske so mesile, možki so bili masnjaki i prešari olja. Da se njim je posrečilo olje sprešati i kašo zrorati, so si veselo zaigrali i popevali.
Smrt naše v Pittsburgi. Tü je 18. dec. 1939. Vmrla Sukič roj. Čuk Marija. Pokopana je bila 21. dec. Za njov žalüjejo domáči tam i pri nas v G. Seniki. Naj v miri počiva.
Pogled po državi.
Knez Paveo od našega letalstva je napisao sledeče: „Z vsemogočnejšim razvojom letalstva se vstvarjajo novi pogoji za delo i živlenje. Letalstvo predstavla zvünredno sredstvo, kak v organizaciji državne obrambe, tak tüdi na poli gospodarske delavnosti i kulturnoga napredka naroda."
Hrvatski ordeni. Na Hrvatskom se je porodila miseo, da bi se na Hrvatskom odliküvali zaslüžni lüdje z hrvatskimi ordeni, to je znaki, svetinjami. Nemamo nikaj proti tomi, če do je nosili na dve strani prsi, nam se ide za aotonomijo Slovenije, da jo kemprle dobimo.
Knjigovezi države naznanjajo podražitev zavolo podraženoga materiala, šteri se rabi pri vezanji knig.
Podpora ponesrečenim delavcom. Ob 50 letnici obstoja je vodstvo OMZD sklenilo, da se starim ponesrečenim, ki so že dobivali podporo, ta že za enkratno poviša, ki so najmre nad 20% nesposobni za delo, ki so se ponesrečile pred l. 1922. Isto podporo dobijo vsi drüžinski ponesrečenci. Zviša se pa podpora dana meseca decembra. Zdaj, ka je nastala banovina Hrvatska, se je fond OMZD razdelo. Slovenija bo z toga fonda potrošila milijon din. za zidavo bolnišnice ponesrečencov, ostalo pa da se preprečijo nesreče pri deli i za stare ponesrečence kak podpora.
Novi šef našega generalnoga štaba, je general Kosič Peter.
Z vlaka je skočo nosač Tominc Franc v Ljubljani tak nesrečno, da je zgübo zavest i naskori na to vmro. Celi den je čakao na zaslüžek i gda ga je dobio, ga doletela smrt.
Ljubljana za zimsko pomoč. Sestavo se je posebni odbor, šteri pobira dare za siromake v Ljubljani za to dugo i trdo zimo. Odbor vodijo dr. Rožman, škof, dr. Adlešič, mestni župan i div. general Dragoslav Stefanovič. Dare sprejema Mestna hranilnica ljubljanska.
Kak strašno kralüje alkohol. Mariborska mestna občina je dobila lani na trošarini 2 milijona 687 jezero 600 dinarov. Ve je pa vina spitoga samo v Maribori 1,335.600 litrov. Moj Bog, gda de na sodnji den Zveličiteo račun brao od smilenosti do bližnjega, do trošarine obremenilno svedočile za pivce, ki neso bili smileni.
Bombe v Londoni.
Velika fabrika za orožje je v ednom deli v zrak zletela, mrtvih je pet lüdi. V drügoj tovarni smodnika je pa nastao ogenj i tüdi v zrak zletela. Vužgali so neznanci fabriko za stroje. Angleška oblast vrši strogo preiskavo. Dozdaj se je dognalo, da to delajo plačanci neke tüje, Angliji sovražne države po lüdej, ki neso Angleži.
Ka se godi po sveti.
Šparanje v Nemčiji. Nemški listi objavlajo, da se mora šparati s papirom, v šteroga se zavija küplena reč. Küpci se opominajo, naj pri drügom küpili papir znova s sebov prinesejo. Če što küpi tekočino, mora glažek, flašo prinesti v trgovino. Nova obleka, obüteo se zamenjata za novo z doplačilom. Nikaj staroga, ponošenoga se ne sme zavrči. Nemški narod se rad podvrže tem odredbam.
