No. 54
Ameriška
k it Ti ra »i ref.
ika
o eseu) A'/iivoMoa axs
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
fleilen:'	- oavedsO
b3 neiriPvotS - IsauS ,M rtqlo>
AMERIŠKA DOMOVINA____(USPS 024100) Tuesday, July 26, 1988
..»c. newShMkth
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
VOL. XC
Reagan: Čas dozorel za uradne pogovore z Iranom glede ameriških talcev v Libanonu — Vojna med Iranom in Irakom gre h koncu
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je predsednik Reagan dejal, da je čas primeren za pričetek neposrednih diplomatskih stikov •ned Iranom in ZDA glede izpustitve ameriških talcev v Libanonu in, če želijo Iranci, tudi drugih odprtih vprašanj med državama. Ameriški predpogoj pa je, da Iran formalno in javno pristane na take stike in da v njih sodelujejo od iranske vlade pooblaščeni predstavniki. Reaganova administracija ne želi ponovitve tajnih stikov z Iranom, ki so vodile do Iran-kontra afere. Iranci pa še niso odgovorili na ameriško pobudo, čeprav so dali vedeti po tajnih kanalih, da ne izključujejo direktnih stikov z ZDA. V zadnjih tednih je Iran namreč vzpostavil ali se pogaja za vzpostavitev diplomatskih odnosov s Kanado, Francijo in Anglijo. Očitno je, da želijo Iranci napraviti konec njihovi večletni diplomatski izolaciji.
Reaganova administracija se zanima v Prvi vrsti za ameriške talce, ki jih imajo v svojih rokah muslimanske skupine v Bejrutu, ki imajo ali tesne odnose z Iranom ali so Pod neposrednim vplivom ali celo kontrolo Irana. Zaradi tega so ZDA mnenja, da bi mogel Iran igrati ključno vlogo pri izpustitvi talcev. Iranci sicer zanikajo, da imajo toliko vpliva pri skrajnežih v Bejrutu, priznavajo Pa, da imajo s temi ljudmi dokaj redne in dobre stike.
V naslednjih dneh bo generalni sekretar Združenih narodov Javier Perez de Cuellar sprejemal zunanja ministra Irana in Irana v ^Iji, da bi dosegel trajno premirje v vojni med obema državama. Ker zunanja ministra n'sta pripravljena na skupne pogovore, bo moral Perez de Cuellar sestati z enim, nato Pa z drugim zunanjim ministrom. Velik
ttspeh bo že, je dejal, če bosta obe strani pridala na neposredna pogajanja. Potem, ko bo premirje doseženo — in obe strani poudarjata, da želita premirje — bi se pričela P°gajanja o mirovni pogodbi.
V zadnjih tednu je na fronti med Irakom in Irakom prišlo do srditih bojev. Iračani, ki sedaj imajo vojaško prednost, so zaključili zelo uspelo ofenzivo zoper Iran, v ateri so razbili več iranskih enot in zajeli Več ujetnikov. Slednji je bil med poglavitnimi 'raškimi cilji, kajti imajo Iranci veliko več raških ujetnikov kot jih imajo Iračani iran-'^m- Tako naj bi imel Irak v prihajajočih P°gajanjih z Iranom močnejše stališče. Irak Je tudi obljubil, da bodo iraški vojaki že da-nes zapustili vso iransko ozemlje.
Danes pa poročajo Iranci, da so Iračani k^Prli novo ofenzivo, kar pa Iračani deman-,PaJ°- Iranci tudi trdijo, da so njih enote pri-Sl '*c Iračane k umiku.
^e°dvisen tožilec v aferi Iran-kontra Walsh: ^agan in Bush nista vedela, da gre dobiček Prodaje orožja Iranu v podporo kontras
dv. Washington, d.c. — Posebni neo-^ 'Sn' zvezni tožilec Lawrence E. Walsh je k Vedeti, da njegova preiskava o aferi Iran-^utra nj našia nobenih dokazov, da sta v Secluik Reagan in podpredsednik Bush 0r pla> da gre dobiček od tajne prodaje “tja Iranu v podporo kontras v Nikaragvi, d ®an je bil odobril prodajo orožja v želji, i 110 vodilo do izpustitve ameriških talcev £! a fa,1u, ni pa bil obveščen, kot tudi Bush ne,
^ s.w Polk. Oliver North in drugi sodelujoči
E Usr ŠO
nje kontras. North in njegovi sodelavci bodo morali pred sodišče zaradi tega ravnanja, ne pa tudi Reagan in Bush.
Iran-kontra afera močno škoduje predsedniški kampanji Busha, ker demokratski kandidat Michael Dukakis in drugi demokrati podpredsednika kritizirajo, češ da bi bil moral odločno protestirati Reaganu zoper prodajo orožja Iranu. Kje je bil George, ko so v Reaganovi vladi to vprašanje obravnavali, sprašujejo demokrati. Bush odgovarja, da je Reaganu zaupno povedal svoje mnenje, a da je imel dolžnost kot podpredsednik Reagana podpirati, ko se je Reagan končno odločil.
Pogajanja med ZDA in Filipini o ameriških oporiščih na Filipinih prekinjena — Bivši predsednik Marcos se želi vrniti domov
MANILA, Fil. — Predstavniki filipinske vlade Corazon Aquino so prekinili pogajanja z ameriškimi predstavniki o statusu ameriških oporišč na Filipinih. Oporišča so za ZDA velikega strateškega pomena, Filipinci to razumejo in zato želijo izsiliti veliko več denarja od ZDA kot »najemnina« za ta oporišča. Navzočnost oporišč je sicer sporna politična zadeva na Filipinih, ker levičarske in tudi druge stranke želijo oporišča zapreti ali vsaj zmanjševati njih obseg.
V teku so baje tajna pogajanja med bivšim filipinskim predsednikom Ferdinandu Marcosu, ki živi zadnja leta v izgnanstvu na Havajih v ZDA, in predstavniki Aquinove vlade. Po sicer nepotrjenih vesteh, ponuja Marcos 5 milijard dolarjev Aquinovi vladi, ako se sme vrniti na Filipine. Marcos tudi obljublja, da bo podpiral Aqilinovo vlado in ne več njegovih lastnih privržencev, ki delujejo proti Aquinovi. V zameno za te usluge bi Marcos ne moral pred sodišče zaradi finančnih in drugih nezakonitih početij, značilnih za njegovo predsednikovanje in prva leta v izgnanstvu. Marcos je sedaj star 70 let.
od prodaje uporabljali za podpira-
— Kratke vesti —
Washington, D.C. — Sovjetska zveza je uradno obvestila ZDA, da bo izpolnila obljubo, da bo polovica vseh 115.000 sovjetskih vojakov, ki so bili v Afganistanu, to deželo zapustila do 15. avgusta. V zadnjih dneh so bile vesti, da nameravajo Sovjeti zavlačevati glede odhoda iz Alganistana. Krožile so govorice namreč, da bodo Sovjeti okrepili svoj položaj v glavnem mestu Kabulu in to zaradi vse drznejših napadov na to mesto s strani upornikov. Nek sovjetski oficir je izjavil za tisk v ZSSR, da pričakuje padec lutkarskega režima j>o odhodu Sovjetov. To je prvič, da je bila ta možnost javno priznana v ZSSR, čeprav je to splošno mnenje na Zahodu.
Yellowstone, Wyo. — Požari, ki jim le z delnim uspehom kljubujejo gasilci, so uničili več tisoč akrov gozdne površine v tem slikovitem nacionalnem parku. Uprava parka je bila prisiljena zaradi požarov zapreti nekatere predele parka. Številni gozdni požari na ameriškem zahodu so posledica dolgotrajne suše in rekordnih temperatur.
Rangoon, Bur. — Včeraj je odstopil gen. Ne W'in, 77-letni voditelj Burme zadnjih 26 let. K odstopu je bil prisiljen zaradi katastrofalnega gospodarskega stanja v deželi. Njegov naslednik še ni bil imenovan.
Moskva, ZSSR — Končal se je dvomesečni štrajk Armencev v spornem kraju Na-gorno-Karabah. Armenci niso uspeli v zahtevi, da bi bil ta kraj priključen Armeniji.
Iz Clevelanda in okolice
Balincarski klub SP vabi—
To soboto 30. julija vabi Balincarski klub Slovenske pristave na piknik na SP. Po 6. uri bodo na voljo na žaru pečeni goveji zrezki. Za ples igra orkester Albina Rovana iz Barbertona, O. Pridite!
Piknik Slov. šole sv. Vida—
To nedeljo ste zopet lepo vabljeni na Slovensko pristavo in sicer na piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu. Ob 11.30 bo č.g. Jože Božnar daroval sv. mašo, po maši bo pa kosilo in tudi srečelov. (Glejte str. 2)
Klub upokojencev SP—
Člani Kluba upokojencev Slovenske pristave imajo sejo in sestanek to nedeljo 31. julija ob drugi uri popoldne, na Slovenski pristavi. Članstvo vabljeno.
Novi grobovi
Mary M. Hochevar
V soboto, 23. julija, zjutraj je v Meridia Euclid bolnišnici umrla 89 let stara Mary M. Hochevar, rojena Macerol, vdova po pok. možu Franku A., mati br. Roberta O.F.M. (111.), Mary Ann Mott in Anne Mae Hochevar, 6-krat stara mati, 1-krat prastara mati, sestra Adolpha, Josepha in Ann Longar (vsi že pok.), članica Oltarnega društva pri sv. Kristini, ADZ št. 37, sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, SŽZ št. 32 in Tretjega reda sv. Frančiška. Pogreb bo iz Grdi-novega zavoda na Lake Shore Blvd. danes, v torek, v cerkev sv. Kristine dop. ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš. Družina priporoča darove v pokojničin spomin Franciscan Fathers, c/o St. Mary’s Seminary, 1400 Main St., Lemom, IL 60439.
Charles Stark (Starc)
V nedeljo, 24. julija, je nenadno umrl 73 let stari Charles Stark (Starc), sin Antona in Frances, roj. Pozelnik (oba že pok.), brat Frances Schauer in Peggy (pok.), stric Johna Schauer, prastric. Pogreb bo iz Zak zavoda, 6016 St. Clair Ave., jutri, v sredo, v cerkev sv. Vida dop. ob 9.30 in od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9.
Mary L. Vargo
V petek, 22. julija, je v Lake Shore Manor Care negovališču umrla 82 let stara Mary L. Vargo, rojena Stragisher (Straziscar), mati Williama J. in Ravmonda H. (Fla.), 6-krat stara mati, 2-krat prastara mati, sestra s. Ewalde O.S.F., s. Rose Agnes O.S.F., č.g. Henry Paul Stragisher-a, č.g. Raphael Stragisher-a ter že pok. Josepha in Alexandra .........Irialir. na six. „KL___
Piknik lepo uspel—
Preteklo soboto se je več sto članov in članic ADZ udeležilo letnega Nevburškega dneva piknika na letovišču ADZ v Lerovju. Polko mašo je ob veliki udeležbi daroval č.g. Joseph Ozimek iz Barbertona, ob spremljavi Vadnjalovega orkestra.
Kresov nastop se bliža—
Že danes vas opozorimo, da bo folklorna skupina Kres nastopila na Slovenski pristavi v soboto, 20. avgusta. Po nastopu bodo za ples in zabavo v prosti naravi igrali Veseli Slovenci. Rezervirajte si ta dan za Kresov nastop na SP!
Demonstracijo pripravljajo—
Kot poroča današnji Cleveland Plain Dealer, nameravajo napovedovalci etničnih oddaj, ki jih je 15. julija ukinila javna radio postaja WCPN, organizirati demonstracijo pred to postajo na 3100 Chester Ave. Demonstracija bo to nedeljo popoldne ob L uri. V zadevo se je pomešal sen. Howard Metzenbaum, ki seveda išče podporo med etničnimi volivci proti županu Voinovichu. Radio postaja čuti pritisk in je obljubila odgovor za ta petek. Slišati pa je, da je med pogoji, ki so jih pripravljeni sprejeti vsaj nekateri napovedovalci teh programov, naj bo na nekaterih programih več angleščine. Za slovensko oddajo g. Tonvja Petkovška tega problema ni, ker je bila oddaja v celoti v angleščini in je najbrž bila med najbolj poslušanimi od vseh oddaj, ki so bile na WCPN.
Gradivo za slovensko ustavo—
Po zaslugi Svobodne Slovenije v Argentini smo prejeli fotokopijo publikacije »Teze za ustavo republike Slovenije«, ki je delo Društva slovenskih pisateljev. »Teze« bomo začeli objavljati prihodnji torek. Naj še omenimo, da na str. 3 poročamo o najnovejših dogodkih v zvezi s sojenjem sodelavcem mladinske revije Mladine s strani vojske v Ljubljani.
Rumanje v Frank—
Prijave za avtobuse, ki bodo peljali romarje v Frank, O. 28. avgusta sprejemajo:
Lojze Bajc'______486-3515
Vinko Rozman_____ 881-2015
pri sv. Vidu ___ 361-1444
Mary Kokalj _____ 835-9417
VREME
Spremenljivo oblačno z možnostjo dežja danes. Najvišja temperatura okoli 82° F.' Deloma sončno jutri z najvišjo temperaturo okoli 85° F. V četrtek pretežno sončno z naj-vjšjo temperaturo okoli 88° F
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 Sl. Clair Avc. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 0^=}400)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir
NAROČNINA:
Združene države:
$36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada:
$45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna):	ZDA: $21; Kanada: $25;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$28
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada:
$45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign:
$48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00 - year; Canada: $25.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 61 17 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week after Christmas
No. 54 Tuesday, July 26, 1988	83
Sposojeni komentar...
