NASLOV
PO KONGRESU VSE MANJ IZ ROK V USTA
stran 6-7
Leto XXXIII Št. 47
Murska Sobota.
9. julija 1981
CENA 8 DIN
VESTNIK

Kruh naš vsakdanji
MODINCI ’81 po poti Helsinkov
V Radencih so danes sklenili 12. mednarodni kultur-no-zgodovinski simpozij Mo-dinci ’81. Tema letošnjega simpozija, Kmet in kmetijstvo v panonskem prostoru po prvi svetovni vojni do svetovne gospodarske krize, je bila še posebej aktualna, saj so zgodovinarji in drugi znanstveni delavci iz vseh petih dežel: Slovenije, Hrvaške, avstrijske Štajerske in Gradiščanskega ter madžarske Železne županije, dodobra osvetlili,' kako se je v tridesetih letih tega stoletja krojila podoba osrednjega dela Evrope. To pomembno mednarodno znanstveno srečanje — letos ga je organizirala mariborska univerza, omogočili pa republiški izvršni svet, zveza samoupravnih interesnih skupnosti za znanstveno dejavnost Jugoslavije, republiški raziskovalna in kulturna skupnost in delovna kolektiva sozda ABC Pomurka in Radenska — paje zlasti razkrilo kmečko vprašanje v evropskem in panonskem prostoru v letih 1919-1929.
. Tako se je torej uresničila zamisel s prvega znanstvenega posvetovanja ob proslavi 300 letnice bojev s Turki leta 1969 v Modincih na Gradiščanskem. ko so se udeleženci zavzeli, naj bi tovrstna srečanja postala tradicionalna. Še več — kot je ob otvoritvi simpozija poudaril podpredsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj — krenila so po poti, ki jo je začrtala in potrdila konfernca šefov držav in vlad neuvrščenih v Helsinkih.
V dneh simpozija se je zvrstilo več zanimivih predavanj. Uvodni referat je imel dr. Vasilij Melik na temo Kmečko vprašanje v evropskem in panonskem prostoru v času 1919—f929. O agrarno-strukturnih slabostih in kmetijski politiki v Avstriji v letih 1919—1929 je goviril dr. Sie-gried Mattl. Dr. Fritz Posch je razkril položaj štajerskega kmetijstva v obdobju 1919—1929, dr. Jozsef Kany-ar pa položaj kmetijstva in
Želite potovati z Vestnikovim vlakom v Varaždin?
Prijave sprejemamo od ponedeljka, 13. julija, naprej v naši upravi v Murski Soboti.
Število potnikov je omejeno, zato pohitite!
poskuse agrarne reforme v dvajsetih letih v Podonavju. Naj omenimo še naslednje referate: Položaj kmetov na Hrvaškem od 1918 do 1929 (mag. Marijan Matička), Migracije kmečkega prebivalstva v Pomurju po prvi svetovni vojni (Ludvik Olas), Politična opredelitev hrvaških kmetov v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (dr. Hrvoje Matkovič), Stališča glavnih slovenskih meščanskih strank do kmečkih problemov od 1919 do 1929 (mag. Stane Granda). Stanovska organizacija in politična učinkovitost kmetov na Štajerskem (dr. Karl Spreitzho-
fer). Razvoj kmetijstva in agrarna politika na Gradiščanskem od 1918 do 1929 (dr. Gerald Schlag) in Način življenja kmetov v županijah Zala in Železno v dvajsetih letih (dr. Friderik Biro).