Zakon za naraščaj francoskoga naroda. Malogde na sveti je bilo zakonsko živlenje tak pokvarjeno, kak v Franciji. Prostozidarje, slobodnomiselci, liberalci i komunisti so šteli samo nasladnosti vživati v zakoni, ne pa roditi deco, ka je glavni, od Boga določeni namen zakona. Tak je začelo število francoskoga naroda kapati, rasla je raz-vüzdanost, grozna, krčilo se je pa rojstvo. V tom strašnom boji stoji poldrügi milijon francoskih vojakov na fronti, ki nemajo doma bratov. Če spadnejo, nega nikoga, ki bi je nadomeščao. Sovražnik Francije pa ma bogate zaloge vu familiji. Pa nekda, kda je zmagovito vodo politiko sveta francoski narod, je te bio najštevilnejši poleg Rusov, Nemcov je bilo dosta menje. Dnesden pa je Nemcov dvakrat teliko kak Francozov. Kam bo to pripelalo? Na to pitanje je francoska vlada dala odgovor z zakonom, šteri brani drüžine z vekšim številom dece, štere njim je Bog določo. Te zakon je s 1. januarom dobo moč. Po tom zakoni dobi stariš že za drügo dete državno podporo i dobijo letno v zneski 10 do 60% od svoje letne plače. Drüžinski oča, ki ma četvero dece i mesečne plače ali dohodkov 750 frankov, dobi letno 7200 frankov podpore za održavanje familije. Poleg te podpore so starišje vekšega števila dece tüdi oproščeni raznih taks. Podpore se bodo pla-
čüvale iz dače tistih, ki nemajo dece i tistih, ki v 16 letaj prvoga deteta neso dobili ešče ednoga. Zakon tüdi ostro nastopa proti beloj kügi i proti odpravlanji nedužnih nerojenih bitij. — Zakon je oprostio od vojaške slüžbe vse reserviste, ki majo četvero dece, ki pa majo troje dece, pridejo med neborce.
Ledolomilec „Sedov“ o-slobojen. 17 mesecov je bio priklenjen ruski ledolomilec „Se-dov“ med led Severnoga morja i se ne mogo osloboditi. Zdaj ga je oslobodo ruski rüšilec „Stalin“.
Nemci v okolici Lvova. Rusi so prepüstili Nemcom jüžni del Galicije, naj ne dovoli, da bi se skoz Nemčije pošilala pomoč Fincom. To je tüdi zrok, da je Nemčija vrnila vse talijanske vagone v Italijo, v šterih se je vozilo strelivo za Fince.
Stiska v Varšavi. Danskoga lista „Politiken“ dopisnik je obiskao Varšavo. Žalostno slika razmere v tom milijonskom mesti. Pred bojom, gda so stale vse hiše, je bilo v Varšavi milijon i 200 jezero prebivalcov. Zdaj, ka je porüšena, se stiskava v njej poldrügi milijon lüdi. Nevola je grozna. Železnic ni, ki bi prevažale hrano. Golo i lačno lüdstvo je v nepopisnoj stiski. Tristojezero jih hrani vojaštvo, ostali pa kak se morejo. En del prebivalstva se je vdalo obvüpi i v tom žive nečisto i se vdaja pijanosti, ka je prej itak vsemi konec. Zaistino žalostno.
Boljševiki vmarjajo dühovnike. Kak javla nizozemski list „Maasbode“, so boljševiki na Poljskom vmorili brez vsega zroka sledeče dühovnike: dr. Federoviča, šteroga nišče ne smeo zakopati. Ar ga je šteo zakopati cerkovnik, so toga tüdi vmorili. Zaklali so nadale Tvarovskoga z bogoslovcom, kda sta se vrnila z fronte, i 70 letnoga starca Kersina.
Pisma vojakov iz Slovenske Krajine,
štera so v svetovnoj bojni pošilali uredništvi Novin.
Ta večjezerna pisma so dokaz tiste povezanosti, štera je obstojala med Novinami i našim narodom i štera je rodila našo sloboščino.
Hari Alojz iz Krašč od 3 domobranskoga pešpolka z Brüna. Valen bojdi Jezuš Kristuš. S srca ji pozdravim sin Slov. Krajine i vsi slovenski vojaki, ki slüžimo pri 3 polki v Brüni ino njim srca lepo zaválimo za njuv trüd, ka nam tak redno Novine se pošilajo. Mij vam nemremo vašega trüda poplačati, liki naj vam Gospodni Bog na ovom svejti plača vaš trüd i vaša dobra dela. Mi je z velkim veseljom vsikdar gor primlemo. Prosimo vas si navküper, kij smo tü v Brüni, naj bodo tak dobri, g. plebanoš, vrednik Novin, naj nam nadale tak pošilajo, kak dosegamao Novine. Prosimo ji, naj nam je pošilajo se na bojno pole, ge so nam vojakom
najbole potrebne. Nas Slovencov je zdaj eti osem pri marškompaniji, šteri se pelamo maja 14. v taljansko bojišče na Tirolsko. Tresti Slovencov ešče pa tü ostane v Brüni. Zaj pa zememo slovo od naše lübe domovine i od naši starišov, sester i bratov i poznancov ino vas vse navküper iz srca prosimo, molite Boga za nas. Najbole prosimo mladino, ki so doma ostali, naj kemvečkrat ido k svetomi obhajili i naj tam za nas gor aldüjejo sv. obhajilo. Prelüboga Jezuša naj prosijo, naj bi nam skoro te blaženi mir püsto na to suzno zemlo. Zaj pa z Bogom, prelüba Slovenska Krajina, ge nam je zibelka tekla i prelüba fara sveta Jelena.