Slovenija brani svojo pot
Jugoslovansko smučarsko moštvo, ki je z imeni kot Mateja Svet, Rok Petrovič ali Bojan Križaj zapisalo zadnja leta in tudi sedaj v Calgary marsikakšen uspeh, je zgolj slovensko »podjetje« in plačevano od slovenske industrije. Iz ostalih delov države priteka le malo podpore. Mnogi Slovenci se zato jezijo, da ti smučarji startajo pod jugoslovansko zastavo in ne smejo nositi slovenske.
To, samo po sebi vprašanje druge vrste, prihaja v položaju, ki zbuja v Sloveniji vedno večje nezadovoljstvo, celo brezupnost, v zadnjem času pa tudi bojazen. Politika zvezne vlade pod Mikoličem, razvoj v Srbiji in vojni nameni pri delih vojaškega vodstva, ki so prišli na dan — vse to se razvija preveč proti slovenskim, tudi partijskim, pogledom. Slovenija zagovarja »civilno družbo«, gospodarske reforme, pogovor brez nedotakljivk. Jarek postaja vedno večji. Posebno je čutiti izzivalni, grozeči in sovražni glas proti Sloveniji in njenemu vodstvu, ki prihaja iz vojske in iz srbskega Beograda.
Doslej so odgovorni krogi v Sloveniji menili, da je edina pot za ustvaritev znosnih odnosov do Slovenije ta, da poskrbijo za boljše odnose v vsej Jugoslaviji. Jože Smole, predsednik Socialistične zveze Slovenije in eden vodilnih predstavnikov »slovenske poti«, misli sicer še zdaj, da bi marsikatero slovensko novost, ki je v ostali Jugoslaviji najprej zbudila neprijetno pozornost, kasneje tudi tam sprejeli. Tako so sporno štafeto na Titov rojstni dan, ki je naletela na odpor najprej v Sloveniji, sedaj odpravili. A tudi Smole opozarja na to, da je politika zvezne vlade pod Mikuličem slovenskim koristim premalo naklonjena.
Zato je splošno nezadovoljstvo v Sloveniji danes večje kot kdaj koli, kot tudi sovražnosti iz ostale Jugoslavije prekašajo vse doslejšnje. Nikdar ni bilo v Ljubljani toliko pritožb nad tem, da morajo Slovenci dajati »za tiste tam doli«. Slišati je o grožnjah z bojkotom proti slovenskemu blagu v nekaterih manj razvitih republikah. Upali so, da bo ministrski predsednik Mikulič maja odstopil. A zdi se, da se hoče obdržati na oblasti s politično podporo manj razvitih republik in vedno bolj tudi Miloševičevega režima v Srbiji. S tem namenom naj bi, tako je čuti v Sloveniji, priklical v življenje tisto »komisijo za pesek v oči« za reforme gospodarskega sistema, od katere ne pričakujejo v Sloveniji ničesar in v katero vodilni slovenski gospodarstveniki sploh niso vstopili.
Tako je pridobila na teži spet tista druga misel, ki hoče v prvi vrsti braniti slovenske koristi. To ni nikakršna težnja po ločitvi. Sicer bi si danes, kot je pokazala neka anketa, 53% Slovencev lahko »predstavljalo« obstoj svojega naroda zunaj Jugoslavije, a pretežno imajo tudi sedaj tak korak za neuresničljiv. Kakršna koli izjava o neodvisnosti bi izzvala takojšnji poseg vojske. Po drugi plati vlada po slovenskih političnih uradih in pri slovenskem razumništvu soglasje o
Misli ob zadnji prireditvi Slovenske šole
Piknik na Pri st a vi
CLEVELAND, O. - Kaj vse in jih uspešno premagovali, nam prihaja na misel ob pri- Odbor staršev izreka iskre-
pravi na šolsko prireditev?
Ko pregledujemo seznam šolskih otrok, moramo priznati, da je skupina teh manjša kot bi želeli. Letos je končalo osmi razred le šest učencev. Zaradi malega števila pa veselje nad uspehom ni manjše ne pri otrocih, ne pri starših, pa tudi ne pri vodstvu Slovenske šole. Priprava in delo za vzgojo šestih učencev resnično ni dosti manjša in nič manj zahtevna, kot bi bila za večjo skupino.
Našo šolo bi vsako leto prav lahko končalo več učencev, ko bi se vsi starši zavedali, kaj pomeni, če njih otroci dobe vsaj osnovno znanje materinega jezika. Redno bi jih pošiljali k pouku!
V nižjih razredih je število učencev prav zadovoljivo. To kaže, da je zanimanje za Slovensko šolo še živo. Tudi otroci sami radi hodijo k pouku.
Ko pa doraščajo, se v njih zbudi nek odpor do vsega, kar zahteva trud in se sobotni šoli izmikajo. Tedaj je potrebno, da starši stojijo otroku ob strani, mu pomagajo in mu vlivajo poguma. Potem je ob zaključku šolskega leta zadovoljstvo v srcu vseh, ki so se med letom soočali s težavami
Orgle pri Sv. Vidu
(V najnovejši številki Ave Marije je p. Vendelin Špendov OFM opisa! orgle pri Sv. Vidu v Clevelandu. Mnogi, a ne vsi naši naročniki so naročeni na AM in zato ponatisnem ta članek za naše bratce. Ur.
LEMONT, 111. - Rojaki, ki živijo v Clevelandu, Ohio, se ponašajo s tremi župnijami: Sv. Vida, Marije Vnebovzete in Sv. Lovrenca.. Če prištejemo še ono v Euclidu, najdemo v »velikem Clevelandu« kar štiri slovenske župnije. Vsaka od teh ima tudi svoji cerkvi primerne orgle, saj si slovenski človek ne more predstavljati božje službe, zlasti slovesnejše, brez petja in blagega zvoka orgelskih piščali. Največja od teh cerkva je v župniji Sv. Vida, ob znani cesti St. Clair, ne daleč od mestnega centra. Tokrat torej nekoliko o orglah te mogočne cerkve.
Župnija Sv. Vida letos obhaja 95-letnico obstoja.. Ustanovljena je bila leta 1893. Še vedno je med najmočnejšimi in najboljšimi v škofiji, pa tudi menda med slovenskimi župnijami širom Amerike. Pač zavednost, skrb, vernost in velikodušnost rojakov. Župnija sv. Vida ima za seboj zanimivo zgodovino, vendar pa
no zahvalo vsemu učiteljskemu zboru, ki je s svojim učnim programom vodil učence pri spoznavanju slovenskega jezika in jih seznanjal z našimi tradicijami. Zahvaljuje pa se tudi vsej clevelandski skupnosti, ki je delu šole sledila, jo podpirala in obiskovala šolske prireditve.
To nedeljo, 31. julija, bo na Slovenski pristavi ob pol dvanajstih sv. maša, ki jo bo daroval častiti gospod Jože Božnar. Vsi ste lepo vabljeni k tej sv. maši. Zahvalimo se za vse prejete dobrote in prosimo za božje varstvo še vnaprej.
Po sv. maši bo na voljo kosilo, ki ga naše matere vedno zelo skrbno in okusno pripravijo. Vso šolsko mladino vabimo na vesele igre in tekmovanja, pri katerih bodo zmagovalci primerno nagrajeni. Za tem pa bomo v sodelovanju za zabavo izvedli še srečelov z lepimi dobitki.
Pridružite se na pikniku vsem, ki so na različne načine povezani z delom za obstoj Slovenske šole. Naj vas ne zadržuje vročina, niti dež, saj je na Pristavi dovolj sence pa tudi dosti strehe!
Na svidenje!	J.M.L.
v Clevelandu
nas tu ne zanima toliko zgodovina župnije same, kakor cerkve in mogočnih orgel, ki krasijo kor nad glavnim vhodom.
Ko je stara cerkev postala premajhna in je dotrajala, je tedanji župnik Msgr. Jernej Ponikvar poskrbel za novo, sedanjo, ki je bila dograjena in posvečena leta 1932. Še pred-no je bila cerkev posvečena, je bila sklenjena pogodba z orglarsko delavnico Votteler-Holtkamp-Sparling iz Clevelanda za instrument s 43 registri na 3 manualih in pedalu. Po pogodbi, ki je bila podpisana 10. aprila 1932, so tedaj orgle stale $11,000.00. (Dandanes bi za take orgle desetkrat toliko ne bilo dovolj.)
Prvi ali glavni manual ima 13 registrov, drugi 10, tretji 8,-pedal pa enajst. V pedalu so štirje 16-čeveljski registri, ki so bistveni za pedal, dodan jim je pa še 32-čeveljski register (pri tem je največja piščal visoka 32 čevljev). Teh pet registrov daje osnovo celotnemu orgelskemu zvoku, zato je pri orglah te velikosti 32-čeveljski register velikega pomena. V pedalu so dalje še trije 8-če-veljski, dva 4-čeveljska. Dodan je še kvintni register, ki daje celotnemu zvoku pedal-nih piščali bolj zgoščen in soliden ton.
tem, da Slovenija pravice samoodločitve z vstopom v jugoslovansko državo nikakor ni »porabila«, kot to občasno zatrjujejo po drugih delih Jugoslavije, in sicer po očitno napačnem tolmačenju sedanje ustave, kot pravijo v Sloveniji.
Slovenci želijo danes braniti »posebno slovensko pot« znotraj Jugoslavije. Kulturno in glede političnega ozračja je to že uspelo, čeprav dajo neudeleženim opazovalcem ko-
(dalje na str. 4)
Glavni register, vrsta piščali, v vsakih orglah je principal, ki ga v tej deželi navadno imenujejo Open diapason in je večkrat v ospredju, pročelju orgel. Tako tudi v teh orglah, kar daje mogočen vtis ob pogledu na kor.
Zanimivost vsakih orgel — še več, prava umetnost — je razporeditev in izbira registrov po moči in barvnih odtenkih: principal!, flavte, rezoči registri (gambe, salicionali), jezični in alikvoti. V orglah, ki jih obravnavamo, prevladuje flavtni ton. Kadar pa organist odpre vse registre in ko pritegne še jezičnike, zlasti trobento, orgle zadone mogočno. Pri tej mogočnosti pogrešamo bri-Ijantnost, ker na vseh manualih primanjkuje registrov z visokimi piščalmi, z alikvoti in miksturami. Prav ti, alikvoti, visoki registri in miksture bi dale temni barvi celotnih orgel briljantnost in jasnost, ki j° sedaj pogrešamo. Orgle so bile pač izdelek kompanije, ki je v tistem času še vedno postavljala tako imenovane »orkestralne orgle«. Zato sedanji župnik bather Jože Božnar z organistom in izvedenci dela načrte, kako bi orgle izboljšal, kar je z leti marsikaj zastarelo, se p°' kvarilo in zato kot celota orgle niso več to, kar bi človek pričakoval.
Toliko na kratko o orglah svetovidske cerkve, čeprav bi bilo mogoče še mnogo razpravljati, vendar bi s tem zašli preveč v stroko samo. Zato v naslednjem še nekaj vrstic iz vrste organistov, ki so izvabljali iz teh orgel melodije i*1 harmonije slovenske cerkvene glasbe. V kolikor je bilo mogoče dognati, je bil prvi organist pri Sv. Vidu Matej Hol' mar, in sicer od 1912 do 1923-ko se je vrnil v domovino, v svojo ljubo Višnjo goro.
Holmarju je sledil Peter Srnovršnik do leta 1949, koje prevzel službo organista i11 zborovodje Martin Košnik e*0 svoje smrti leta 1979. Po nje1” je dobrih osem let vodil Pet-ie Peter Johnson. Sedanji orga' nist, David W. Križan, je P° nastopu v kratkih mesecih Pr| pravil z zborom »Lira« °bsl ren program cerkvene gla^jj’ ki ga je podal na koncertu 1 oktobra 1987. Program je 0 _ segal- prerez slovenske cerkv£ ne glasbe po dobah cerkvene?3 leta.
Ko govorimo o orglah in °r ganistih, ne smemo obiti c® kvenega zbora, ki si je Prl Vidu izbral ime »LIRA«- \0 tos »Lira« obhaja 75-letllli:.e ustanovitve. Matej Holmaj^ s tedanjim župnikom MsgU : Ponikvarjem in navduše” pevci 21. septembra 1912 1,5 ( novil zbor, ki se je skozi " v obstoja živahno udejstvov”^ cerkvi pri božji službi, s certnimi nastopi doma i11 , god, pa tudi pri marsikateh dijski oddaji je bil zelo d0 došel. Daj Bog, da bi s*°V|as ska pesem še dolgo od016'',^ kora cerkve Sv. Vida v ^ Bogu in v pobožnost, v bo in veselje vernih Slove” rojakov.
p. Vendelin Špendov
Besedni »demokrat« J. Smole ne more iz svoje kože
Pred meseci je g. Vinko Levstik, znan mnogim našim bralcem osebno in tudi kot lastnik lepega hotela Palace v središču Gorice, Italija, naslovil odprto pismo na predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenija Jožeta Smoleta. Odprto pismo je bilo vrnjeno g. Levstiku od vodje kabineta predsednika Smoleta tov.