Svojstveno kulturno obeležje so dajali simpoziju Modinci ’81 v Radencih nastopi: pevskega oketeta iz Murske Sobote, Haydn kvarteta iz Železna, folklornega krožka alspskega društva iz Gradca s spletom štajerskih pesmi in plesov, skupine Sa-varia iz Szombathelyja ž revijo družabnih plesov in članov studia za sodobni ples iz Zagreba. Branko Žunec
zdravstvo
Za racionalnost in učinkovitost
Pomurje ima na področju zdravstva nekatere specifičnosti, zato je ustanovitev medobčinske zdravstvene skupnosti v regiji nujna in je ne gre odlašati. To so ugotovili na nedavnem posvetu, ki ga je sklical medobčinski svet ZSS za Pomurje, udeležil pa se ga je tudi načelnik odseka strokovne službe za zdravstvo Slovenije dr. Martin Toth. Občinske zdravstvene skupnosti v Pomurju namreč ne izvršujejo potrebne povezovalne vloge, ki pa je nujno potrebna tako pri usklajevanju razvoja zdravstvene dejavnosti, kakor tudi z zdravstveno skupnostjo Slovenije. Združitev pomurskega zdravstva v PZC rfamreč ni dala pričakovanih uspehov, saj
je bilo premalo storjenega-pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov in delitve dela. Tako v posameznih pomurskih občinah oblikujejo svojo politiko na področju zdravstva z različnimi težnjami. Pomurje je največji udeleženec solidarnostnih sredstev republike, saj ta znašajo ob realizaciji enotnega programa eno četrtino, okrog 20 odstotkov vseh sredstev pa znašajo tudi solidarnostna sredstva za investicije. Nadalje ima Pomurje pomembno vlogo pri uveljavljanju zdravstvenega varstva v mednarodnem zavarovanju. Vse to narekyje, da je potrebno v Pomurju čimprej ustanoviti medobčinsko zdravstveno skupnost. Proučiti je potrebno, le
Po nevšečnostih, ki smo jih imeli tudi v Pomurju ob jesenski setvi — spomnimo naj le na slabo vreme, ki je marsikomu prekrižalo setvene načrte, pa tudi na problematiko oskrbe z umetnimi gnojili — je pšenica dozorela in prvi pridelek je že pospravljen. Žal pa bo letos na pomurskih njivah precej manj pridelka, saj so v družbenem sektorju zasejali s pšenico le 1.419 hektarjev površin, kmetje pa imajo pšenico na 12.538 hektarjih. Potreba, da pride čim več tržnih viškov v skladišča naših mlinov, je zato toliko večja, saj nam je že zdaj znano, da bo v Sloveniji pšdnice primanjkovalo in jo bomo morali dokupiti v Vojvodini, precejšnje količine pa tudi uvoziti. Kolikšna je cena kruha iz uvožene pšenice, ki jo moramo plačevati v devizah, pa ni treba posebej poudarjati.
Prav bi sicer bilo, da bi proizvajalci že ob jesenski setvi vedeli, kakšne bodo cene pšenice, saj bi se tako lažje odločali za površine pod to kulturo, vendar pa je tudi tokrat obveljalo staro pravilo, da se o cenah dogovorimo šele tik pred, če že ne med samo žetvijo. Kakorkoli že, nove cene so zdaj znane, v prihodnjih dneh pa mora biti celotna akcija usmerjena v odkup pšenice, saj se ne bi smelo zgoditi, da bi dragoceno zrnje končalo med živinsko krmo. O tem so temeljito spregovorili tudi na sestanku direktorjev primarne kmetijske proizvodnje v Murski Soboti, na katerem je sodeloval tudi pomočnik predsednika republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Alojz Senegačnik.
Dogovorili so se, da je treba pšenico odkupiti že na njivah, zato je treba pravočasno stopiti do kmetov In jih seznaniti s pogoji odkupa, družbeni sektor pa naj bi prodal celotni pridelek pšenice. Tega ocenjujejo na 4.773 ton, v zasebnem sektorju pa naj bi tržni višek znašal 2.530 ton. Ob podatku, da je Pomurje eden največjih proizvajalcev pšenice v naši republiki, ki bo rabila blizu 200 tisoč ton pšenice, bomo morali precejšnje količine kljub vsemu uvoziti.
In koliko bodo pomurski pridelovalci dobili za letošnji pridelek pšenice? Prav to je vprašanje, ki najbolj zanima slehernega proizvajalca tako v zasebnem kot družbenem sektorju, zato so mu posvetili posebno pozornost. Znano je, da je zvezni izvršni svet sprejel odlok o odkupnih cenah, ki znašajo 8,30 dinarjev za prvo in 7,90 dinarjev za drugo kvaliteto (v Pomurju bomo odkupovali pšenico prve in druge kvalitete), v republikah pa lahko določijo še dodatne premije. Tako so se na sestanku v Murski Soboti dogovorili, da bo dobil kmet za kilogram prvorazredne pšenice 9,70 dinarjev, drugorazredna pšenica pa bo veljala 9,30 dinarjev, enako tudi pšenica tretjega kvalitetnega razreda. Cena, ki jo je sprejel ZIS, je tako povečana za premijo v višini enega dinarja za kilogram, 10 par pri kilogramu se bo priznavalo za prevoz do odkupnega mesta, pariteta Osijek pa bo znašala 30 par pri kilogramu. Cena je tako za proizvajalce dokaj spodbudna, zato kaže pozvati vse proizvajalce, da oddajo pridelek na odkupnih mestih, ki bodo v okviru zadružnih organizacij, če pa bo proizvajalec dostavil pšenico do sušilnice oz. silosa Mlinopeka, mu bo le-ta priznal še dodatnih 20 par pri kilogramu za prevoz. V primeru, da bo prišlo do spremembe cene pšenice na jugoslovanskem tržišču ali do spremembe odloka, se naredi obračun za novo ceno.