Ščete se Vašega
reumatizma, protina
osloboditi?
Trganje i smicanje po kotrigaj i sklepaj, otečene kotrige, sklüčene roke i noge, trganje, bodanje i smicanje po raznom deli tejla, kak i slabost oči so večkrat posledice reumatizma i kostnih bolečin, štere se morajo odstraniti, ar ovak bolezen vsikdar bole napredüje.
Ponüdim Vam
edno zdravilno scalinsko kislino rastaplajoče izmenjavo tvarine i izločavanje pospešüjoče
domače pitno zdravlenje,
  štero se na umetni način ščista naravno sestavla po ednoj dobroj zdravilnoj vretini, štero je dobrotivna priroda mati poklonila betežnikom.
Pišite mi včasi i tüdi Vi dobite od mojih na vseh krajih postoječih skladiščih popolnoma brezplačno i franko
edno poučno razpravo. Vi ščete se te sami overiti od neškodlivosti toga sredstva i o njegovom hitrom delovanji.
Poštno nabiralno mesto:
ERNEST PASTERNACK, BERLIN SO.
Michaelkirchplatz 13. Abt : H. 287.
4
NOVINE
28. januara  1940.
Sestanek prekmurskih sadjarjev.
V nedeljo 10. dec. 1939. je bil na banovinski kmetijski šoli v Rakičanu sestanek sadjarjev iz obeh prekmurskih okrajev. Na sporedu je bilo predavanje o sadni trgovini v Sloveniji, ki ga je imel g. Kafol Franc, ban. ref. za sadjarstvo, drugo je bilo predavanje g. Sitarja Franca, strok. učit. na kmet. šoli v Rakičanu o prekmurskem sadjarstvu. Sledila je še zanimiva debata, ki je pokazala rane našega sadjarstva in dala smernice za bodoče delo.
Naj navedem samo glavne misli, ki so bile podane zbranim sadjarjem. G. Kafol je govoril o važnosti sadjarstva za Slovenijo kot o kmetijski panogi, ki se že kosa z živinorejo. Okrog 60 miljonov dinarjev dobimo vsako leto za sadje. Lahko bi dobili še dosti več, če bi s sadjem in sadnim drevjem postopali tako, kot je treba. Posebno velika pomanjkljivost je pri načinu vnovčevanja sadja, saj po mnogih krajih prekupčevalci in trgovci zaslužijo dvakrat toliko kot sadjar sam. Mnogo premalo sadja pri nas posušimo in predelamo v pekmez, razne sokove in mar-melado. Kr. ban. uprava je podvzela v tej smeri odločno akcijo z geslom: vsak kraj, vsaka vas mora imeti vsaj eno večjo sadno sušilnico s kuhinjo za predelavo sadja. Naši otroci naj dobe kruh namazan z marmelado, namesto, da jim z alkoholom dobljenim iz sadja kvarimo zdravje in slabimo mlade moči. Posebno pažnjo obrača kr. ban. uprava sadnim škodljivcem. Tudi letos bo žrtvovala velike vsote, da se bodo naši sadonosniki čimbolj očistili vseh škodljivcev. Velika nevarnosti preti od San-Jose kaparja. Pri zatiranju tega škodljivca morajo javne oblasti, država, banovina in občine pomagati sadjarjem in sadjarji morajo prav vsi pomagati pri skupni akciji. Tako bomo s sodelovanjem strokovnjakov, pod njihovim vodstvom gotovo imeli uspeh. Bog daj, da bi drugo leto mogli reči: „Nimamo San-Jose, lahko izvažamo sadje“.