Alenke Kocjanove z razlogom, ki ga lahko berete sami. Namesto da bi postavili odgovor z našimi črkami, smo pismo oz. odgovor reproducirali. Na to odgovor je g. Levstik pripravil poseben odgovor tovarišici Kocjanovi oz. preds. Smoletu, ki ga posredujemo našim bralcem v celoti:
Spoštovani!
Potrjujem prejem oziroma vrnitev od Vas protokolirane-8a mojega Odprtega pisma Predsedniku SZDL Slovenije 8- Jožetu Smoletu skupaj s spremnim pismom.
Najprej sem Vam dolžan zahvale, da ste posvetili toliko Pozornosti mojemu pismu in m' sploh odgovorili. Res nisem Pričakoval tega.
Čeprav je minilo že 42 let, ^malu bo 43, me vse do danes še niste obsodili za tisto, česar v pismu obdolžujete, zato m' delate krivico vse do tedaj, dokler ne bo sodno dokazano nasprotno. Vaš brezobziren in obdolžujoč odgovor je pa po 'ukajšnjih ( = italijanskih, op. Ur- AD.) zakonih celo kazniv.
Kot člana in aktivista OF so ure fašisti odpeljali v celico za talce v begunjski kasarni leta *942. Kasneje v Gonars in nato še na prisilno delo pri Perugi v Italiji. Po kapitulaciji teizma sem pobegnil iz tabo-r>šča in stopil v Vipavski dolini v Gradnikovo brigado in kareje v Ljubljansko X. briga-°- Tu sem odkril »pravi °braz OF«. Predvsem borbo Stalina in komunizem oz. °rbo za oblast. Tu sem prišel veliko krizo, ko sem vse to gedal in doživljal. Odklonitev ^bila v SKOJ in nato še neka-era moja kritična gledanja so 1 a kmalu dovoljšen »vzrok«, a sem bil obsojen na smrt.
Se potem čudite, da sem °nčal pri domobrancih?! ,^udi domobranci so bili volja *zraz slovenskega naroda.
70tv[at’ k° -*e Parttzanov . je bilo domobrancev •dOO. Domobranci se niso
borili proti slovenskemu narodu, temveč proti komunizmu stalinističnega kova. Dejansko so se partizani borili proti večinski volji slovenskega naroda. Po končani vojni ste pa naredili največji rodomor, ko ste brez vsake sodbe pobili okoli 11.000 slovenskih domobrancev in kakih 3000 civilistov!
Ne pišem teh vrstic za polemiko, tremveč samo za to, da Vam malo osvežim spomin in izprašam vest. Verjetno nosite za takratna dejanja tudi Vi soodgovornost; če ne bi bilo tako, me ne bi na tak način obravnavali.
Zaradi vsega zgoraj na kratko omenjenega me res danes, v letu 1988, čudi Vaš brezkompromisni odgovor. Tega od človeka, ki se iz dneva v dan zavzema za demokratizacijo domače dežele, za zdravo reformiranje preživelih ustavnih in drugih zakonskih aktov, za nujno reformiranje ekonomskega sistema, za izboljšanje poraznega stanja življenjskih razmer nekaterih slojev prebivalstva itd. Za vse to se javno zavzemate, kot lahko prebiram, gospod Smole!
Gre seveda za to, da že enkrat MORAMO začeti sklepati kompromise, pa tudi odpuščati. Sprava je nujna. Zaradi ljudi, ki jim vladate in zaradi mnogih po svetu, ki jim še vedno ne dovolite vstopa v domovino.
Vedno znova prebiram tekste iz domovine, kako si izobraženci in mladi želijo spodobnega življenja in so počasi že kar zasovražili to Vašo in našo »NOB«. Ne Vi, ni mi jim
Dragi rojaki, potujete v Evropo?
pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACE MOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, 'Oefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, 'nini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $40, dvoposteljna s°ha $62. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konfe-r^nčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v /ačasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU bo Oskrbljeno za vaš cimprijclncjšc počutje, dobrodošlico pa Vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK:
DOBRODOŠLI
nimamo pravice kratiti svobode in spodobnega življenja s tem, da se obkladamo z »zločinci«, s »sodelavci okupatorja«, skratka z vsem tem ideološkim diskvalificiranjem oziroma onemogočanjem. Zavedajte se že enkrat, da je Vaše ustvarjanje in neizmerno ohranjanje ideološke floskule »Slovenska politična emigracija« 43 let po koncu pobijanj popolnoma kontraproduktivno.
Sedaj so časi miru, vzpostavljanj nujnih dialogov, tehnoloških in duhovnih prenavljanj, ne pa ponavljanj in spet obnavljanj starih sovražnosti. Ali še ne zavedate, da s tem zanikujete oziroma sami sebi onemogočate vse, za kar se kot politik morate zavzemati?! 43 let kasneje se mora prenehati z diskvalificiranjem in diferenciranjem, še posebej, ker je domača kritična javnost (opozicija) do Vaše politike dosti bolj stroga, kot pa »Slovenska politična emigracija« zunaj.
Kaj bodo nam in mladim očitki o »morilcih« in »sodelavcih z okupatorjem«, ki so milorečeno povsem nedokazljiva zadeva, kaj bo meni na primer pomagalo ozmerjanje nekaterih iz starejše slovenske politične garniture v domovini, češ da so morilci, nesposobneži in podobno, kaj nam bo vso to omenjanje pobojev, povojnih sodnih procesov, zavožene kmetijske politike, vzrokov za katastrofalno stanje v gospodarstvu, za životarjenje, za mizerno stanje slovenske prometne infrastrukture, delovnih pogojev, ekoloških katastrof in ne nazadnje dejstva, da je narodna integriteta slovenskega naroda vedno bolj ogrožena itd. itd.
Z ideološkimi obkladanji vsega tega nikakor ne bomo rešili.
Mnenja o »Slovenski politični emigraciji« boste nujno morali spremeniti. Mladim ste nas leta in desetletja prikazovali kot neko pošast, vcepljali ste jim sovraštvo do nas, kar je bilo in je še danes posebej povsem napačno in ste nam s tem počeli nepopisno krivico. Na srečo mladina sama krepko odkriva, kakšna je resnica.
Saj ni težko nekoga narediti za sovražnika, če ga kot takega rabiš (!), ter mu nato na mejah z orožjem preprečevati vstop v domovino, verjetno se je res težje CIVILIZACIJSKO NORMALNO obnašati. Torej, za današnji čas, odpuščati eni drugim, vendar vedenje iz preteklosti nositi v sebi kot opozorila, da se ne bi nikoli več dogajalo kaj podobnega.
Slovenska zemlja in človek na njej sta skozi zgodovino bila in sta še danes zelo ogrožena, ampak ogrožamo in škodujemo si tudi sami. Pa še kako!
SOCIALISTIČNA ZVEZA DELOVNF.OA LJUDSTVA SLOVENIJE
REPUBLIŠKA
KONFERENCA
Kabinet predsednika
Opi.st. 02-3/117 Datum 3.U.1988 Zadeva
VINKO LEVSTIK 34170 Gorica Corso Italia 63
Gospod Vinko Levstik!
Skladno z našim prepričanjem in ustaljenim ravnanjem, da s posamezniki, ki so sodelovali pri zločinih in bili na strani okupatorja v boju zoper slovenski narod, nismo imeli, nimamo in ne nameravamo imeti nikakršnih stikov, vam vračamo vaše "Odprto pismo predsedniku SZDL Slovenije".
Priloga: 1 x Priporočenol

O U

Vodja kabineta ocjan
Albnka Kocjan
\
Zato, končajmo s starimi metodami, predvsem pa z Vaše strani, saj imate v rokah vso politično in izvršilno moč. Rešujmo drug mimo drugega in drug z drugim raje probleme sedanjega modernega življenja^ Teh problemov nam nikakor ne bo zmanjkalo.
Gospod Smole, za konec še zadnje vprašanje in vabilo. Kdo dejansko ogroža danes slovenski narod? Vojska ali »Slovenska politična emigracija«?! Slednja ni bila nikoli proti slovenskemu narodu in domovini, ker je tudi ona del tega naroda, bila pa je proti stalinističnemu komunizmu, ki je bil protipravno vsiljen narodu. Zato je skrajni čas, da »Slovenski politični emigraciji« vrnete tudi vse pravice. Doslej je do svojega naroda imela samo dolžnosti ne pa tudi pravic, da bi lahko tudi dejansko soodločala pri današnji in bodoči usodi Slovenije.
S spoštovanjem!
Levstik Vinko Gorica, 12. junija 1988.
Sojenje Janši, Tasiču, Borštnerju in Zavrlu se pričelo 18. julija
CLEVELAND, O. - Po zaslugi naročnika našega lista smo prejeli več poročil o prvih dneh sodnega procesa zoper Janeza Janšo, Davida Tasiča, Ivana Borštnera in Francija Zavrla. Vsi so obtoženi izdajanja vojaških tajnosti in se branijo pred 5-članskim Ljubljanskim vojaškim sodiščem.
Sodišče je zavrnilo zahteve, da sojenju prisostvujejo domači in tuji novinarji, prav tako zavrnilo prošnje slovenske SZDL, da bi bilo sojenje javno, da bi se mogli obtoženci braniti s prostosti, in da bi lahko imeli civilne odvetnike. Vojaki so prvi dan sojenja s silo odstranili civilnega odvetnika Zavrla, ko je skušal ostati v sodni dvorani. Vojaško sodišče je celo odklonilo, da bi poteku sojenja sledili strokovnjaki ljubljanske pravne fakultete, za kar je predsednik slovenske SZDL Jože Smole izrazil
(Dalje na str. 4)
K O N C E R T
koroškega pevskega zbora
GALLUS
v soboto 27. avgusta 1988 — začetek ob 7h zvečer v Slovenskem narodnem domu, 6417St. Clair Ave.
za ples igra orkester Veseli Slovenci Dar: $7.00	_	Kličite: 944-5922
Grdina Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
V družinski lasti že 85 let
Zmagoslavje kot tragedija
Perestrojka v zgodovini: general in zgodovinar Dimitrij Volkonogov piše »dokončno« biografijo Josefa Vissarijonoviča Stalina
Loj/e Škerl	Kat, alas
Ali naj se še učimo?
Ko človek brska po raznih revijah in časopisih, po naših in po tujih, vedno znova naleti na vprašanje kateheze, na zahtevo po temeljitem verskem izobraževanju. To velja predvsem za odrasle, tudi take, ki so dosegli že višjo stopnjo izobrazbe, a se v verskih vprašanjih in zahtevah le bolj malo spoznajo. O vsem tem niso poučeni in ker niso poučeni, so negotovi za dobro stvar.
Danes pa potrebujemo pravi krščanski ponos, zakoreninjenost v temeljnih človeških vrednotah in moralno pokončnost. A kako se boš za vse to odločal, ko pa ne veš, kaj to pomeni? Zakaj bi moral k maši? Kje ima moja vera svojo podlago in trdnost? Kaj mi pomenijo Bog, Kristus, Cerkev, krščanstvo, ljubezen do bližnjega? Ali naj imajo te stvarnosti kakšen vpliv na moje življenje? Kako naj se živa vera razodeva v mojem življenju in ravnanju?
Ce bi naši ljudje, tudi tisti, ki se smatrajo za verne, skušali dati odgovor na ta vprašanja, bi gotovo ostrmeli nad nevednostjo, nad svojim lastnim neznanjem. Ali ste kdaj poskušali?
Ker ni pravih in zadovoljivih odgovorov, bi morali takoj reči: o vsem tem se moram poučiti! Za današnji čas in razmere ni dovolj versko znanje, ki sem si ga površno prisvojil v šolskih klopeh. Poiskati je treba zato primerno pot, čas in kraj. Ne bo šlo brez težav, a začeti je treba.
Tu se oglaša klic po katehezi za odrasle, po verskem izobraževanju odraslih. In to v širnem svetu, kakor tudi pri nas. Dobra volja je, a odziv je. zelo skromen.
Zakaj poleg neznanja je zelo razširjena brezbrižnost za verska vprašanja. Če ne celo odklonilno zadržanje. Kaj bom poslušal duhovnika, ko pa ta oznanja vedno isto — resnice in dejstva, ki jih današnji svet ne more sprejeti? Ce sem veren, ne morem izhajati v svetu, ki pozna poti in sredstva, ki niso v skladu s Kristusovim veselim oznanilom. V svetu, ki mu je poštenost deveta briga, poslušnost Cerkvi izraz zamujenosti, ljubezen do Boga in do bližnjega le klic ubogega po pomoči, moram pač živeti. A kako naj se temu u-prem? Kako bom v življenju uspel? Tako pridemo do preloma med vero in življenjem. To se pravi: grem za življenjem in pustim vero.
Kristus je rekel: »Pojdite po vsem svetu in učite vse narode.« In kaj naj učijo? To, kar je on sam učil in izpričeval, In kdo naj gre? Vsak izmed nas, ki je bil krščen in birman, je poklican k temu delu.