TMI letos pa bo možno pšenico zamenjati za koruzo, zamenjava pa bo potekala pod enakimi pogoji kot lani, tako da bo obračunana koruza za 30 odstotkov cenejša od pšenice. Cena koruze za zamenjavo bo 7,15 dinarjev, ker pa je zaloga Mlinopeka (500 ton) že razdeljena po zadrugah, so pri republiških rezervah že naročili dodatnih 1.500 ton koruze, tako da jo bodo dobili vsi interesenti. Zagotovljena pa so tudi sredstva za odkup pšenice, tako da na denar ne bo treba čakati.	L. Kovač
v kakšnem obsegu naj deluje taka skupnost, da bo racionalna in učinkovita.
Udeleženci posveta so razpravljali tudi o samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela in ugotovili, da so bili pred nedavnim na skupščinah občinskih zdravstvenih skupnosti sprejeti samoupravni sporazumi, hkrati pa tudi obračunane storitve za prvo polletje letošnjega leta. Poudarjeno pa je bilo, da bi morali osnovno zdravstveno dejavnost organizirati tako, da bi bila sposobna kar v največji meri realizirati enotni program, od katerega je odvisna republiška solidarnost, pri tem pa bi ji morala pomagati bolnišnična in specialistična dejavnost.
Obravnava je tekla tudi o uresničevanju samoupravnega sporazuma o postopkih in načinih uveljavljanja pravic iz zdravstvenega var- I stva, ki je začel veljati s prvim julijem letos. Dalj časa so se zadržali pri uveljavljanju pravic do denarnih nadomestil za izostanek z dela nad 30 dni, kar bi morale prevzeti delovne organizacije, ki pa imajo do tega odklonilno stališče. Menili so, da je potrebno samoupravni sporazum začeti čimprej uresničevati, saj to ne terja novih zaposlitev kot se nekateri izgovarjajo, hkrati pa je zagotavljanje socialne varnosti delavcev v prvi vrsti naloga delovnih organizacij.
F. Maučec
aktualno po svetu
spremembe v Kitajskem vrhu
Minulo zasedanje plenuma CK KP Kitajske, ki so ga napovedovali že od decembra lani, do njegove realizacije pa je prišlo šele pred koncem junija, je prineslo nekatere kadrovske spremembe v kitajsko vodstvo, razčistilo pa naj bi tudi nekatere nejasnosti v samem vodstvu. Prav zaradi slednjega so s plenumom tudi tako dolgo odlašali, po sporočilu iz Pekinga pa je zadnji plenum ,,postavil na pravo
Odkrili skrivališče levičarjev
Pripadniki Iranske revolucionarne garde so v nedeljo zjutraj odkrili skrivališče levičarske organizacije Mudžahedini Halka. Kot poroča PARS, so bili v šesturni borbi ubiti trije člani organizacije, dva sc ujeli, trem pa je uspelo pobegniti. Med streljanjem je bil lažje ranjen tudi en pripadnik .revolucionarne garde. V skrivališču so odkrili in tudi zaplenili precejšnjo količino orožja.
Časopis Islamska Republika, organ islamske republikanske stranke, poroča, da so v Iranu usmrtili še šest pripadnikov organizacije Mudžahedini Halk in sicer tri v Mašhadu, dva v Amolu in enega v Džahromu. Vsi so bili obtoženi delovanja proti islamski republiki.
njegovi prispevki h kitajski revoluciji daleč presegajo njegove napake. Zasluge so primarne, napake pa sekundarne, pravi ocena, v resoluciji pa je nadalje zapisano, da bo Mao Zedongova misel ,,še dolgo vodnica v akciji”. Članstvo zato poziva, naj temeljito proučuje in uresničuje Maova stališča, ki naj jih prilagaja novim razmeram in novim problemom. V presoji Maove zgodovinske vloge mu v nesporne zasluge štejejo ustanovitev in izgradnjo partije in vojske-, prispevek k zmagi v boju za osvoboditev in ustanovitev 'LR Kitajske ter druge zasluge, tudi na področju, zunanje politike.
