GLASBA. »Oljki«. — Trije koncerti »Glasbene Matice«. Simon Gregorčičevo pesem »Oljki« smo že do sedaj cenili kot eno najlepših slovenskih pesnitev. Še bolj pa se nam je priljubila in k srcu prirasla, odkar jo je kot veliko kantato za soli, zbor in orkester uglasbil naš neumorno delavni in od leta do leta napredujoči P. H u g o 1 i n Sattner. Samo dve leti sta pretekli, kar nam je Sattner podal prvi slovenski oratorij »Vnebovzetje Device Marije«; danes imamo v rokah v vzornem klavirskem izvlečku in smo tudi že v treh izvrstno uspelih koncertih »Glasbene Matice« slišali njegovo najnovejše delo, kantato »Oljki«. Da bo »Oljki« izgledala bolj moderno kot oratorij, to smo s sigurnostjo pričakovali; vendar glasbeni napredek, kakor se poraja v »Oljki«, nas je resnično presenetil, Dasi vedno isti ljubeznivi melodik kot vseskoz do sedaj, ubira Sattner v kantati »Oljki« v pretežni večini nove, današnjemu glasbenemu naziranju primernejše strune, hodi novo, na širši in prostejši podlagi zasnovano smer ter postane zares moder n, to pa v dobrem pomenu besede. Ta Sattnerjeva skladba je vzorno, dovršeno delo, ki v njem ne najdemo več nikakega nepotrebnega balasta, ampak samo jedro; vsaka nota je na svojem mestu. Razdelitev v tri dele je jako srečno zamišljena, glasbena invencija kar mogoče bogata, harmonije nikoder vsakdanje, instrumentacija krasna, jako slikovita, »Oljki« je sedaj krona Sattnerjevih skladb, pa tudi krona naše glasbene literature, Jako umestno ima skladba poleg izvirnega slovenskega besedila podložen tudi nemški prevod, ki ga je oskrbel profesor F u n t e k. In če bi se bil oskrbel in podložil, recimo, še angleški ali francoski tekst, bi tudi to ne bilo odveč, Saj skladba »Oljki« zasluži, da najde pot v širši svet, da zanjo zvedo, jo slišijo in uživajo tudi tuji narodi, ter tako ž njo vred spoznajo in se prepričajo o visoki glasbeni kulturi Slovencev, Delo natančneje popisovati ne nameravam, ker je itak vsak izobraženec sigurno bral dr, Mantuani-j e v e »Vodilni misli« in E. Hochreiterjevo analizo, ki ju je »Glasbena Matica« poleg drugih, Gregorčičevo pesem in Sattnerjevo skladbo pojasnjujočih črtic o priliki »Oljkinih« koncertov izdala v posebni knjižici, Trije koncerti, v aprilu 1914, v katerih je »Glasb. Matica« izvajala to izvirno slovensko glasbeno delo, so — kakor že rečeno — izvrstno in prav častno uspeli. Bili so zopet nekak dogodek in praznik za Slovence. V teh koncertih se je v prvi vrsti odlikoval — kakor po navadi — pevski zbor »G 1 a s b e n e Matice«, ki je svojo dosti težko nalogo izvedel gladko in navdušeno. Komu ni ostalo v spominu sprva nežno prijazno, potem pa mogočno veselo pozdravljanje in proslavljanje oljke! Ali pa mični ženski zbor, obkrožen od violin in flavtnih trilcev, pozneje zopet silno izraziti moški zbor, pripovedujoč in premišljajoč o vesoljnem potopu! Koga ni do dna duše pretresel veličastni unisono koncem prvega dela »Simbol miru si tudi nam«, oprt na markantne, široko raztegnjene harmonije v orkestru? Pri teh koncertih sem dobil vtis, da je to mesto sploh najimpozantnejše v celi kantati, ali če to ne, da ga v impozantnosti vsaj nobeno drugo ne presega, Tu je imel lahko vsakdo priliko na lastna ušesa se prepričati, kak izreden učinek napravi ravno mogočno, v moških in ženskih glasovih združeno enoglasno petje z istotako mogočnim večglasnim spremljanjem. Tudi v drugem delu, ki je — mimogrede omenjeno — najlepši in najslikovitejši od vseh, in v tretjem je zbor svoje, dasi ne več tolikanj obsežne, a vendar krasne partije jako dobro izvedel, Velike vloge imajo v »Oljki« trije solisti: sopran, alt in bariton. Najobsežnejšo, baritonsko vlogo je imel domačin g, Ivan Levar, sedaj operni pevec v Aachenu, ki je pel lepo in občuteno. Da žal sem-tertje ni mogel prodreti v taki moči kot bi bilo potreba, je kriva vloga, oziroma tisti, ki so mu to vlogo odmerili: vloga je pač pisana za krepak, obsežen bas in ne za bariton. Solistka gospa Fanetta Herms-dorf-Bilinova, rodom Ljubljančanka, sedaj koncertna pevka v Karlsruhe, ima dobro šolan, dokaj krepak in prijetno doneč sopran, ki se ji v srednjih legah bolje razvija nego v višini. Svojo vlogo je splošno prav dobro pogodila. Omeniti pa moramo, da je par mest v njeni vlogi, ki jih je primeroma nekoliko bolj s trudom zapela, zares kočljivih in ne ravno hvaležnih, To sta sledeči dve: I. del, stran 20. o - živ-ljaš nam te - les - no moč ; pro - ga-njaš zluč-jo tem-no noč. in II. del, stran 44. Skoz o-kna solnce bož-je li - je, piu cresc. rit. Pri drugem in tretjem koncertu, kjer je gospa Hermsdorf nastopila pred kantato v samostojnih točkah, in se ji je glas pri tem kolikortoliko razgibal in rutiniral, sta se ji tudi prej omenjeni kočljivi mesti bolje posrečili. Najhvaležnejšo vlogo je imela altistinja gdč. Cenka Severjeva, članica pevskega zbora »Glasbene Matice« in frančiškanskega cerkvenega <©> 199 200 «€p