Na prsih svoje zelene uniforme grahove barve zgodovinar nosi trakove, deset vrst vojaških odlikovanj. General sovjetske vojske Dimitrij Vol-kogonov je sredi enega najpomembnejših del, ki nastajajo v državi, piše namreč Stalinov življenjepis v dveh delih.
Nobena politična osebnost, celo Lenin, ni tako zaznamovala sedanje sovjetske države kot Stalin.
Odgovoren je za milijone mrtvih med njegovo vladavino terorja, poleg tega pa je Stalin zapustil avtoritarni politični sistem, prežet z »boleznijo« birokracije in poveljniške administracije, kot pravi Mihail Gorbačov. Volkogonov je bil delegat na posebni partijski konferenci v Kremlju, sedel pa je tudi v kongresni palači, ko je Gorbačov prebral enega najpomembnejših političnih govorov od leta 1956, ko je Nikita Hruščov razkril Stalinove zločine.
A navkljub sproščenemu govorenju in časniškim člankom o Stalinovem »kultu o-sebnosti« v Sovjetski zvezi še vedno ni dovoljeno objavljanje znanstvene biografije. Delo, ki ga piše Volkonogov z naslovom »Zmagoslavje in tragedija«, naj bi izšlo prihodnje leto, izvlečke pa bo objavil časnik Oktober.
»Predvsem hočem napisati resnico,« je zatrdil Volkonogov, ko se je srečal z zahodnimi in sovjetskimi novinarji. »Potrebujemo resnico o Stalinu. Želim pokazati, kako je zmagoslavje neke osebe prineslo tragedijo ljudstvu.« Volkonogov je s krvjo povezan s temo, o kateri piše: »Imel sem osem let. Moj oče je bil agronom. Nekdo ga ni maral. Neke noči so ga poklicali na sesta-
nek. Nikoli se ni vrnil.«
Volkonogov, ki je tudi direktor Inštituta za vojaško zgodovino, je je z raziskovalnim delom za življenjepis pričel ukvarjati pred desetimi leti, z neznatnim upanjem, da bo njegovo delo objavljeno. Najprej je intervjuval ljudi, ki so poznali Stalina. Kasneje je zaprosil za dostop do materiala v kongresni knjižnici in dobil dovoljenje. Toda najpomembnejše informacije — ki bi ločile delo Volkonogova od drugih knjig, objavljenih doma in na tujem — so v arhivih, ki so bili desetletja skriti zgodovinarjem. Ko je Gorbačov ugotovil, da njegov program reform zahteva popoln obračun s Stalinovim obdobjem, so funkcionarji Volkonogovu dovolili dostop do tisočev dokumentov. »Nihče ni imel možnosti, da vidi toliko papirjev o Stalinu kot jaz,« je dejal.
Volkonogov ugotavlja, da je prebral tisoče zapisov, pisem in poročil, ki jih je narekoval Stalin. Za razliko od drugih sovjetskih zgodovinarjev, je »popolnoma« prepričan, da je Stalin osebno ukazal eksekucije in državni teror. »Natančno je vedel, kaj se je tedaj dogajalo,« je zatrdil Volkonogov.
»Ko sem prebiral arhive vojaškega sodišča, mi je bilo slabo, vso noč nisem mogel spati. Obtožence so spraševali, ali so krivi. Odgovarjali so tako ali drugače, a to ni bilo pomembno. Vse so usmrtili. Kakšna vrsta cinizma se skriva za tem početjem? Med življenjem in smrtjo je tenka nitka in če jo človek skuša strgati, pretrga tudi nit razvoja vesolja.«
Zahodni zgodovinarji so dolgo časa proučevali podatke o prebivalstvu, samo zato, da
bi določili, koliko milijonov je umrlo zaradi Stalinove nadutosti in krutosti. Ko so ga vprašali po njegovi oceni, je Volkonogov dejal: »Našli jo boste v knjigi.«
Nekateri intelektualci menijo, da je težko zaupati vojaku, naj napiše življenjepis Stalina. Drugi trdijo, da prejšnja dela Volkonogova (ki je avtor kakih 30 knjig o filozofiji in zgodovini) niso na najvišji ravni zgodovinskih raziskav. »Skuša biti uravnotežen, kot da bi bile nekatere stvari dobre, druge pa slabe,« je dejal neki pisatelj. »A kako si lahko uravnotežen ob hudiču?«
»Kot Stalinov življenjepisec sem zelo zadovoljen, ker se je v Sovjetski zvezi pojavil Stalinov življenjepisec,« je dejal Robert C. Tucker, upokojeni profesor s princetonske univerze. »Ko bom v začetku prihodnjega leta videl dve knjigi profesorja Volkonogova, bom povedal svoje mnenje.« Tucker je avtor psihobiografi-je tirana »Stalin kot revolucionar«.
Nekateri namigi kažejo, da bodo v Sovjetski zvezi končno morda vendarle natisnili knjigo »Naj sodi zgodovina«, neprizanesljivi obračun disidentskega zgodovinarja Roya Medvedeva o Stalinovih zločinih. Časniki so polni čedalje točnejših ocen o čistkah, prisilni kolektivizaciji kmetijstva in paktu med Hitlerjem in Stalinom.
Toda knjiga, ki jo piše Volkonogov, je za sedaj edina povsem nova biografija. Pred nedavnim so bralci glasila komunistične partije Pravda imeli priložnost videti izvleček, dolg opis Stalinovih dejanj pred pričetkom druge svetovne vojne. Stalinova navada, da »sliši samo tisto, kar je hotel slišati,« piše Volkonogov, »ga je pripeljala k podpisu nespametnega pakta s Hitlerjem in do nepripravljenosti na nacistično invazijo.« Stalina obtožuje »pomanjkanja poguma« in »izdaje«, ker je v letih pred vojno iz vojaške hierarhije odstranil brezštevilne najvidnejše osebnosti.
Četudi bodo zgodovinarji najverjetneje rehabilitirali Stalinovega tekmeca Leva Trockega, je Volkonogov dejal, da bi prišlo do »podobnih deformacij v državi«, tudi če se ne bi odločili za Stalina, temveč za koga drugega.
»Kot intelektualec bi bil Trocki morda primernejši,« je dejal Volkonogov, »vendar je imel sebe rajši celo kot revolucijo. Bil je slab politik. Podobno kot Benito Mussolini, ki je zase rekel, da v petdesetih letih življenja, nikoli ni srečal človeka, ki bi bil pametnejši od njega.«. Stalin ni cenil lepih stvari, prijateljev, knjig, prav ničesar razen oblasti. »Oboževal je oblast,« je dejal Volkonogov.
Drugemu tekmecu, Buhari-nu, je »primanjkovalo volje za oblastjo,« je zatrdil Volkonogov, »in Stalin je vedel, kako izrabiti te pomanjkljivosti.« Volkonogov je prepričan, da je Stalin »moralno kriv« za
umore Sergeja Kirova in Trockega. Umor Kirova je izkoristil kot pretvezo za iztrebljanje političnih nasprotnikov in za pričetek čistk v tridesetih letih. »Stalin morda ni dal ukazov za umor Kirova, a okoli njega so bili ljudje, ki jim ni bilo treba vselej dajati natančnih ukazov, kaj naj storijo.«
»Kar zadeva razlage, bodo najverjetneje stične točke in razhajanja,« je menil profesor Tucker. »Na primer, po mojem mnenju Stalin ni zgolj .moralno kriv' umora Kirova, temveč je tudi politično odgovoren. Močno pa se strinjam s sovjetskim profesorjem v oceni, da je zmagoslavje enega človeka, Stalina, sprožilo tra-
gedijo vsega ljudstva.«
Ko je Volkonogov objavil izvleček svoje knjige v Pravdii je prejel 3.000 pisem. Dve tretjini sta podpirali njegovo delo in kritizirali Stalina, ostanek pisem pa so poslali bodisi stalinisti, ali pa ljudje, ki »so m6 hoteli samo nadlegovati«.
Po mnenju avtorja naj b' življenjepis pomagal Ijudent. da spoznajo svojo preteklos1 in jo prestajajo. »Kralj Salomon je dejal, da se človek mora naučiti trpljenja in tega ne znamo, ne morem0 spoznavati zgodovine.«
Prevod iz newyorškeSa časopisa Internationa Herald Tribune (Teleks, št. 28, 17. 7. I^8
Slovenija brani svojo pol
(Nadaljevanje s str. 2)
maj razumljive sovražne plohe besed iz Beograda proti Mladini in določena podtikanja proti slovenskemu vodstvu zaradi slovenske kritike vojske nepristranskim opazovalcem celo tukaj slutiti možnost spora. Mladino sicer urejajo mladi ljudje, a pogosto jo uporabljajo tudi starejši. Zato se sprašujejo v Ljubljani, ali niso bili pri reviji na delu izzivači, ki bi nudili nekaterim priložnost za napade na slovensko vodstvo. Vsekakor je zanimivo, da je bilo zaradi te revije čuti iz določenih krogov po ostali Jugoslaviji izraze kot »protirevolucija«, »napad na Jugoslavijo« ali »poskus razbitja Jugoslavije«.
Slovenski strah se veča ob poskusih, da bi načrtovano reformo zvezne ustave kdo izrabil za centralistične in dogmatične namene. Sicer je že uspelo preprečiti poskus vplivanja na načelo soglasja v Jugoslaviji, a unitaristi in centralisti, pa tudi dogmatiki, se po stranskih poteh vedno znova vračajo. Tako je mogoče brati v beograjski Politiki v zvezi z afero okrog Mladine zahtevo po »enotni uporabi zveznih zakonov«. Prav tako je slišati zahtevo, naj bodo ustavna določila, ki jih je treba spremeniti, sprejeta kot celota in ne posamič. V Sloveniji kritizirajo, da vsebujejo doslejšnji predlogi za spremembo ustave komaj kaj o spoštovanju občanovih pravic in svoboščin. Niti odprava zloglasnega člena 1 33 jugoslovanskega kazenskega zakonika o tako imenovanih »besednih kaznivih dejanjih« se nikamor ne premakne.
Ta članek je izšel v uglednem nemškem listu »Frankfurter AUgemeine Zeitung« že zgodaj aprila letos. Misli so pa še vedno aktualne, posebej če pomislimo, da so po objavi članka sledile vojaške aretacije Janše, Tasiča in Borštnerja kot pritisk na demokratično reformno gibanje v Sloveniji. Ur.
Josefs Hair Design
Richmond Heights, Ohio 461-8544 or 461-5538
Kanadska Domovina
Obisk r ( levela/uhi in /orontu
ODMEVI S PRERIJE...
(Nadaljujemo in končamo Poročilo o njegovem nedav-nem obisku v Clevelandu in Torontu, ki ga je pripravil nas dolgoletni lethbridgski dopi-Sn‘k Pak (Pavle Kveder). Pretekli torek je opisa! obisk v Clevelandu, danes pa je na vrsti Toronto. Ur.)
Cas veselih dni v Clevelandu ie minil, po štirinajstih dneh sm° hvaležni in po prisrčnem slovesu z avtobusom odpoto-vali v Toronto, kjer smo na ve-Cef pristali: svak in svakinja Ph Franku in Rozki Pepev-nak, mene pa sta nasmejana-Pr'čakala Ziernfeldova: Fran-cka in Rik. Francka je kot sem laz Ljubljančanka,iz iste šent-Peterske fare, seznanil in povelj Pa naju je igralski oder Phtalskega taborišča, kjer smo veselo »kulturovali« s skupino, kateri so pripadali Judi Buček, Milko Pust, Ciril e§a in drugi.
^ Torontu sem bil prvič Pred letj^ pa seiT1 se	z
fnanci poredko, ker sem ta-rat Pripadal počitniški grupi upokojencev in sem moral bo8ati njihov urnik.
opot sem (jji pa jjQjj mecj
0ruačimi, s Francko in Ri-°rn smo dvakrat prepešačili ^Zersko obalo, s Francko sva s Podzemno železnico — jaz lC — peljala v mesto in v c ° n‘co> kjer sva se znašla iz pf Ve grede s Šifrerjevima in VQbevnakovima, čisto nezgo-nJJen'> in šli na prigrizek ter teh° S*3et vsak P° svojih po-
jp. obr' znanec Franci Cerar bra/6 so*:,otno popoldne po-ro '2 odpeljal na ogled sta-stavhC8a c*orna Lipa. Moderna co s 3 s Prijetno, mirno okoli-Zp 6 ^i Je zdela nekako luksu-’ a je udobno prebivališče hj| Stare dni naših rojakov. dotllSVa pr* sv- maši, ki jo je za vod °VCe bra* njihov duhovni Se^9 8'v Lranc Sodja, mož, ki letjaga ?elel spoznati že deset-dober mi je dotlej nekak b0g 2nanec in svetovalec po Sdi0 '. ^nj'8ah, ki jih je napi-dioiknjeg0vo Pero: Trenutki son’ ^edilacije, in Glejte, Zahaja, me že leta 'otpki Jaj° kot prebrani od-Pjeip Preci večernim umirje-
ra28°vo'-
ahiio- ‘Ogovor
franCi1 Po sv- maš ln okiem razkazo’ Psta, alje. mi bo
Hja2duh80Cen spc
Sito hovno 8|oi
S ^ preProstim
»os,i°c!niui
PredSSebno še, temile
b-

nu poc ,h 80vo zac
v,
LOV"ob»Sa
."«'11 v
Jazen
trdil lepo sliko, ki sem si jo preko njegovih knjig ustvaril o njem. Ko sem mu omenil, da imam tudi jaz hudo rad gore in sem včasih malo trmast, mi je smeje dodal: »Jaz tudi, saj sem Bohinjčan!« Hvala Vam, g. Franc Sodja!