G. Sitar je v svojem predavanju podal prirodne pogoje za razvoj sadjarstva. V obeh okrajih je še skoro 500 ha zemlje pokrite s samorodnicami. Priporoča, da bi vso to površino, kolikor ni primerna za žlahtno trto, posadili s sadnim drevjem. Zadnje čase ogroža prekmursko sadjarstvo poleg že do sedaj znanih, novi nevarni škodljivec: San-Jose kapar. Potreben je takojšen organiziran nastop vseh sadjarjev, sadjarskih organizacij in občin. Posebno je povdaril napake pri spravljanju sadja. Večinoma sadjarji drevje otresajo, ne pa obirajo in zato tudi ne more sadje doseči primerne cene. Pri prodaji sadja pride vsako leto okrog 1.000.000 din v Prekmurje, približno toliko pa ostane v po-
sredniških rokah. Dokler se trgovina ne postavi na zadružno podlago, predlaga predavatelj, da bi skušali s pomočjo sadjarskih podružnic in drugih gospodarskih organizacij onemogočiti prekupčevalce s sadjem tako, da bi prodajali direktno izvozničarjem.
Letos smo zgradili prvo sadno sušilnico v Prekmurju. V bodoče bo treba gledati, da vsaka vas dobi svojo sušilnico. Za sadjevec naj se napravi propaganda, da bi ga točili tudi v gostilnah. Treba organizirati domačo sadno industrijo, kjer bi vse odvišno sadje prodali.
Na sestanku je bilo okrog 60 sadjarjev. V debato so posegli gg.: Titan Janez, Titan Jože, Dular Albin, Sitar Franc, ing. Peternel Franc in ing. Sluga Lojze. Po tej debati, je bila sestavljena resolucija.
Resolucija.
V Prekmurju, posebno po Goričkem, so dani vsi prirodni pogoji za uspešen razvoj sadjarstva. So pa tehnične pomanjkljivosti, ki ovirajo ta razvoj in ki jih je treba odstraniti.
1) Cena, ki jo je sadjar dosegel za svoje sadje, je sramotno nizka. Rešitev tega vprašanja vidijo zbrani sadjarji v zadružni organizaciji unovčevanja sadja. Naprošamo merodajne faktorje, da z vsemi sredstvi podpro naše zadružno prizadevanje in z večjimi krediti omogočijo postavitev prepotrebnih zadružnih skladišč.
2) Mnogo bolj kot maksimalna cena, ki jo je postavil Prizad za izvoz, bi bila potrebna minimalna cena, ki jo mora nakupovalec plačati sadjarju.
3) Uporaba sadja doma ter predelava je nezadostna in nepravilna. Veliko preveč sadja se predela v alkohol, veliko premalo pa se suši in drugače predela v trajne produkte. Treba je zgraditi po vseh sadovnjakih v sadonosnih krajih velike sadne sušilnice, kjer bo tudi sadna kuhinja za izdelavo marmelade in pekmeza. Kr. ban. uprava naj poskrbi, da bodo sadjarji dobili breztrošarinski sladkor za predelavo sadja. Tudi je potrebno, da naši gostinski obrati nudijo gostom več sadja in da točijo tudi sadjevec.
4) Kr. ban. uprava naj poskrbi, da bodo občine strogo izvajale uredbe o zatiranju sadnih škodljivcev. Po občinah pa naj nastavijo sadjarske pomočnike.
5) Po Prekmurju se je začel širiti San-Jose kapar. Kr. ban. uprava se naproša, da čimprej ukrene potrebne korake, da se zatre ta nevarni škodljivec. V to akcijo naj pritegne vse sadjarje, občine, vse sadjarske organizacije in strokovnjake.
6) Kr. ban. uprava naj omogoči sadjarskim strokovnjakom predavanja in tečaje za propagiranje zadružne ideje, racijonalne uporabe sadja in potrebo skupnega nastopa pri uničevanju škodljivcev. Tudi naj v svojih zavodih preskuša sredstva in se ne sme zanašati na navedbe tovarn.
7) Hvalevredno je uničevanje škodljivcev, kot so ga uvedle nekatere šole: zbiranje hroščev, metuljev in zapredkov. To akcijo je treba podpirati in razširiti. Tudi je potrebno, da šole naročijo list: Sadjar in vrtnar. Pri pouku naj skupaj čitajo važnejše članke.
8) Ogromno škodo dela sadjarjem zajec. Treba je spremeniti lovski zakon tako, da zajec ne bo več zaščiten.
9) Zasadijo naj se občinske in druge javne parcele. Posebno je gledati na to, da se izkrčijo samorodnice, ki jih je še skoro 500 ha v Prekmurju. Kjer pa je primerno, naj se zasade sadonosniki. Kr. ban. uprava naj to akcijo podpre z brezplačnimi sadikami.
Gospodarstvo.
Ing. M. Peternel, Lendava.
Zboljšanje naših kmetij.
Kmetovalcem v premislek!
