3-2006 54 3-2006 55 izbolj{anje svojega lanskoletnega tretjega mesta, nato pa sem s preve~ previdnim pleza- njem docela nenavit kon~al na petem mestu. Jezico sem ohladil v nekaj dodatnih krogih in z margarito brez soli. Zmagala je Ines Papert, ki je v rit sunila prav vse mo{ke, vklju~no z Willom Gaddom in Harijem Bergerjem. Punca pleza odli~no. ^elado dol. Dva dneva pred odhodom domov se je zgodila {e hitrostna tekma, kakr{nih sem se do sedaj, zaradi divje in nekoliko nevarne narave po~etja, izogibal. Tokrat pa smo plezali dvakrat 30 metrov strmega ledu zapored. ^e dodam {e to, da se predhodno nisem ogrel niti s toplim ~ajem, kaj {ele s kak{nim razte`ajem, potem ni ~udno, da sem bil na koncu podoben nekomu, ki je v osnovni {oli ravno pri{el iz kabineta prof. Janeza Vagnerja, kamor je bil zaradi neresnosti pri pouku telesne vzgoje povabljen na izdatno dozo sklec. Pridihal sem si drugo mesto. Za konec {e dru`abni ve~er Zve~er je sledil program, katerega glavna to~ka je bil izraz spo{tovanja in hvale`no- sti Jeffu Lowu, pionirju lednega plezanja, snovalcu lednih orodij, za~etniku lednih tekmovanj, ideologu kombiniranega plezanja in ustanovitelju Ouray Ice Festivala – prire- ditve, ki je vzniknila pred desetimi leti in je iz gostilni{kega sre~anja nekaj lokalnih plezalcev prerasla v mednarodni dogodek precej{nje medijske te`e, ki v to koloradsko mestece vsako zimo privabi na stotine plezal- cev in tiso~e radovedne`ev. Jeffu so priznanje izrazili njegovi sopotniki razli~nih generacij, ki so mu po severnoameri{ko povedali, da je car: “Jeff, vsaka ti ~ast za to, kar si naredil! ^e ne bi bilo tebe, potem bi to pa~ storil nekdo drug!” Nato so na dra`bi prodali bomba`no majico z napisom “I’m stumped” za 3000 dolarjev in ... moj ~as v Ourayu se je `e drugi~ nepreklicno iztekel. Ko sem ves zaspan na letali{~u ~akal, da na{ airbus nalo`ijo z mojimi prasicami, lososom, nem{kimi stevardesami in nemara tudi gorivom, sem {e zadnji~ o{inil oddaljene vrhove Skalnega gorovja, preden so se potopili v mrak, in jim rekel, da se spet vidimo. m Razgledi Kamen, sivi hladni kamni vsepovsod, zaplate lanskega snega, jeziki trpkih trav in ~rne kavke sedajo v bližini na temenu gore in pod mano megleni svet skrivnostno skrit, razložen v glavi, postavljen v zami{ljeni sistem dolin, navideznih poti in hrepenenj vsak korak, vso dolgo pot odtisnjene stopinje v plitko zemljo, v kamen trd in v zavesti vzpon ter begosumni spust nazaj v ustaljeni red zakaj ves ta napor, ko si lahko izberem lažjo pot do jasnosti besed, do utele{enja mo~i lepota dneva skrita v silovitosti razgleda, ki meji na lahkotnost du{e dvigajo~e na krilih ~rne ptice. Marko Veber Uživam Pohajkujem med visokimi kamnitimi podobami. Objemam jih z rokami in s pogledi božam di{e~e barvaste zeli. ^eprav kamenje pada in pod nogami gru{~ se kotali, me vso preveva mir. Želela bi raz{iriti obseg pogledov v daljave in zadržati vso to sre~o. Ni~esar me ni strah. Dobivam bitko s sabo. Slavica Štirn