Pa še nekaj sem slučajno odkril, ko mi je nekdo omenil, da živi v domu neki dr. Zdenko Švigelj. Posvetilo se mi je ob omembi tega imena, da mora to biti eden od naših prvih povojnih slovenskih smučarjev. Sum se mi je izpolnil, ko sva po spoznanju govorila o tem in sem uganil, da je bil on med prvimi slovenskimi zimskimi Olimpijci, ki je še z nekaj slovenskimi smučarskimi tekači sodeloval na prvih zimskih olimpijskih igrah 1. 1924 v St. Champnixu v Franciji.
Govorila sva o tem in minulih zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju. Ni mi vedel povedati, koliko je star, pa bo verjetno držalo, ko je dejal: »menda 85 let«. V pogovoru sem spoznal, da se mu je to in ono miselno nekako vozljalo. Pohvalil pa mi je sobo v domu in dobro oskrbo, češ, da je z obema zadovoljen. Morda bo komu v domu uspelo več zvedeti o njem, kaj je počel v Torontu pred upokojitvijo, kako je zašel v Kanado in, končno, v mirno okolje doma Lipe.
Po nedeljski službi božji — o, kako prijetno je slišati spet samo slovensko cerkveno petje cele zbrane množice!— je sledilo po-mašno srečanje, kot svoje dni doma, pred cerkvijo. Spet kratki pogovori s torontskimi sorojaki, katerih razumljivo po več desetletjih nisem poznal, ne po obrazu in mnoge niti po imenu. Pa saj prisrčen stisk roke pove veliko z lastno govorico.
Za dobro uro me je potegnil na svoj dom dobri znanec g. ing. Vojko Bratina, kjer nama je tisto nedeljo dežurna zdravnica gospa dr. Slavka, stregla na vse viže s sadnimi in sladkimi dobrotami, jaz pa kar zamaknjen občudoval bogato knjižnico njunega doma. In koliko originalnih umetnin slovenskega umetniškega duha je v teh zbirkah! Mimogrede sem opazil dela slikarja Mihe Maleža, skice, slike in kipe Franceta Goršeta, ki je večkrat domoval pri njima. Kamor se ozreš, vidiš sijajne originalne umetnine. In knjig! Kupe in kupe. »Samo v spalnico ne smejo,« mi je smeje pojasnila naša priznana zdravnica.
Em večer pa je zbral nas vse Lethbridgane, Pepevnakova in Ziernfeldova na domu Ziern-feldovih na klepet. Riko nam je pokazal veliko skioptičnih
slik z njunih potovanj po svetu in pa slovenske kraje in gore, ki jih je ujel v svoj fotoaparat ob obiskih stare domovine.
Torontski znanci so nas popotnike z zahoda povabili na prijeten večer in obilno večerjo v slovensko restavracijo, kjer se je poleg naših štirih gostiteljev zbral skoro cel Cerarjev rod. Ko sem med drugimi zagledal tudi nasmejanega in neumornega graditelja g. župnika Janeza Kopača in torontskega trubadurja Blaža Potočnika in je g. Kopaču in meni gospa Marica Cerarjeva pripela slovenski pušeljc — rdeč nagelj in vršič rožmarina — se mi je posvetilo, da je tole združenje namenjeno praznovanju najinih rojstnih dnevov.
Okusna večerja s slovenskim vinom je razgrela priliko v lep domač večer, domačni razgovor in ne nazadnje še pesem in kratke besede naju slavljencev. Vse je bilo lepo, nisem pa preveč navdušen, ker se tvoja cenjena družba veseli in praznuje ker si star in ti po besedah g. Sodje »sonce zahaja«. Hvala vsem za prijetno presenečenje za najin »65 preč« dan! Svoje dni smo doma zalili le godovni dan in ni bilo nič ugibanja, kateri po vrsti je.
Lepo je bilo tole zadnje sre-. Čanje in z g. župnikom Kopačem sva soglasno hvaležna vsem za pozornost. Je pa kot vedno težko iti narazen od znancev in prijateljem novim dnem nasproti, posebno še, če te jutri odnese letalo tisoče kilometrov daleč, četudi domov.
Predzadnji dan obiska v Torontu pa nas je Franko zapeljal v Midland, na znano lepo božjo pot, kjer je tudi slovenski križ znak slovenskega bivanja v Torontu in okolici. Razgledali smo si lep kraj, nato pa še obiskali sorojaka Stražišča-na. G. Joža in gospa Erna Vrhovnik, soseda mojega svaka Franca in svakinje Mare oz. Navčkovih, sta nas res »po gorenjsko« pogostila. Sosedje so veselo povezovali in spletali spomine. Kako ne, če je srečanje po 40 in več letih.
Ko smo v pogovoru pretolkli vojno in se v spominih znašli spet v taborišču Spittalu ob Dravi, nam je g. Joža zaupal ter omenil, kako je bil med petimi srečnimi pati, ki so jih s posebnim dovoljenjem, kot prve begunce poročili v taborišču. Dogodek je bil pomemben, saj je pesnik to svečanost ovekovečil v naslednji pesmi: Danes so Medvedje se ženili, in Volkovi so jih poročili, pesmi sojini peli pevci zbrani, dirigirali so jim Cigani...
‘dalje na str 6)
DOM LIPA
TORONTO, Ont. — Leta 1972 je prva skupina torontskih Slovencev začela z resnim delom za uresničenje te ideje. V letu 1977 je bila ta skupina uradno sprejeta v provinci Ontario kot dobrodelna organizacija z imenom Slovenian Linden Foundation. V letu 1979 so kupili v občini Etobicoke primerno zemljišče po ugodni ceni. Koncem leta 1987 je novo, obširno poslopje, zgrajeno po najnovejših gradbenih in zdravstvenih predpisih ontarijske in krajevnih oblasti, bilo pripravljeno za sprejem stanovalcev.
Ker smo Slovenci že več kot 1200 let verno ljudstvo in se držimo pregovora »Z Bogom začni vsako delo, da bo uspeh imelo«, tako tudi to zadnje, za ontarijsko slovensko skupnost največje podjetje, začeli z blagoslovitvijo nove kapele Kristusovega vstajenja, ki se nahaja ob strani glavnega poslopja. Slovesnost je izvršil naš rojak dr. Alojzij Ambrožič, torontski nadškof-koadjutor, v nedeljo pred Božičem 1987.
Po zakonih ontarijske vlade (Ministry of Community and Social Services, Ministry of Health) se delovanje starostnega doma Lipa razvija v štirih smereh. Tam je sedaj 34 samskih sob (residential) za starejše in invalide, telesno prizadete, ki si žele mirno, urejeno življenje; 30 sob za onemogle in bolehne (extended care), ki potrebujejo več kot uro in pol bolniške dnevne strežbe. Po Ontarijskem zakonu starostni dom ne sme sprejemati bolnikov z nalezljivo boleznijo, umobolnih in alkoholikov. Starejši in osameli ljudje, ki žive v lastnih domovih ali stanovanjih, bodo v domu našli čez dan razvedrilo ip raznovrstne prilike za družbeno udejstvovanje (Day care — New horizons). Tistim pa, ki potrebujejo in žele pomoč na domu, bodo uslužbenci Doma Lipa ali prostovoljci nudili občasno pomoč pri raznih hiših delih, obiskih zdravnikov, nakupovanju itd. (Home care). Poleg stanovanjskih sob in kapele je v domu obširna kuhinja z obednico, zdravstveni prostori, dvorana, frizerski salon, knjižnica s čitalnico, družabna soba itd.
Za razvedrilo in sprehode na svežem zraku služi terasa pred obednico, balkoni, cvetlični paviljon, velik vrt, balinišče itd. V dolini za vrtom šumi v večnost voda v potoku, ki se sredi zelenega pasu preliva v Lake Ontario.
Dom Lipa naj postane v polnem pomenu dom za vse, ki bodo tam prebivali ali se udejstvovali v najrazličnejših družabnih in kulturnihrprogramih. Našim mlajšim je dana izredna prilika, da pokažejo svoje talente in spretnosti.
V začetku leta 1988 je našlo tam svoj miren kot ob prijetni družbi Marijinih sester in č. g. Franca Sodja več kot 35 oseb.
Za solidno gospodarstvo je čimprejšnja polna zasedba prostorov nujno potrebna. Obenem s prisrčno zahvalo vsem dobrotnikom, prostovoljnim delavcem in podpornikom se Dom Lipa vdano priporoča za nadaljnjo pomoč.
Ponatisnjeno iz Naše moči, glasila lupnijske hranilnice in posojilnice-SLOVPNUA
(Julij im — Št. 120)
OBRAZI
(Prvi de! tega članka je bil objavljen pred meseci. Op. ur.)
TORONTO, Ont. - V tej knjigi je dosti zanimivih izjav, ki so izraz pekoče vesti. Iz pisanja Josipa Vidmarja se vidi, da ga je od časa do časa le zapekla vest in mu očitala, da ni na pravi poti. Toda ker se je imel za takega vsevedneža, ni vidci jasno pred seboj in tudi ni poslušal nikogar.
Na str. 199 njegove knjige z gornjim naslovom omenja pogovor s slikarjem Rihardom Jakopičem o Stalinovi sliki. Pravi, da je vprašal slikarja: »Kaj bi vi rekli o tem obrazu, mojster?« .Zločinec.' Zgrozil sem se, čeprav je bilo to nekako v času po strašnih in krvavih procesih v Sovjetiji, kajti Stalin je bil za nas takrat simbol-svobode in veliko upanje za zmago revolucije.«
Kdo naj razume in razloži, zakaj Josip Vidmar ni poslušal pametnih nasvetov. Za take, ki so pa prinesli škodo našemu
narodu, je bil takoj pripravljen. Na str. 203 poved, da mu je Rihard Jakopič skoraj zahropel stavil vprašanje: »Kaj v gozdove greste?« Nato pa mu je dal nasvet: »A ko pridete s hribov, naredite kaj pametnega in dobrega!«
In tega nasveta si Vidmar ni vzel k srcu. Ni ga upošteval. Kajti bil je v izvršnem svetu Osvobodilne fronte in kot tak odgovoren Za stotine in stotine pomorjenih ljudi po Notranjski, po Kočevskih gozdovih in po Beli krajini. Slikar Jakopič mu je bil prav svetoval, a kritik Vidmar je bil gluh za vse to, čeprav je vedel za Stalinova grozodejstva.
V tistih težkih časih so bili pri vodstvu gledališča v Ljubljani Pavel Golia, Oton Župančič in Josip Vidmar. Jasno in razločno pove, po kakšnih smernicah so vodili gledališče. Na str. 235 je zapisano: »Složno in brez nepotrebnega govorjenja smo vsi trije skušali vtihotapiti v repertoar ali sovjetske avtorje ali druge drama-(dalje na str. 6)
KOLEDAR
PRIREDITEV
»TSTi	*!5!«»T5T« >!I!« »TST« >^S!« >^T«>TS!i >T5!« »!S!«»TSTi
JULIJ
30.	— Baliricarski krožek Slovenske pristave priredi piknik na Slov. pristavi.
31.	— Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
7. — Dan upokojencev na Slovenski pristavi.
14. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi piknik v svojem Parku.
17.	— Federacija slov. upokojenskih klubov prireja piknik na farmi SNPJ na Heath Rd. v Kirtlandu. Igra Krivec orkester.
20.	— Folklorna plesna skupina Kres nastopa na Slov. pristavi. Po_ nastopu igrajo za ples in zabavo Dušan Maršiče-vi Veseli Slovenci.
21.	— ADZ prireja Družinski dan piknik na svojem letovišču v Leroy, O. Pričetek ob 2. pop.
26.	— Pevski zbor Gallus s Koroške ima koncert ob sedmih zvečer v cerkvi Sv. Križa v Fairfieldu. Po koncertu ples.
27.	— Pevski zbor Gallus s Koroške ima koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7. zv.
28.	— Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Tony Klepec orkester.
28. — Društvo DSPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio.
28. — Slovenski dom na Holmes Ave. priredi letno »Povratek domov« prireditev.
SEPTEMBER
4. — Vrtna veselica na Slovenski pristavi. Domača večerja. Za ples in zabavo igra orkester Alpski sekstet.
10.	— Fantje na vasi prirede vsakoletni celovečerni koncert, v SND na St. Clair Ave. Igra ansambel Veseli Slovenci.
11.	— Federacija kulturnih vrtov v Clevelandu priredi praznovanje pri kulturnih vrtovih. Letos obhajajo 50-letnico Jugoslovanskega kulturnega vrta.
11. — ADZ prireja Pečenje
školjk piknik na svojem letovišču v Leroy, O. Pričetek ob 2. pop.
18.	— Fara Marija Vnebov-
zeta prireja kosilo. Serviranje v šolski jedilnici od 11.30 do 2. pop.
18. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
25. — Oltarno društvo pri Sv.