Vzreja mlade živine še ni pravilna. Tele dobi preveč, največkrat pa premalo mleka. Teletu in tudi brejim kravam se mora v krmo dodajati potrebno količino klajnega apna, ki pospešuje rast živali. Mlade živali se ne sme prezgodaj odstavljati. Mora pa se jim polagati le najboljše seno, ne otavo. Seno s slabih kislih travnikov, ni za mlado žival. Slame in druge krme, ki obremenjuje in znatno povečava želodec se ne sme polagati mladim živalim. Da žival ne postane preveč trebušasta, tudi ne sme piti preveč vode. Pije naj le malo
vode in te večkrat na dan. Mladi živali je treba polagati tudi močne krme, to je predvsem šrotanega (zdrobljenega) ovsa. Mlada žival ne sme jesti iz visokih jasli, da ji hrbet ne postane sedlast. Zato mora imeti mlada žival svoje nizke jasli. Mlada žival se mora gibati. Vsaki dan naj se zato mlado žival za par ur pusti v ograd okoli hiše, kjer se žival lahko razgiblje na svežem zraku. Mladi živali pa se mora od časa do časa tudi pravilno prirezovati in čistiti parklje, da se ji ne bi radi slabe stoje že v mladosti pokvarile noge.
Tudi odbiri živine za pleme morajo vsi kmetovalci in ne samo nekateri obračati vso pažnjo. Star ali slab način izbire živine za pleme je ta, da kmet ono žival, katere ne kupi mesar v hle-
vu in katere ne more prodati na sejmu — drži dalje za pleme. Pri svinjah prodajo šest ali sedem lepših mladičev, dva ali tri slaba, katerih nihče ne kupi — pa redijo za pleme in za zakol. Nato se pa kmetovalci jezijo, da njihova žival ne raste in uspeva! Zato bodi vsem pravilo, da najlepše živali pustijo doma za pleme in slabše prodajo — ne pa obratno kot mnogi to delajo sedaj. Ko si bo kmet vzredil sam poln hlev dobre živine, dovolj za svoje potrebe potem naj šele odproda tudi kaj boljšega iz hleva. Hitro zboljšanje živine pa bo dosegel tudi s tem, da bo najboljše izbrane živali pripuščal pod dobre plemenske in najboljše potomstvo pravilno redil za pleme.
Mnogo bi se dalo še napisati v spodbudo našemu kmetu, toda prostor je odmerjen in snov preobširna. Zato pozivam naše kmetovalce starejše in mlajše, da naj pridno segajo po kmetijskem strokovnem časopisju in knjigah. Iz njih se bodo naučili mnogo koristnega in lepega, kar bodo znali kasneje v življenju na svoji domači grudi v svojo prid pravilno uporabiti. Mlajši, kateri odhajajo v tujino, naj tam opazujejo kako se na vzornih kmetijah dela in kar se nauče tam koristnega, naj s časoma uporabijo doma. Pravilno naučeno delo v svetu, bo tudi doma obrodilo več in boljšega haska kot v tujini. Vi kmečki mladeniči, ki vam je pa dana možnost, da še obisku-jete šole, pa se za eno leto odtrgajte od doma, pojdite v kmetijske šole, da se tam naučite samostojnega vodstva kmetije v današnjih težkih časih. Izšolani se bodete lažje borili skozi življenje do lepše bodočnosti kot jo živi vse današnje ljudstvo.
Te kratke besede Vam kmetovalci naj bodo v spodbudo k novemu delu v novemu letu! Izročene so Vam v dobri volji in želji za Vaš napredek. Daj Vam Bog, dobre letine, zdravja pri živini, sreče v kupčiji, Vam samim pa zdravja in miru v družini!
(Konec.)
CENE
Cene živine i kmet. pridelkov.
Živinski sejem v Ptuji, dne 16. januara 1940 Voli 3.50—5, krave 2.75— 3.75, biki 3—4, jünci 3—4, telice 3.75—
4.60 din za kg žive teže, konji 1200— 2000, žrebci 1000—2400 din za komad.
V Ptuji svinjski sejem 17. januara 1940. Pol debele svinje 7.25—7.75, debele svinje 8—8.50, plemenske svinje 6.25—7 din za 1 kg žive teže. 