Resolucija pa Mao Zedongu tudi ne prizanaša v presoji napak. Tako pravi, da je spodbudil in vodil kulturno revolucijo, zgodovina pa je dokazala, da so bile teze, ki so mu bile za
V liverpoolski četrti Toxteth, kjer je prišlo do spopadov med mladimi črnci (med njimi so bili tudi belci) in policijo, je bilo poškodovanih okrog 200 policistov. Okrepljene policijske sile so šele v ponedeljek uspele vzpostaviti red in mir med več kot tisoč mladimi, ki so zažigali prodajalne, prevračali avtomobile... (Telefoto: UPI)
izhodišče, v nasprotju z mark-sizmom-leninizmom, niso bile v skladu s kitajsko stvarnostjo in so bile izraz popolnoma zmotne ocene razrednih odnosov in političnega položaja v partiji in v državi. Čeprav mu najbolj zamerijo hudo ,,levo” napako ,,kulturno revolucijo”, dodajajo, da je bila to napaka velikga proletarskega revolucionarja. Prav zaradi zaslug, ki — jih je imel pri razvoju partije in države v dolgi vrsti let, je kitajsko ljudstvo vedno imelo Mao Zedonga za svojega spoštovanega in velikega voditelja in učitelja.
Zadnje zasedanje plenuma CK KP Kitajske pa je prineslo tudi nekatere spremembe v kitajskem vrhu. Plenum je potrdil govorice, da je predsednik Hua Guofeng že novembra odstopil, na položaju predsednika CK pa ga je zdaj zamenjal Hu Yaobang dosedanji generalni sekretar KPK. Hua Guofenga so razrešili tudi funkcije predsednika vojaške komisije pri CK, zamenjal ga je Deng Xiaoping, Hua Guofeng pa je postal podpredsednik partije in ostal član njenega stalnega odbora. S tem, da je Deng postal predsednik vojaške komisije, je bila potrjena odločenost partije, da obdrži popolno kontrolo nad armado, plenum pa je okrepil tudi -funkcijo ministrskega predsednika s tem, da je nosilca te funkcije Zhao Ziyanga imenoval za podpredsednika partije.
PRIPADNOST
VARŠAVSKEMU SPORAZUMU
Sovjetska zveza in Poljska bosta še naprej razvijali medsebojne odnose v skladu s sporazumom o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči. To je rečeno v skupnem sporočilu, ki so ga objavili v Moskvi po dvodnevnem obisku sovjetskega zunanjega ministra Gromika v Varšavi. Sodeč po sporočilu se je Gromiko s poljskimi voditelji izčrpno pogovarjal o političnih razmerah na Poljskem pred izrednim kongresom poljske partije. Zelo pomemben, če že ne najpomembnejši del razgovorov so bili mednarodni vidiki razmer na
nedavnimi dogodki ob strmoglavljenju predsednika Bani Sadra«. »Tečejo pa tudi drugi procesi«, je dodal tožilec vendar ob tem ni povedal nič natančnejšega. Ob tem je Ladjevardi tudi sporočil, da so po atentatu na sedežu Islamske republikanske stranke v nekaterih tovarnah aretirali delavce, ki so »skakali od veselja«, vendar so kmalu izpustili vse, ki so se pokesali.
Nasilje v Iranu pa se nadaljuje. V ponedeljek zjutraj sta dva napadalca v Teheranu ubila generalnega guvernerja iranske province Gilan Mohamada Ansarija. Kot je sporočila iranska časopisna agencija PARS, je bil Ansari ubit v avtu med potjo na delo. Napadalca sta pobegni-. la z motorji, v incidentu pa je bil težko ranjen tudi eden od guvernerjevih sekretarjev.
Prvič po eksploziji v Teheranu, kjer je izgubil življenje Behešti in še 71 članov iranskega vodstva, se je o tem razpisal tudi uradni Bagdad. »Al Taura«, časopis vladajoče stranke BAAS, meni, da bi za eksplozijo lahko iskali krivca v osebnosti premiera Mohameda Alija Radžaija. Časopis izhaja iz dejstva, da je Radžaji skupaj s predsednikom parlamenta Rasandžanijem le nekaj minut pred eksplozijo zapustit dvorano. Navaja tudi podatekf da je po odstavitvi Bani Sadra postavljen »triumvirat« Behešti, Rasandžani in Radžaji, ki naj do volitev prevzame funkcijo predsednika. Ob tem omenja Beheštijevb izjavo, da bi sam osebno prevzel predsedniško funkcijo, če bi to »narod od njega zahteval«. Časopis zaključuje, da so zato razlogi za likvidacijo Beheštija jasni, saj je Radžaji sam želel postati predsednik.