Vidu priredi vsakoletno kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu.
Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu!
25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v svojem Parku
OKTOBER
15. — l abor DSPB Cleveland
priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
23. — Slomškov krožek priredi vsakoletno kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu.
23. — Občni zbor Slovenske pristave, na Slov. pristavi.
23. — Slovenian National Art Guild praznuje 15-letnico v SDD na Recher Ave.
29.	— Štajerski klub priredi Martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7h zv. Igrajo Veseli Slovenci.
29. — Slovenski dom na
Holmes Ave. priredi večerjo.
NOVEMBER
6.	— Slovensko ameriški
kulturni svet priredi »Slovenski večer« v SND na St. Clair Ave. Počaščen bo sodnik August Pryatel.
12.	— Pevski zbor Jadran priredi jesenski koncert, združen z večerjo in plesom, v SND na Waterloo Rd. Igra Joey Tom-sick orkester.
12.	— Belokranjski klub priredi martinovanje v SND na St. Clair Ave. Pričetek ob 6.30 zv. Igra Tony Klepec orkester.
13.	— Slov. mladinski- zbor Kr. 2 SNPJ praznuje 50-letnico s prireditvijo v SDD na Recher Ave.
25. — Slovenski dom na
Holmes Ave. priredi Zahvalni dan večerjo. Igra Johnny Vadnal orkester.
DECEMBER
4. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi božično večerjo s koncertom ih plesom v SND na St. Clair Ave.
4. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Miklavževanje.
Odmevi s prerije
(Nadaljevanje s str. 5) in pripev:
Danes vse narobe gre nihče ne ve, kaj pride še. Tole sem omenil, gotovo pa je vse tudi uradno zapisano v taboriščnih kronikah.
Pepevnakova in Ziernfeldo-va sta nam kot prej Lipovčeva nudila topel dom in vsega za telesne potrebein čez, zato še enkrat vsem trem in pa seve vsem, s katerimi smo imeli priliko govoriti, obujati vesele in trnjeve dni, še enkrat »boglo-naj«, ki ga izrekam z grenkim a hvaležnim občutjem vsem znancem in prijateljem v Clevelandu in Torontu ter okolici. Vsi dnevi so bili lepi in bodo
Kanadska Domovina
OBRAZI
(Nadaljevanje s str 51
tike s tendencami, ki so se nam zdele revoluciji sodobne.«
In na str. 236 je priznal: »Sam sem v letu 1940 nekajkrat obiskal sovjetsko veleposlaništvo v Beogradu kot predstavnik snujočega se Društva prijateljev Sovjetske zveze.« Kot tak je bil naravnost zagledan v Stalina, čeprav mu je bil Jakopič povedal resnico. Na str. 536 opisuje, kako so skrinjico s podpisi za Stalina tajno prepeljali v Beograd iz letala na sovjetsko veleposlaništvo.
A ker se je navduševal za Stalina, mu ni bilo nič hudo za tisoče in tisoče pobitih in trpečih Ukrajincev. Spominjam se iz tistih let knjige Ukrajina joče. Toda Vidmar takih knjig najbrž ni bral. Sicer ne bi bil s takim navdušenjem pristopil v partijo, kot sam pove na str. 532: »Zgodaj leta 1940 pa seje primerilo, da sta me v Ljubljani obiskala Boris Kidrič in Boris Ziherl... ,Prišla sva k vam z vprašanjem, ali bi hoteli sodelovati s partijo.4 ,Seveda hočem,1 sem odgovoril.« In tako je bil Vidmar pri tistih, ki so načrtovali, kako pobijati poštene slovenske ljudi in to tudi pove na str. 378, ko je izvršni odbor OF imel v načrtu uničenje celotnega belogardističnega vodstva.
Na str. 473 tudi malo nakaže, kaj vse so počeli po Notranjski, Dolenjski in po Beli krajini: »Zmagovitost naših enot in rastoča oblast komandnega osebja sta povzročili v tem nekakšno vrtoglavico in pijanost, ki sta zlasti poveljujoče intelektualce zavajali k oblastni samopašnosti in celo k nepotrebni in škodljivi okrutnosti.«
Če torej sam Vidmar tako zapiše o početju OF, si lahko vsak pameten človek predstavlja, da so bili na dnevnem redu: rop, požig, umor. Kdor je preživel grozote tistih medvojnih in povojnih let, se jih ne da kar tako pozabiti.
Da se je Vidmarju od časa do časa le oglasil glas vesti, se vidi tudi iz pogovora s Kardeljem in Kidričem na str. 573: »Predlagal sem jima, naj me izpuste iz kroga političnih delavcev, jaz pa bi v javni izpovedi povedal razloge za svojo odločitev, da bi se v,rnil k svojemu nekdanjemu delu, ker sem svojo državljansko in člo-
nepozaben spomin naših počitnic. Ce je lepo, je zapisal Balantič, da »vsi dnevi nosijo klobuk po strani«.
Težko jc bilo slovo verjetno zadnjega obiska in srečanj. Ko smo 15. junija, na dvaindvajseto obletnico smrti moje žene in vzorne matere Tončke zapuščali Toronto in vstopili na letalo, se je orosilo z dežjem tudi nebo, ne samo naše oči...
Pa k
veško dolžnost izpolnil. Zdaj pa da bi rad zaživel svoje nekdanje življenje, za katero se mi zdi, da sem rojen. Poslušala sta me nejevoljno, Kidrič pa mi je rekel: »Zavedaj se vendar, da vodita od nas samo dve poti, ena v ječo, druga pa še nekoliko niže.*«
In če je Kidrič tako odgovoril človeku, ki je z njim sodeloval, ni nič čudnega, da so vse tiste ljudi, ki niso bili za komunizem, enostavno pobijali in mučili na najbolj zverinski način. Dokazov za to je dosti.
S tem v zvezi je tudi zapisano na str. 546: »Kidrič je imel zelo nemirno in celo divje spanje in nobeden od nas ni rad spal v njegovi bližini.« Tako torej pove o Kidriču in o njegovem nemirnem spanju.
Nazadnje pa še dovolj razločno pove, da ni zadovoljen s svojim življenjem. Str. 588: »V tistem času po končani pre-
izkušnji v roški ofenzivi sem spričo našega nemirnega in v sleherni perspektivi neskončnega, burno aktivnega življenja in spričo strahu pred gta' snim povojnim življenjem, k' sem ga slutil, veliko fantaziral o samostanskem življenju.. Ta moja čudna želja ni izvirala iz trenutnega malodušja, temveč iz nekega trajnega strahu in tesnobe, ne samo pred nevarnostmi, temveč pred svetom in življenjem, ki sem 8a videl pred seboj, iz občutka zgrešene intimne poti, o čemer pa ni da bi govoril še in še.«
Na koncu knjige torej le pri' zna, da je bil na napačni pot' in da ni srečen. Torej ga enostavno peče vest. Kako ga n« bi pekla, ko pa ima na vesti kot član izvršnega odbora O? toliko tisočev nedolžnih slovenskih ljudi vseh poklicev i11 starosti. In čeprav so minila ^ kar štiri desetletja, se odgovornost krivde le ne da izbrisati h zgodovine.
Marija Marke5
Sojenje Janši, Tasiču, Borštnerju in Zavrlu
(Nadaljevanje s str. 3)
vanske in slovenske družbe.
začudenje. Sorodniki obtožencev prisostvujejo razpravi, vendar so bili opozorjeni, da ne smejo nič povedati o le-tej. Vojaško sodišče brani tajno sojenje s tem, da bodo obravnavani zelo zaupni dokumenti, ki govorijo o vojaški pripravljenosti raznih enot.
Sporno je bilo tudi, da poteka sodni proces v srbohrvaščini in ne slovenščini. Zahteva, da bi bil zaradi pomanjljivega obvladanja slovenščine bil diskvalificiran predsednik sodišča, polkovnik Djuro Vladi-savljevič, je prav tako bila zavrnjena.
Pretekli petek, 22. julija, je osem tisoč Slovencev in drugih ljudi demonstriralo v Ljubljani, da bi izpričali svoje nasprotovanje sodnemu procesu. Mnogi Slovenci so prepričani, da je sodni postopek, ki ga je inscenirala vojska, poskus vojaških in stalinističnih političnih krogov v južnih predelih Jugoslavije, da bi strli gibanje za demokratizacijo jugoslo-
Slovenci zapuščajo partijo Po podatkih o padanju ŠR' vila članov slovenske komuoi' stične partije od januarja maja letos, ki jih je objavil3 agencija Tanjug, ugotavlj3 mo, da je 3.800 članov partij0 zapustilo ali bilo iz nje izkFiu čenih v prvih petih meseci 1988. Mesečni rekord v tel” oziru pripada januarju, ko J partija izgubila 1.000 članov10 članic. 3.800 članov predstaV Ija 3,4 odstotka partijske^ članstva. Rekorderska obč"1 v tem oziru je bilo Novo h10 sto, kjer je partijska organih cija od januarja do maja dS11 bila kar 5,7 odstotka člansb3 Jugoslovani na iranskem le** Med 290 potniki na ira^ skem letalu, ki ga je sestre1 pred tedni ameriška križa* Vincennes, je bilo tudi
jugoslovanskih državljan
Predsednik Reagan je h*" u sožalno pismo jugoslova*1 vladi,	(pripravil ^
Za zanesljivost in stvarnost ce11 pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik
CITY MOTORS .
5413 St. Clair Ave.	tel. 881-2^
- ■ ----......—
--------"atiacfel
■ • ■ ^
O človeku, ki je učil ljubiti
Z nervoznimi koraki se je približala pisalni mizi. Vnovič Je sedla na stol in odprla debe-'° knjigo z rdečimi platnicami. Kje je že obtičala? Saj, saj, menda na strani 54, kjer je ti-sta peklenska shema o krože-"ju zračnih tokov. Kdaj jo bo sploh razumela! Odvraten ji je bil pogled na zemeljsko poloblo z vodoravnimi in navpičnici čačkami. Odvratna je bila Niga in odvratno je bilo vse, ^ar je zadevalo to snov.
V hipu je vstala in prislonila razburjeno čelo k šipi, da je Začutila pomirjajoči val sveži-ne- Oči pa so begale od zimske Pokrajine do svežnja fotokopij. izpod katerega je štrlel rob belega lista. Ne, ne in ne, je tr-masto vztrajala. Že včeraj sem rekla, da ne. Rob belega lista Pa je postajal večji, postal je nePopisan list. In zdaj je natanko vedela, da bo tudi tokrat razum klonil pred tisto s'*°> ki ji ni dopuščala miru, ki j' je kratila čas in svobodo.
»Spet ena tvojih žalostnih j;torij o starcih,« bo pripomni-a Ester. »Zakaj ne pišeš raje aj veselega, kaj svežega, Canj morečega? Tako pa gre-aiš življenje sebi in drugim.«
Veš, Ester, moj namen ni Sreniti in če vidiš v mojih stra-
Heh
11 samo zagrenjenost, me ne ( 0reŠ razumeti. Moj namen t*di ni poustvarjati folkloro, esete brate in Tantadruje, če-Prav se ne zavedamo, da živijo nas in da ne pripadajo le idilični preteklosti. Moj namen je drugačen, a razlaga-a ti ga ne bom. Če hočeš, ga ^krij sama. Potem boš mor-a razumela, zakaj so prav ža-s°stne zgodbe o starcih sila, ki ^ Preliva v črke in da te sile ne nreš usmerjati, ker je moč-jjl ^ tebe. Občcisrici in min-a Pride in gre in enkrat po-‘kne za vselej.
Zato ni mogla izbirati pro-y ra in časa, ljudi in usod. oJe |° je bilo dano, je živelo njej, se je staralo pred nje-
nimi'
°čmi in umiralo. Ona pa
j0r->a, vedno bolj čutila svo-jn Radost, neizživete energije j0°tro^ko razigranost. Včasih
Je zaradi teh neskladij celo ".azil občutek krivde, ker se Je zdela nepravična želja, da
|0 Se ^kričala, prevpila mrtvi-sto° r°® napolnila prole ^ 1 ^v*jenjem. In življenje n$v T0’ neP°Pisno lepo, le
t°fih SC ^ utesnju‘
P°m Spom*nov- Osvobajanje najte-'-' pozab,°- Pozabiti pa je
dajte mi vode!« je gete|lca*0 >z preteklosti. Zadr-la> n ^e’ je prosi-st°priaj Prestopi tistih nekaj Ha S strahom je pritisnila iti vaJU^°' ^rata so se odprla US^° se je iz kota ob steni *arec ' ° dv°je mrtvih oči. Ko-lih uJe.je dotaknil razpoka-
0^ratn|I|''C’ a le so se stism*6 v
^U(ji|y k°’ n*s' žejen?« se je za->>Ne!« :
•*e rekel z odločnim
Martina Legiša
glasom.