Ljubljana, dne 17. januara 1940. Voli I. vrste 6—6.50, din, II. vrste 5—
5.50 din, III. vrste 4—4.50 din. krave I. vrste 4—4.50 din, II. vrste 3.50—4 din, III. vrste 2.50—3 din, teoci I. vrste 6—7 din, II. vrste 6, debele svinje domači 9—9.50 din, sremski 10.50—11 din, pol debele svinje 8—8.60 din, za 1 kg žive teže. —Govensko meso 8—12 din, svinsko 16—18 din, špeh 16—18 din, svinska mast 21—22 din, čisti med 18 do 21 din, govenske sirove kože 16 din, teleče sirove kože 18 din, svinske 13 din za 1 kg. — Pšenica 2.45—2.55 din, ječmen 1.95—2.15 din, rž 1.95—2.15 din, oves 2—2.30 din, kukorca 1.85—1.95 din, graj 5—8 din, krumpiš 160—2 din, seno 0.70—1 din, slama 0.30 din, jaboka I. vrste 6, II. 4, III. 3 din, sühe hruške I. vrste 8, II. 5, III. 4 din, pšenična mela 3.90—4 din, kukorčna mela 2.40—2.60 din, ajdinska mela 4.50—6 din za l kg. — Trda drva 100—110 din za kub. meter, belice kom. 1—1.50 din, mleko 2—2.60 din za liter, zmočaj 28—34 din za 1 kg. — Navadno mešano vino v gostilnah 8—10 din za liter, finejše sortirano vino 12—18 din za l.
PENEZ
London 1 fünt              173—217 Din Pariz 100 frankov           98—123 Newyork 100 dol       4424—5520 Nemška marka        14·70—14·90
Novo!	Novo!
PRISTNA
LJUTOMERSKA VINA
naročajte le pri
VINIČARSKI ZADRUGI, LJUTOMER.
Žena in dom.
Za pustni čas. Otroci bodo dobili mačeho.
Beseda mačiha je po vsem svetu tako razvpita, da jo imenujejo tudi „pisana mati“. Povesti, romani, pesmi, vse govori o mačehi, kot hudobni, skopi ženski, ki deci, katero je primožila, ne vošči kruha, v testo jim zmeša pepela, dočim svoje dete obriše z mlečnim kruhom, ki je mehkejši kot brisača. Mati, ko umira, z največjo žalostjo gleda svoje malo dete, ker si misli, da bo dobila mačeho. Boli jo, skozi njeno umirajoče srce gre vsa bolečina, katero bo moralo dete prestati, ko mu bo mačeha kruh rezala. Ako možu umrje žena in mu pusti deco, res najbolje stori, da se po dobi žalovanja zopet oženi. To ne le radi svoje osebe, ampak zaradi otrok, ki bodo še vedno boljše vzgojeni po mačehi, kot po služkinji, ki ima v hiši posel in nima tako velike odgovornosti, kot moževa druga žena. Otroke treba nadzorovati, šolati, negovati, pripravljati za življenje. Nemila usoda jim je vzela mater, katere jim celi svet ne more nadomestiti. A na tem se ne da nič izpremeniti. Matere vse solze ne skličejo iz groba. Otroci so tu, zdaj ni čas, da bi mož z večno zvestobo častil svojo ženo, svojo ljubljeno pokojno. Prav in lepo je to in mora biti že zaradi dece, da spoštuje spomin žene in matere. To bo moral do smrti storiti, spoštovati spomin pokojne bo morala tudi druga žena — mačeha, toda ko mine eno, dve leti žalovanja, se mora mož drugič oženiti, če je deca še mala. Kjer pa je gospodarstvo veliko, mnogokrat ni mogoče čakati niti eno leto, mož se mora čimprej po šestih, mesecih oženiti. S tujimi močmi delati, to gre vse navskriž. Vsak vleče na svoj žep. Zato ne obsojajmo moža v takem položaju. Vdovec najbolje stori, če poroči vdovo, ki ima tudi kakšnega otroka. Ona, kot mati, bo razumela najbolje svojo dolžnost do pastorkov. Tudi naj se zaveda, da bo mož njenim v isti meri očim, kot ona njegovim mačiha. Tu torej sploh ni povoda in ne razloga za preziranje primoženih otrok. Toda, če se možu najde prilika dobiti za ženo osebo brez dece, bo raje devico vzel, kot pa vdovo. Tu bo, posebno, če je še petičasta, da ima kaj pod palcem, hitro pozabil na vse solze in na svojo deco ter bo gledal, da pride do mlajše, do bogatejše. Ot-rokova duša stopi v ozadje, z denarjem pojde vse dobro naprej. Tudi tega mu ne smemo zameriti. Otroci enkrat pojdejo iz hiše za svojo srečo, žena pa mu ostane. Zato je mož opravičen, ko se drugič ženi, tudi svojo osebo v poštev vzeti, on bo končno moral z drugo ženo živeti isto živlenje, kot ga je živel s prvo, vseh ozirov ne sme imeti le za deco, tudi on sam sme imeti zahteve še za sebe. Saj končno ni kriv, če mu je žena umrla, to je bil slučaj nesreče. Preboleti mora in stopiti v novo živlenje. Če umrje žena na porodu, so vsi tega mišljenja, da je dete, ki je šlo z njo v grob, najbolj še spravljeno in je res najsrečnejše. Vsemu se ogne in gre v nebesa.