Se vedno pa ni znano, kje je bivši iranski predsednik Bani Sadr, ki ga je verski voditelj Homeini 20. junija odstavil s predsedniškega položaja. Hodžatoleslam Mohamad Gilani, sodnik teheranskega revolucionarnega sodišča, je izjavil, da Sadra ne bodo usmrtili, če bo med svetim mesecem islamskih vernikov — ramazanom stopil k Homeiniju in mu dokazal, da se kesa svojih dejanj. Na tiskovni konferenci je Gilani izjavil, da je Bani Sadr izdal svoje ljudstvo in »usmeril njegova stremljenja v roke velikih sil«.	"
Poljskem. Tuji opazovalci v Moskvi so zlasti pozorni na stališča v skupnem sporočilu, ki se nanašajo na mednarodni položaj Poljske in poudarjanje njene trdne pripadnosti varšavskemu sporazumu.
Zaščite pridobitev socializma na Poljskem ni mogoče ločevati od vprašanja neodvisnosti in suverenosti poljske države, od varnosti in nedotakljivosti njenih meja, je rečeno v sporočilu. Gromiko se je v Varšavi pogovarjal tudi o vrsti notranjih in zunanjih vprašanj, dodaja sporočilo.
BEJRUT — Zaradi političnega nasilja je v Libanonu v minulih šestih mesecih izgubilo življenje 1.176 ljudi, 3.890 pa jih je bilo ranjenih. Največ žrtev je bilo v zadnjih treh mesecih. V to številko niso zajete žrtve med pripadniki arabskih mirovnih sil v Libanonu.
SAN SALVADOR — Salvadorska vojaška hunta je vnovič za mesec dni podaljšala izredno stanje in s tem priznala, da kljub ameriški vojaški in gospodarski pomoči ne more uničiti odpora prebivalstva. Medtem se boji nadaljujejo po vsej državi. Posebej ostri spopadi so na severu Salvadorja, kjer so uporniki obkolili nekatere enote salvadorske vojske. Poleg državljanske vojne in nasilja nad prebivalstvom je v Salvadorju tudi vedno več gospodarskih težav.
ATENE- Grška vladaje začasno ukinila sistem »so-di-lihi«, to je prepoved vožnje z avtomobili za konec tedna (sobota in nedelja). Ta ukinitev pa je le začasna in bo veljala do konca avgusta, ko bodo ponovno uvedli prejšnjo omejitev. Sedanji vladni sklep naj bi spodbudil razvoj turizma v poletnih mesecih.
MANILA - V filipinski provinci Albaj, približno 320 kilometrov jugovzhodno od Manile, so poplave terjale 135 žrtev. Poplave je povzročila tropska nevihta, najbolj pa so prizadete vasi okoli vulkana Majon.
NEW DELHI - Indija želi normalizirati odnose s
Pakistanom, pa vendar je obenem zaskrbljena zaradi oboroževanja sosednje države. To je bistvo poslanice, ki jo je Indira Gandi poslala pakistanskemu predsedniku Ulhacku. Indira Gandi je ponovila iskreno željo New Delhija, da normalizira odnose z Islamabadom, vendar je izrazila resno zaskrbljenost zaradi kopičenja sodobnega orožja v Pakistanu, kar utegne vplivati na indijsko-pakistanske odnose in povečati napetost na tem območju.
s V žarišču dogodkov
POMANJKANJE POLITIČNE VOLJE
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Za splošno porabo je bilo namenjenih 834 milijard, od tega za zvezni proračun 447 milijard, 387 milijard pa za občinske, pokrajinske in republiške proračune. »Borba« poudarja, da so delegati zveznega zbora republik in pokrajin upravičeno zahtevali ponovno proučitev vseh izdatkov in njihovo zmanjšanje, s komentarjem, da vsi nasplošno ugotavljajo, da je to treba opraviti, vendar naj to opravi nekdo drug. »Borba« poudarja, da v zadnjih osmih letih venomer razglašamo potrebo po znižanju deleža negospodarskih izdatkov v družbenem proizvodu. Načrtovano je bilo, da se omeji na 30 odstotkov, vendar se je delež od leta 1973 do konca 1979 povečal s 33,77 odstotka na 38,02 odstotka.