»Pa naj si klical.«
»Ne, nisem klical, nikogar nisem klical.«
Po licu ji je zdrknilo nekaj vlažnega in bolečega. Skoraj ni mogla verjeti, da je legla še dodatna senca na um, ki so ga že v mladosti zaznamovale posledice meningitisa. Gledala je, kako se je izsušila krpanov-ska postava, kako je postal brezizrazen pogled, ker ni več ločil svetlobe od teme, kako je bil ta človek drugačen od tistega, ki ji je nekdaj odkrival življenje. Da, služil je življenju. Življenje pa se je do njega izkazalo krivičen sodnik, ki dobro kaznuje in hudo plačuje. S trpljenjem mu je povrnilo u-sluge in te usluge so bile največje, kar jih premore človek. Bile so ljubezen. Ljubezen do samotnih peščenih stez, belih kraških zidov, zapuščenih vrzel, mogočnih hrastov in drobnih travnih bilk. A to je bilo prej, veliko prej, ko je še nosila pšenične lase spletene v kito, povezano s pikapoloničastim trakom...
»Ma-ti-ja, greva k ptičjemu ko-ri-tu?« so skakljale rumene žabe v rdečih škorenjčkih.
»In kaj poreče mama?« se je popraskal za ušesom.
»Saj ne bo vedela, saj ji ne bova povedala,« se je ozrla nazaj, kot bi se hotela prepričati, da ju nihče ne vidi. »Daaaj,« ga je pogledala proseče in po kratkem dodala: »Samo glej, da ji ne boš ti kaj rekel.«
»Jaaaz?« je glasno zategnil.
»Pssst,« je dvignila kazalec na usta, »da naju kdo ne sliši.«
In že so se njegovi orjaški koraki spuščali po strmini v dolino.
»Čakaj, čakaj,« je capljajoče drobila za njim.
»Kaj pa se tako mečkaš-aš-aš?« ji je odgovarjal njegov odmev.
Ko ga je dohitela, je slonel na skali, ki so jo poraščali lišaji. Pogled je upiral v bližnje vejevje.
»Glej,« ji je pokazal s prstom.
Skremžila je obrazek v izraz nerazumevanja.
»Tam, tam,« je še bolj iztegnil roko v prejšnjo smer.
»Gnezdooo,« je zavpila in se zavrtela od veselja.
»In tisto, kar visi s hrasta?« se je ozrla proti drevesu, ki ga je opletalo srobotje.
»Čuk, a ne vidiš, da je topol?« jo je poučil.
»Ja, ampak tisto, kar visi?«
»Žorže se je obesil.«
»In kdo je Žorže?«
Umolknil je. Zdaj res ni mogel zadovoljiti njene neizčrpne radovednosti.
»Mamo bova vprašala,« mu je priskočila na pomoč.
»Ne, ne, mama ne ve.«
»Kdo pa ve?«
»Janez.«
»In če tudi Janez ne ve?« »Janez ve, gotovo ve.«
Pod nogami je zašumelo listje. Začela sta se vzpenjati po paštnastih krajcih zemlje. Kako čuden je bil ta kraj, skoraj začaran v pravljico! Kore-ninaste stopnice, ki jih je v stoletjih izdolbla človeška noga. Od časa izglodani črvivi čoki. Visokorastoči razvejani hrasti kot bi jih upodobil slikar naivec. Divja narava, praproti in lišaji. In nad vsem tem zimsko nebo s pomladno jasnino. Svet, ustvarjen za vile, čarovnice, palčke in škrate. In za njiju, za starca z otroškim srcem in za otroka z življenjem v očeh.
»Ooooo,« je onemela, »koliko listja! Saj ptički sploh ne morejo piti.«
»Odstraniva g?! •• jo je potolažil in z rogovilasto vejo začel grebsti po okrogli jamici, ki sta jo oblikovala skupaj zrasla hrasta. Ptičje korito je bilo skoraj iztrebljeno, ko se je med odstranjeno gnilobo zalesketalo nekaj okroglega.
»Moje,« je pograbila kovi-nasti novec.
»Če je tvoje, ne boš več prišla z mano!« ji je očital užaljen.
Morala se je vdati in prepustiti najdeni zaklad. To je bil eden tistih nepozabnih trenutkov, ko je potegnil iz žepa črno denarnico, jo izpraznil in začel preštevati: »Sto, dvesto, tristo, petsto, štiristo, osemsto, sedemsto, devetsto, tav-žent... Ravno prav, za almo-žno bo,« je ugotavljal in spravljal svoje bogastvo. Ona je medtem že pozabila na žalitev, našobljene ustnice so se spet razvezale v klepetavost in v očeh se je razživela nekdanja nagajivost.
»Matija, slišiš?« ga je vprašala poltiho.
»Slišim, slišim, srna bo ali zajec. Za mano hodi!« ji je še ukazal in se preril skozi leskovo goščo. Na ozki ravnici je nekoliko postal, iztegnil vrat in prisluhnil, odkod prihaja šumenje.
»Tja!« se je obrnil proti vrzeli in odstranil raklo, ki jima je branila na pot. Po razritem kolovozu, ki so ga le na sredi poraščali šopi suhe razkuštra-ne trave, sta se bližala Bošča-novim Rubincam, kjer je od daleč še nerazpoznavna ženska postava grabila listje.
»Ni srna,« je žalostno ugotovila.
»Ja, ja, prav Milka mora biti,« je skoraj preslišal njene besede. Zdaj sta jo že razločno videla, kako se je sklanjala nad žbrinco in s hitrimi kretnjami tlačila vanjo steljo. Tudi ona ju je opazila, se zravnala in zaklicala:
»Ej, kod pa vidva pohajata?«
»Kjer...«
»Kjer se je obesil Žorže,« ga
Iz življenja naših ljudi po svetu
GORICA, It. - Ali so meje jugoslovanske Slovenije res najbolj odprte meje v Evropi?
Morda res, toda le za tujce, pa čeprav bivše naciste.
S slovenskimi rojaki jugoslovanskimi cariniki ravnajo drugače. Sumničava pregledovanja se pogosto sprevržejo v brutalne zavrnitve. Poglejmo najnovejši primer, ki je vreden vsega obsojanja. .
Ob Mikuličevem obisku v Argentini je prišlo do obljube, da lahko pride v domovino vsak in to brez vize.
Tako sta tudi slovenska rojaka, brata OBLAK, v soboto
14.	maja lou;?' hotela obiskati domovino. Imela sta veljavne argentinske potne liste. Vendar pa ju je na mejnem prehodu v Gorici dočakala arogantna zavrnitev z besedami: »Ne možete napred, nemate vize!« Brata Oblak sta prosila, če jo
je prehitela, da ne bi izdal njune skrivnosti.
»Jejžuš, kakšno smrt mu pritikata!« se je zgrozila in zmajala z ruto, zavezano na tilniku. Ker pa je blagrovala njuno otroško zaverovanost, jima ni hotela povedati resnice in je le dodala:
»A Zorze je šel vseeno v nebesa.«
»Zakaj?« sta jo pogledala začudeno.
»Ker je pel svojo pesem.«
Ni jima bilo treba dolgo prositi in že se je oprla na grablje, se useknila v robec in začela s prijetnim altom:
»Vseh lesena vseh lesi, sveta vera nas uči: ne križaj ga ne martraj ga, ker On je usmiljen’ga srca. Te prosim lepo, kadar umrje telo, bodi Jezus tako usmiljen, da me vzameš v nebo.« »Matija, tudi midva se jo morava naučiti, da bova šla v nebesa!« se je razveselila.
»Morata! Zdaj pa pojdita domov, da vaju ne bodo iskali.«
Še dolgo se je ozirala za otrokom in starcem, dokler nista izginila za ovinkom, kjer je sameval šipkov grm z zadnjo temno rdečo jagodo, ki se je kljub zimi obdržala na peclju...
Odložila je kemični svinčnik in pogledala skozi šipo. Čeprav se je zunaj že stemnilo, je jasno razločila stožčaste obrise cipres, ki so se dvigale nad pokopališčem. Tam leži tudi on, je pomislila, pod enim izmed tolikih nagrobnih kamnov, kjer piše alfa in omega, rojstvo in smrt. In od rojstva do smrti življenje, njegovo življenje, ki je bilo na videz tako neznatno, v njej pa je zapustilo neizbrisne odtise. Zdaj ve, kaj je veselje in kaj je trpljenje. Ve, kakšna je smrt. In kdor se mora premikati med temi skrajnostmi, ceni, kar je med njimi, čeprav ni najlepše in najboljše. Ceni, ker je življenje.
lahko dobita na mejnem prehodu, vendar ju je zadela vnovična reakcija jugoslovanskih obmejnih organov z »Ne može!«
Razočarana sta se obrnila ter poiskala zatočišče v hotelu Palace, kjer sta počakala na ponedeljek, ko sta šla v Trst po vizo.
Tudi politične nalepke, češ da sta bila domobranca, jima niso mogli nalepiti, ker sta rojena leta 1928 in 1931.
V nedeljo sta izrazila željo, da bi se udeležila sv. maše. Peljal sem ju k Sv. Ivanu.
Po maši sem ju zapeljal v Števerjan, kjer smo srečali tudi gospodarstvenika Hadrija Koršiča, ki nas je prijazno povabil na svoj dom. V pogovoru so kmalu ugotovili, da imajo skupne prijatelje v Argentini. Ugotovili smo tudi, da je bilo 6 bratov Oblak rojenih v bližini Iga pri Ljubljani. Dva izmed njih sta postala žrtvi krvavega stalinističnega terorja, eden izmed njiju je imel komaj 15 let. Oče je z ženo in štirimi sinovi odpotoval v Argentino, kjer je začel kot lesni rokodelec. Vsi štirje sinovi so očeta krepk'o podprli v lesni industriji. Rezultat vsega tega je 5 tovarn s preko 600 zaposlenimi.
Namesto da bi take in pohodne ljudi v Sloveniji sprejemali z odprtimi rokami, na mejnih prehodih z njimi brutalno ravnajo in jih prisiljujejo k čakanju na vizo. Na vizo za domovino!
Kaj bo porekla k temu incidentu slovenska mladina v zamejstvu, predvsem pa tista v domovini.?!
Vinko Levstik
MALI OGLASI
Stanovanje išče fant /. redno
zaposlitvijo. Pošten. Kličite 741-9260 po 6. uri. Vprašajte za Ivan Kovach.
(54-55)
Moški išče stanovanje V Collinwoodu, Euclidu ali svetovidski okolici. Mora biti opremljeno, z zmerno najemnino. 261-3312.	(53-54)
For Sale
St. Vitus area. 2 family home in very good condition. 3 garages. Exceptional opportunity. 831-1954.
(53-56)
Euclid — By Owner 4 bdrms. 2 baths. 2 car garage. Lge. lot. Off E. 185 St. $64,000. Call 486-3420.
Zidan bungalov naprodaj, podkleten, 2Vi garaži. Sherwood Blvd. okolica v Euclidu. V 60-ih. Takojšnja vselitev. 943-4595.	(53-54)
Hiše barvamo zunaj in zno-tiaj. Tapeciramo. (We wallpaper). Popravljamo in delamo nove kuhinje in kopalnice ter tudi druga zidarska in mizarska dela.
Lastnik TONY KRIŠTAVNIK Pokličite 423-4444
Amerika in Amerikanci
Rev. J.M. Trunk
Ohio (Nadaljevanje)
CLEVELAND: V tem mestu je najštevilnejša slovenska naselbina na amerikanskih tleh. Prvi Slovenci so prišli sem okrog 1. 1888, največ iz Žužemberka, Žalna, Sinja, Sv. Križa, sploh iz Dolenjskega. Zdaj je tu mnogo Gorenjcev, Štajercev in Primorcev.
L. 1903 je bilo v župniji sv. Vida 500 družin in nad 4000 duš. Koliko naših rojakov je zdaj (1912) v Clevelandu, se pač težko dožene. »Clevelandska Amerika« z dne 2. junija 1912 piše, da je v mestu in predmestjih do 25.000 duš. V mestu samem je med Slovenci 3000 amerikanskih državljanov in še 6000 takih, ki bi si državljanstvo lahko pridobili. Družine imajo večinoma lastne hiše; mnogi Slovenci imajo lepe trgovine in slovenskih gostiln je baje do 200. Lepo je število Slovencev, ki so postali samostojni; večinoma so pa zaposleni po raznih tovarnah.
Župnijo sv. Vida so ustanovili s pomočjo Rev. F. Bajca dne 30. julija 1893. Služba božja se je vršila v kapelici sv. Petra na ulici Superior. Prvi župnik je bil Rev. V. Hribar, prvi cerkveni svetovalci J. Novak, F. Pucelj, A. Zakrajšek in M. Skebe. Dne 29. junija 1894 so kupili za 6000 dolarjev prostor na vogalu ulic Norwood in Glass in še istega leta dogotovili malo cerkev in župnišče. Župnija je obsegala vse Slovence, tudi one v Newbur-gu in Collimvoodu.
Ker je župnija naraščala, so morali 1. 1902 cerkev povečati za polovico; obenem so pa postavili tudi štirirazredno šolo z dvorano. L. 1900 je prišel za asistenta Rev. F. Kerže, a kmalu zopet odšel na župnijo v Newburg. L. 1903 so zidali za šolske sestre novo stanovanje in 1. 1904 obhajali desetletnico obstanka župnije.
Med župljani so se pričeli prepiri, ki so trajali dalje časa. Za asistenta je prišel Rev. A. Smrekar. Del župljanov pa je pozval iz Kamnika frančiškana Rev. K. Zakrajška, ki je dospel v Cleveland dne 21. novembra 1906 in z dovoljenjem škofa Horstmana ustanovil na vogalu ulic Willson in Claire novo župnijo Ž. M. Božje. Ker pa homatijc niso ponehale, je Rev. Hribar odšel v Barberton in Rev. Zakrajšek v Lorain.