V hišo nameravaš stopiti, kjer boš deci mačeha. Velika je tvoja odgovornost. To vedi že v naprej, da ne boš nikoli dovolj naredila, nikdar dovolj požrtvovalna, nikdar dovolj ple-
menita in blaga, da bi ljudje ne našli kaj na tebi. Če si občutljive narave, sploh ne jemlji v zakon moža vdovca z deco. V tak zakon spada ženska z železnimi živci. Enkrat te bodo deca žalili, potem ne boš prav ukrenila, da bo mož zaščitil deco, kar te bo potrlo. Posebno, če so otroci veliki, so tudi jezični. Mogoče bodo o tebi še celo grdo govorili po vasi. To vse te bo bolelo. Morda bo mož sam o pokojni laskavo govoril, bila je taka in taka, ti pa nisi. Vse to premisli. Ti ne vzameš samo moža, ti vzameš tudi njegove otroke. Morala jim boš biti mati, skrbeti za njih telesne potrebe, za njih dušo. Pripeljati jih boš morala vse k Bogu, v nebo. Eden se težko zveliča, kako se bodete vsi? Vse to bo odslej v veliki meri na tvoji vesti, na tvojih ramah. Če je detece malo, kam pojde, kot v tvoje naročje. Ali bo našlo v tebi toplino materinega srca. Ako nisi sposobna ljubiti te uboge dece, potem to možu enostavno povej in prekini vsako pogajanje za možitev z njim. Ker ni mogoče, da bi mož za otroke sam skrbel, ti bi jih pa v kot na stran postavljala. Njihov oče je, oni bodo imeli vedno to pravico da pridejo domov k očetu in to še čez 10, 20, 30 let. Če pa jih ne moreš ljubiti, se prične nesloga, prepir, to se stopnjuje do neke mere, ko postane tak zakon neznosen, živ pekel za vso hišo. Mnogo besede imajo pri tem moževi sorodniki, stare tete, neoženjene botre in vsa žlahta po vrsti Vse začne udrihati po tebi, pa si lahko plemenito, prav mislila, prav storila. V tak zakon lahko stopiš samo tako, če si za to družbo in če boš mogla vzgajati do konca. Tudi potem, ko boš imela svoje dete. Premisli, ako si se odločila, ako si dovolj energična, nastopna, odločna, resna, potrpežljiva, tedaj si vzemi v spomin na Novine dvoje v zakoni: Prvo, da se uči trpeti in molčati. Ne pritožuj se ljudem, oni te le še bolj nahujskajo in vso tvojo hišo. In drugo: Ne toži dece venomer možu. Lepo jih vzgajaj, po potrebi pa naj jih kaznuje oče. A govori z njim tozadevno, ko bo miren, ne pa ko pride truden od dela ali od važnih poslov. Za razgovor pritožbe proti deci si vzemi res čas, ko bosta oba mirnih živcev. Drugače bo v hiši samo vpitje, pretepanje, jok, vzgojenega uspeha pa nobenega. Nasprotno se bo zanetilo sovraštvo do mačehe, tebi pa bodo še bolj uporni. Zato bodi previdna, ne preveč nagla v karanju pastorkov, bodi tudi zelo skrbna za nje, da ti ne bodo enkrat očitali: Mačeho smo imeli, ona se ni nič brigala za nas. Zato je tako. Če iz njih nič ne bo, če bodo falotje in fakini, brezdelci, boš spet vsega ti kriva. Ne pozabi, iz dece morajo postati dobri ljudje, dobri državljani, verni, bogaboječi ker ti boš dajala za nje Bogu odgovor. Stopi pogumno, če si res odločena za to, — s pravilnim vedenjem si boš pridobila ugled v hiši, da boš prava žena, prava mati, prava gospodinja. Mi vsi vemo, da niso vse mačehe hudobne in ne vse slabe, pri Bogu je zapisano, koliko so trpele in žrtvovale, pa je bilo svetu že premalo. A zato Bogu ne, ki je plačnik, ki vse ve, vse vidi, in tudi tebe bo videl in poplačal.                 Z. M.
Pošta.