»Borba« je pisala o pobudi hrvaškega sabora za transformacijo proračunske borbe prek ustreznih programov in o nasprotovanju sabora predloženim spremembam zakona o financi
ranju federacije, zlasti pooblastilu zveznemu izvršnemu svetu, da med letom spreminja višino in namen sredstev proračuha, neupo-števajoč, da proračun v celoti strogo namensko sprejema zvezna skupščina.
Zanimiva je pobuda Voj-' vodine, da bi se predvidena rast proračunske porabe v vsej državi zmanjšala za 40 do 50 odstotkov, s čimer bi se pomembno okrepila materialna razvojna sila združenega dela. Glede zveznega proračuna predlaga zmanjšanje od 168,9 na 150,6 milijarde dinarjev.
Beograjska »Ekonomska politika« piše, da nima smisla obtoževati delovne organizacije glede inflacije, če se ne ravna po ustreznih sistemskih zakonih in predpisih. Ni problem v tem, da delavci ne odločajo o politiki cen (to delajo tehnokratske strukture v delovnih organizacijah), ampak predvsem v tem, da so ne samo delovne organizacije, temveč tudi njihove občine, republike in
pokrajine zainteresirane za inflacijo.
Zagrebški »Vjesnik« piše, da se moramo otresti iluzij, da lahko brzdamo inflacijo z zamrzovanjem in drugimi oblikami administriranja. To je prav tako nerealno kot pričakovanje, da bo to uspešno zajezil zakon o cenah. Cene kljub zakonu rastejo, legalno in ilegalno. Usmeriti se moramo na odpravljanje vzrokov in ne samo posledic inflacije, predvsem glede upravljanja z družbenim dohodkom. Delovni ljudje pričakujejo točna obvestila, najbolje vsakodnevna, kako uspeva družbena akcija za vračanje cen na prejšnjo raven. Življenje demantira uspešnost takšne akcije.
Ne gre več za analize in preverjanje vzrokov takšnega stanja v gospodarstvu, zlasti za podivjane cene. Vzroki so že zdavnaj znani.
Preverjanje in nove analize zahtevajo tisti, ki so povzročitelji takšnega stanja in ki v takšnih pogojih še vedno prihajajo do nezasluženih dohodkov. S tem hočejo pridobiti na času, da bi onemogočili uveljavitev resnično učinkovitih ukrepov. Pri tem računajo, da bo po nekaj tednih in mesecih, ki so potrebni za nove analize in novo preverjanje vzrokov, stanje bistveno drugačno in bodo lahko nadaljevali s svojo antisamoupravno in antisocialistično prakso.
Res bi zbudilo skrb, če bi odločilni zvezni in republiški dejavniki po 15 in več letih trajajoče inflacije,saj sodimo med rekorderje v Evropi tako po trajanju kot tudi po stopnji inflacije, še ne bi poznali vzrokov. Ne gre za nove analize vzrokov, ampak za zavestno bežanje od izločanja, odprave vzrokov; namesto odprave vzrokov
se zadovoljujemo z gašenjem požarov in zmanjševanjem posledic, kjer so najhujše.
i aKoj in raaiKamo moramo menjati naš odnos do inflacije do nacionalne valute, sicer bomo razvrednotili temelje samoupravne ureditve. Inflacija bistveno slabi moč delovnih ljudi pri odločanju v korist državnega aparata in drugih centrov zunaj združenega dela. Inflacija slabi strateško opredelitev krepitve akumulacijske in reprodukcijske sposobnosti združenega dela in materialne osnove samoupravljanja. Sedanja inflacija ogroža najširše množice; Grličkov je februarja v Sava centru dejal, da niso ogroženi samo delovni ljudje in občani z najnižjimi dohodki, temveč že dve tretjini srednjega sloja, kar postaja politični problem.
Tudi že sprejeti zvezni in republiški 5-letni razvojni
plani dokazujejo pomanjkanje politične volje, da h' učinkovito uveljavili stabilizacijske napore. Za predhodno petletno obdobje 1976—1980 se je poudarjalo*, da je stopnja udeležbe investicij z 41 % najpomemb' nejši generator visoke stop’ nje inflacije in destabilizacije gospodarstva; napovedovalo se je, da bodo investicijske naložbe v novem 5' letnem planu udeležene * največ 34 %. Dejansko pa s® udeležene v 39,6 %, neup?’ števajoč, da republiški •" pokrajinski 5-letni pla.nh predvidevajo še dodatni" 15% investicijskih naloz°'
Do tega je prišlo kljub tenjO* daje predsedstvo CK ZKJ' 'I februarja na posebni se' zahtevalo odločno pre*®' rjanje vseh investicijski" naložb v novem 5-letn®1" planu ter njihovo uskladit® * s stabilizacijskimi ” žnostmi in napori'
STRAN 2
VESTNIK, 9. JULIJA 19®1
VEČ KRUHA IZ DOMAČE MOKE?