Pri sv. Vidu je bil dne 29. julija 1906 imenovan za župnika Rev. B. Ponikvar, pri župniji Ž. M. Božje pa Rev. Fr. Štefančič, ki pa župnije ni nastopil, tako da spadajo zdaj zopet vsi Slovenci k župniji sv. Vida. Za pomočnika je zdaj nastavljen Rev. John Oman, rodom slovenski Amerikanec.
Dne 20. oktobra 1912 so položili temeljni kamen novi župnijski šoli, ki bo stala okrog 100.000 dolarjev. Slavnostni govor je pri tej priliki imel Rev. F. Bajec iz Št. Pavla,
Minn.
Vse slovenske Jednote imajo tu po več društev, skupno menda nad 20; nekaj je tudi samostojnih društev. Tudi izobraževalnih, pevskih in telovadnih društev je po več, ker se Slovenci na polju prosvete jako živahno gibljejo. Tu izhaja dvakrat na teden list »Clevelandska Amerika«.
V novejšem času se naši rojaki jako živahno gibljejo tudi na političnem polju, kar utegne zelo povzdigniti njih ugled med Amerikanci.
Collinwood: Ta kraj je oddaljen 5 milj od Clevelanda. Železnica »Lake Shore« ima tu svoje delavnice. Slovenci so se začeli sem naseljevati iz Clevelanda okrog 1. 1899. Med prvimi so bili: J. Volk, J. Zupančič, J. Vrečar, P. Puci, A. Ja-koš in drugi. Zdaj jih je nad 500, med njimi 300 družin, od katerih ima večina lastne domove.
Kakor mi poroča g. M. Slapnik, so Slovenci večinoma zaposleni v tovarnah. Nekateri so prišli do veljave in imajo dobre trgovine, npr. M. Skebe, A. Jakoš, F. Ivančič, V. Bernot, F. Gregorčič, M. Janežič, A. Grbec in J. Vidmar. Mesarji so Smole, Gregorčič in Janežič. Trgovino za obleko imajo Gornik, J. Logar, J. Debelak, J. Kaserman in M. Intihar.
L. 1905 so si Slovenci postavili za 11.000 dolarjev lastno cerkev, ki jo je oskrboval prej Rev. M. Pakiž, zdaj pa Rev. A. Smrekar; šole ni. Cerkvene razmere so dobre. O verskem življenju piše poročevalec: »Izprva je bilo versko življenje precej živahno. Nastal je pa prepir, kje naj se zida cerkev. Ker je ena polovica, t. j. na severni strani železnice Lake Shore, pri volitvi za prostor podlegla, se je na tej strani gorečnost jako ohladila.«
Podpornih in izobraževalnih društev je šest. Društvo sv. Janeza št. 71 JSKJ so ustanovili dne 16. avgusta 1903 J. Kolenc, J. Rosel ter J. Mrvar in ima 74 članov; dalje so društva sv. Barbare št. 26, »V boj«, »Tolstoj«, »Mir«, in eno žensko Marije Vnebovzete št. 103 JSKJ. Vsa društva imajo okrog 400 udov. V naselbini je tudi pevsko društvo »Vrh planin«.
Conneaut: G. J. Turk, ki je prišel sem pred 6 leti in ima tukaj prodajalno, poroča, da sta tu 2 družini in 14 samcev. Zaposleni so v opekarnah in v delavnicah železnice Nickel Plate. Doma so iz Krasa.
V cerkev zahajajo v irsko in nimajo slovenske službe božje. Društev ni.
Glencoe: Mnogim amerikan-skim Slovencem dobro znani trgovec z zlatnino, g. John Rebolj, piše, da je v tej naselbini 73 Slovencev, 11 družin in 18 samcev. Prišli so sem marca 1.
1904; večinoma so Dolenjci, nekaj je Primorcev. Med prvimi so bili A. Kravanja, J. Žlemberger, J. Orel, J. Žibert, J. Stegel, J. Rebolj, ki imajo poleg F. Boštjančiča, A. Hribarja, F. Pirca in L. Jakšeta lastna posestva.
Poleg premogarske Unije imajo dvoje podpornih društev: ,,Jutranja Zarja“ št. 54 SNPJ, ustanovljena dne 11. novembra 1906, šteje 33 udov. ,.Socialni klub“ št. 2 v zvezi s SSPZ, ustanovljen 25. novembra 1905 ima 25 udov. Prvi, ki je delavstvo strokovno in politično organiziral, je bil J. Žlemberger.
Žalostne morajo biti v tej naselbini verske razmere. V bližini menda ni nobene katoliške cerkve. Poročevalec ne odgovarja na nobeno tozadevno vprašanje. Skoraj ne morem verjeti, da bi rojaki živeli kar tja v en dan!
Newburgh: To je predmestje Clevelanda; Slovenci so izprva spadali k župniji sv. Vida. Zaposleni so v jeklarnah ,.American Steel & Wire Co.“; 1. 1903 je bilo tu do 200 družin. Cerkveno poslopje, ki ima v pritličju šolo, so zidali 1. 1902 iz opeke in je stalo 23.000 dolarjev. Prvi župnik je bil Rev. F. L. Kerže, zdaj je za župnika Rev. J. Lavrič.
KSKJ ima tu društvo sv. Lovrenca št. 63.
Newark: Mrs. Mary Mafko poroča: »Sem je prišel F. Koren in nekaj drugih šele 1. 1910; zdaj je tu 5 družin in 6 posameznikov. Vsi delajo v tovarni za peči. V cerkev zahajajo v angleško, deca v javno šolo. Društva ni nobenega.
North Randall: Slovenci so se začeli tu naseljevati od 1. 1900. Med prvimi je bil Janez Jub. Večinoma so zaposleni na pomolih pri nakladanju rude. Kakor mi poroča g. M. Mirth, je zdaj tukaj okrog 70 Slovencev, med njimi 22 družin; deset družin ima posestva. Deca zahaja v angleško šolo. Cerkev je v Newburgu. Slovenci nimajo službe božje, cerkvene razmere so torej »slabe«, cerkveno življenje pa »dobro«. L. 1909 sta J. Daniček in J. Jene ustanpvila društvo ,.Zarja svobode*1 št. 93 SNPJ, ki ima 14 udov.
South Lorain: V to lepo mesto so se začeli Slovenci naseljevati iz Dolenjskega in Notranjskega 1. 1894. Med prvimi so bili A. Zemnik, J. Kuhar, A. Virant, J. Sprajc, A. Lenček in M. Simonič. Mr. F. Pavlič poroča, da je zdaj tukaj 112 družin in 350 samcev, torej o-krog 700 Slovencev. Od teh jih ima 44 lastna posestva. Virant in Zemnik tudi gostilne. Delajo večinoma v raznih tovarnah.
Podporna društva so: Marija Pomagaj št. 6 JSKJ; ustanovili so ga dne 18. oktobra 1898 M. Kramar, F. Brivec, F.
Krištof in J. Sprajc. Društvo sv. Alojzija št. 19 JSKJ je u-stanovil dne 9. junija 1901 A. Virant, ki je bil 6 letu tudi predsednik društva in 1. 1908 izvoljen za nadzornika vse Jednote; društvo ima 83 članov in 40 članic. Društvo sv. Cirila in Metoda št. 101 KSKJ. To društvo sta ustanovila J. Piškur in A. Kerlin dne 28. oktobra 1897. Žensko podporno društvo ,,Čistega Spočetja** št. 85 KSKJ so ustanovili dne 11. junija 1905 M. Lenček, J. Virant, A. Bombač, J. Vrba-nek, J. Petrič, M. Medolj, N. Lenček, A. Svet, A. Cerar, T. Svet, N. Pogorevc, A. Šilc, A. Justin, A. Kosten, U. Domčiš, M. Voglič in T. Rohatin.
Hrvatje, ki spadajo k župniji, imaoj svoja društva. L. 1909 so ustanovili cerkveno društvo sv. Ane. Lorain ima tudi krepko delujoče izobraževalno društvo ,,Planinski raj“, katero so ustanovili dne 29. januarja 1909 gg. F. Justin, M. in A. Bombač, A. Vidrih, F. in J. Ule, J. Urbas, J. Ivančič, M. Kodelja, L Primožič, A. Debevc, J. Palčič, J. Petkovšek in F. Grašek. Zdaj ima društvo 15 članov. Leto prej, dne 5. februarja, so ustanovili V. Narvinšek, A. Bombač, A. Lenček, A. Svet, L Strozak, N. Tomazin, F. Janežič, L Bučar in drugi slovensko godbo, ki šteje 16 članov in ima geslo:
Banda svira,
Jelačič maršira,
Korakajo junaki vsi!
Slovensko narodno pevsko društvo ,,Prešern“, ustanovljeno dne 26. januarja 1909 pod vodstvom g. J. Boljka, so izpremenili v podporno društvo SSP Zveze. Društva imajo za zborovanja in veselice lastno dvorano.
O zgodovini župnije povzamem iz Clevelandskega koledarja za 1. 1908 sledeče: Ko še ni bilo zadosti Slovencev v Lo-rainu, da bi imeli lastno župnijo, so naprosili Rev. A. Smrekarja, ki je bil ta čas v Clevelandu, da jih je prevzel v duhovno oskrbo. Pozneje je ostal tu za stalno.
Prvi cerkveni odbor so izvolili dne 26. marca 1905 in so bili v njem gg. J. Sprajc, A. Svet, F. Krištof, F. Tomazin in I. Klemenc. Za nabiranje doneskov so izbrali še druge može; blagajničar je bil F. Ambrožič. Župnijo so postavili pod varstvo slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda.
Najprej so bili najemniki v irski župniji sv. Janeza. Takoj so pa mislili na lastno cerkev in kupili na 14. cesti 4 lote. Ker pa irska cerkev ni bila na dobrem, so Slovenci kupili od Ircev vso posest s cerkvico, šolo in župniščem vred. Vsi sicer niso bili s tem zadovoljni, ker bodočnost Slovencev je bila bolj na 14. in 15. cesti, a končno so se vendar vdali. Rev. A. Smrekar je bil pa v tem času (1. 1906) prestavljen k sv. Vidu v Cleveland, in na njegovo mesto je prišel Rev. L Ponikvar.
Nekako decembra je bila kupčija sklenjena, in Irci so imeli le mašo ob 81 uri. L. 1907
je Rev. L Ponikvar s pomočjo rojakov cerkev in župnišče preslikal, a dne 1. avgusta je moral oditi na župnijo sv. Vida v Cleveland. V Lorain je prišel Rev. K. Zakrajšek, kipa ni ostal dolgo tu. Zdaj župni-kuje Slovencem Rev. John Štefanič.
Poročevalec pristavlja1 »Glede verskega življenja so razmere dobre, na vsak način ugodne, glede cerkvenega pre' moženja pa za sedanje čase na-vadne.«
Ker ima naselbina last šolo, ima deca tudi slovensL pouk.
Youngstown: Tu in v bližnjil1 krajih New Castle in Gira^ biva že od 1. 1899 nad 20 Slovencev, ki so zaposleni v železnih topilnicah in zahajajo v slovaško cerkev. KSKJ imata društvo vitezev sv. Mihaela ŠP 61. V Girardu je društvo ..Ljubljana** št. 49 SNPJ.
Več Slovencev je še v kraji*1, Euclid, East Palestine, kjer sta društvi sv. Jožefa št. 41 JSK* in št. 49 sv. Barbare, Lowell" ville, Maynard in Nottinghan1,
(Nadaljevanje prihodnji torek)
Novi grobovi
(Nadaljevanje s str. 1) Stragisher-a ter Barbare G'e' link, zaposlena do svoje up0' kojitve pri Ohio Bell. Pogre*1 bo iz Grdinovega zavoda 113 Lake Shore Blvd. danes, v t° rek, v cerkev sv. Jeroma d°P ob 10. in od tam na Kalvarij0,
MALI OGLASI
For Rent
E. 47 St. 4 rms, up. Tel. 39*' 1941 Mon. to Fri. after 5 p-111 and Sat. & Sun. 8 to 7.
(54-571
Kirtland, Ohio
48.6 acres for sale on Billih’
Rd. 1 mile east of 306- ^
housing development or d0
or nursery or nursing hoh16
Tel. 1-821-0780.	,7]
(54-57
FOR SALE
1095 Addison Rd. 8 sdit6 apt.
No. Royalton. Brick Rand1, Brecksville. Brick bunga*0^
Bar with e
nt°f
11^
W'l
67l
Clark Ave. tainment.
For reliable service se your property, ask for Mlakar.
Rybka Realty 526-7066 or 278-3081 (54'
CUSTODIAL COUPl^ Part time. 40 suites.
Ohio. 2 bdrm suite. salary & all utilities. Call 3268 or 861-1510.	,fi|
________^
Income Potential j Located on Holmes We' fr Family w/modern kitche^o bath. Priced to sell. $38« Call now
Jack Dempsey — 531
«37®
ISUIlipMW -- ^ t
Hilltop Realty & Insur^
692-2052	, ^ A.!«
(5*