Kodila Jožef, Ivanovci 29. Ne ste nam javili, kda ste poslali M. List nazaj, če ne bote več naročnik i polovične cene kalendara neste plačali, ki bi jo morali, če ne bote več naročnik M. Lista. Časar Marija, Sanchy Lestree par Marquion. Kalendar poslali, ali lanske naročnine od tebe nesmo ešče dobili. Osko Anton, Ferme Berauger. Sprejeli din 114. Činč Anton, Epfig. Sprejeli 150 din. Adamič Jožef. a Serres par Einville. Sprejeli din 126. Mesarič Bara, par Binas. Sprejeli din 74·75 Čarni Terezija, Vourelles. Sprejeli za tebe i očo na lani 150 Din, na letos ti ostalo 24 din. — Ratnik L. Lezay. Sprejeli 56·25 din. Poslali Novine, M. List i kalendar. Forjan Anton. Aulnois. Sprejeli 87·50 din. Tisto zadevo sprejeli v rešitev, te na konci januara obvestimo. Magdič Matija. Sprejeli 108 din. Na l. 1938 odračunali 45 din. Kalendar poslali na lani ešče duga 37 din. To prosimo ob priliki z letošnjov naročninov. Bokan Anton, Bosby-Liesby, Nemčija. Brat Ludvik je v celoti plačao lansko naročnino za Novine. Fartek Franc, Kuzma. Polletno naročnino s hvaležnostjo sprejeli. Vrečič Rozalija, Prosečkaves 16. 4 kalendare, ka si je dobila više, kak maš M. Listov, odaj ali nam je pa vrni. Škaper Treza, Dolič 13. Višešnjiva 2 kalendara odajte ali nam vrnite. Zadravec Steve, Cleveland. Sprejeli 130 din. Vrečič Apolonija, á Ia Bertinierie. Sprejeli 114 din. Magdič Marija á Marchesenil. Sprejeli din 16.50. Prša Katarina á la Brosse. Sprejeli din 57·50. Cvörnjek Avguštin. G. Lendava. Po Gumilar Aleksandri sprejeli 36 din za naročnino v Nemčiji. Mesarič Bara, Marehegaun par Binas. Dug za poslane Mohorske knige je 38 din. Mekiš Roza, Trdkova. Lanski račun vredi, na letos ostalo
151 din. Poštnino smo vam odračunali. Sabotin Marija, Gančani. Maučec Ivan je meo v Zadrugi 14 din i Maučec Štefan ravno telko. Ostalo vam doplačata. Bojnec Martin, Dobrovnik. Od Kralevske banske uprave v Ljubljani smo dobili odgovor, da njej nej vložena ešče nikša prošnja za pridobitev podpore zavolo nesreče pri skotitvi telice.
Gasilstvo.
Velika Polana. Za gasilski dom so darovali: po 50 din dr. Pikuš in Tivadar Štefan iz Lendave, Nemeti Štefan, starešina gasilske župe 40 din; po 30 din: iz Velike Polane Lebar Matija in Prša Matjaš; dr. Lipnjak iz Lendave in gas. četa tovarne Benko iz Sobote. To je edina četa, ki nas je podprla pri našem delu, čeprav smo se s prošnjo za malenkostno podporo obrnili na vse čete lendavske župe. Izgleda, da medseboj vse premalo upoštevamo naše lepo gasilsko geslo: Na pomoč. Po 25 din so darovali iz Vel. Polane Kelenc Kata, Vuk Ana in Krampač Štefan. Iz Male Polane pa Žalik Štefan, obč. podpredsednik. Po 20 din: iz Vel. Polane. Kranjec Štefan, Zver Bara, Matješec Matjaš, Kelenc Verona, Jaklin Ana, Jaklin Jožef, Tibaut Ana, Prša Marija, Petek Štefan, Laki Bara, Magdič Jožef, Žerdin Jožef, Žerdin Štefan, Špilak Jožef, Prša Ivan, Hozjan Ana, Denša Matjaš, mlinar, Horvat Jožef; iz Male Polane: Šernek Štefan, Bedernjak Jožef, Žalik Ana, Vuk Štefan, Tratnjek Jožef, Bedernjak Jožef; iz Črensovec: Skaberne Kata, gost. in Sabo Štefan; Iz Lendave, Brumen Štefan, Dolnjelendavska posojilnica in Eppinger; iz Odranec: Šebjanič Jožef, mizar in Benkovič Aleš iz Gaberja.
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo.
Za tiskarno Balkanji Ernest, Lendava.
Izdajatelj in urednik Klekl Jožef, župnik v pot