Se vedno je tako, da se o nekaterih vprašanjih radi predolgo dogovarjamo, dogovoriti pa še nikakor in nikakor ne moremo. To je potrdilo tudi zadnje maratonsko dogovarjanje med republikami in pokrajinama, tema dogovarjanja pa so bile nove odkupne cene letošnjega pridelka pšenice. Predlogi za nove cene so se gibali med 8,5 in 11 dinarji za u*Ogram *n ^er se republike in pokrajini nikakor niso mogle zediniti o enotnih in zajamčenih cenah, je moral posredovati zvezni izvršni svet, ki je sklep o novih cenah bil prisiljen sprejeti po kratkem postopku. Sicer pa je odločitev prišla ze skorajda prepozno, saj je žetev pšenice ponekod že v polnem teku, drugje pa je tik pred zdajci.
Po sklepu zveznega izvršnega sveta se bo kilogram pšenice podražil v poprečju za dinar in 52 par, saj bodo pridelek prvega kakovostnega razreda odkupovali po 8,30, drugega po 7,90 in tretjega po 7,50 dinarja za kilogram. Odločitev o novih cenah so podkrepili z obrazložitvijo, da so le-te dovolj stimulativne in jamčijo pridelovalcem visok dohodek, so pa tudi v realnem razmerju s cenami drugih kmetijskih pridelkov, razen koruze, katere cena je največkrat rezultat neustreznega ražmerja med ponudbo in povpraševanjem. Po sporazumu pa naj bi se za kilogram pšenice plačalo še dinar premije.
Nove cene so torej dovolj spodbudne, da bodo lahko spodbudile odkup tržnih viškov, zato mora biti družbena akcija usmerjena v realizacijo zastavljenega cilja. V Jugoslaviji naj bi letos odkupili 55 odstotkov pridelka, kako nam bo to uspelo, pa je predvsem odvisno od organiziranosti prevzemanja žita. Boj za kruh iz domače rribke ne more ostati le skrb kmetov, pač pa se morajo v akcijo vključiti tudi zadruge, banke in mlinskopredelovalne industrije. Vsako zrno tržnega viška mora priti v silose in ne med živinsko krmo. V tem trenutku je zato najpomembnejša naloga, da zagotovimo dovolj denarja (v gotovini) za odkup, saj je praksa prejšnjih let pokazala, da pridelovalci ne sprejemajo menic ali drugih vrednostnih papirjev. Čeprav smo v času žetve, pa bi morali že zdaj misliti na naslednjo setev, saj bi se le tako lahko kmetovalci pravočasno odločili, kaj bodo pridelovali.
nijo, Ugando, Somalijo, Burundi in Ruando znašal 9,4 milijona,
KUMANOVO — Kombinat obutve ,,Čik” iz Kumanovega, ki zaposluje okrog 2.000 delavcev, je z maksimalnim prizadevanjem vseli zaposlenih v prvih petih mesecih letos izdelal 700.000 parov obutve, kar je znatno nad planom in 19 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Realizacija je znašala 414 milijonov dinarjev, kar je za 81 odstotkov več od enakega lanskega obdobja.
SKOPJE — Elektrotehnična mont a že rsko-inštalaterska organizacija ,,Elektro Skopje” je dosegla velik uspeh. Proizvedla je prvi makedonski kompjuter ,,makes 1”, prvi te vrste v Jugoslaviji.
BEOGRAD — Trgovinska menjava Jugoslavije z deželami v/hodne Afrike je znašala v 'letošnjih prvih petih mesecih 16,4 milijona dinarjev. Pri lem je skupni izvoz v Kenijo, Tanza-
uvoz pa milijona dinarjev.
VUKOVAR — Toča, ki je minulo soboto prizadela okolico Vukovarja, je povzročila precej škode na poljih in v vinogradih. K sreči pa je neurje s točo obšlo velike plantaže vinogradov (največje na Hrvaškem) v okolici Iloka. Tu vinogradi niso poškodovani in pričakujejo dober pridelek.
NOVI SAD — Na žitnih poljih Vojvodine so do konca minulega tedna pospravili pšenico že s 60.000 hektarjev. Deževje je sicer za nekaj časa ustavilo žetev, vendar pa pričakujejo, da če ne bo prišlo do novih zastojev, bodo 340.000 vojvodinskih polj poželi do konca prihodnjega tedna. Ocenjujejo, da se bo poprečni pridelek gibal okrog 46 metrskih stotov po hektarju. Tako naj bi skupno naželi v Vojvodini 1.580.000 ton pšenice, tržni višek pa bi znašal 1.400.000 ton.
Po čem
bo krompir?
Vse kaže, da bo letos v naši republiki pridelek krompirja dober. Če bi veljale osnovne ekonomske zakonitosti, bi morali zapisati, da se bomo v sezoni 1981/82 izognili pretresom na trgu kmetijskih pridelkov, kakršnim smo bili priča pred nekaj~mreseci, ko je cena,za kilogram krompirja poskočila tudi na 20 in več dinarjev. Vendar pa zdaj še nihče ne upa z gotovostjo trditi ali bodo dogovori veljali ali se ne bodo vnovič ponovili nesmisli, da bomo imeli tega živlia preveč in premalo hkrati, njegova cena pa enkrat ne bo zadovoljila pridelovalcev, drugič pa bodb spet zavoljo nje nejevoljni potrošniki.
Od kod in zakaj takšna neskladja? V Sloveniji letos raste krompir na 33 tisoč
hektarjih, s teh površin naj bi nakopali okrog 43 tisoč ton gomoljev, kar bo dovolj za seme, za široko porabo, za živilsko industrijo in krmo, več kot 30 tisoč ton naj bi prodali celo v druge republike, nekaj pa naj bi ga celo izvozili ali prihodnje leto spomladi porabili za predelavo v škrob.
Poslovna skupnost za krompir predlaga, naj bi bila letos odkupna cena krompirja 5,20 dinarjev za kilogram, veliki kupci naj bi kupovali to živilo v svojih skladiščih po 6,61 dinarjev za kilogram, trgovina na debelo naj bi imela ceno 7,75 dinarjev, v maloprodajni trgovski mreži pa naj bi bil jesenski pridelek krompirja po 10,02 dinarjev za kilogram.

STOP za dinarje
S sprejemom odloka o dopolnitvi odloka o odnašanju m prinašanju efektivnih dinarjev v potniškem prometu s tujino je svet guvernerjev Narodne banke Jugoslavije omejil promet z dinarji. Po tem predpisu, ki je začel veljati 4. julija, lahko jugoslovanski državljani in tujci le enkrat na leto nesejo iz Jugoslavije ali prinesejo v našo državo 1.500 dinarjev po osebi, in sicer ob prvem izstopu oziroma prvem vstopu v Jugoslavijo. To torej pomeni, da lahko jugoslovanski državljani in tujci odnesejo ali prinesejo največ do 1.500 dinarjev na osebo ne glede na to, ali so pred uveljavitvijo tega predpisa nesli iz države ali prinesli vanjo dovoljeni dinarski znesek. Za vsak naslednji prihod ali odhod iz Jugoslavije velja, da s seboj ne morejo nesti dinarjev.
Izgubljanje časa
Te dni sem čakal pri zobozdravniku na vrsto več kot eno uro — čeprav sem bil naročen za ob osmih. Vprašal sem zobozdravnika, če je pri njem vedno tako. Rekel mi je, daje vedno tako, kajti »vasje veliko, nas paje malo. »Zakaj? O tem se nisva pogovarjala, ker je tak razgovor odveč, če ti človek lepo pove, daje oblast nad teboj in pač mora biti tako kot on pove. Zlasti če veš, da bi to tudi naslednje dni gledal v usta.
V Beogradu je sicer vsakomur znano, da čaka na zaposlitev kakih štiristopetdeset zobozdravnikov in da je podobno z drugimi poklici, kajti izobraženci nočejo iti na podeželje, kjer jim nudijo, kar si zaželijo, saj nimajo strokovnjakov.
Zakaj je potem tako, daje njih malo; nas pa veliko in da jim ni čisto nič mar, če ob vsakem zdravniškem pregledu izgubimo po uro ali več, čeprav smo bili naročeni ob določeni uri? Tudi uradi delajo tako, da delavci izgubljamo mnogo časa, preden pridemo do potrebnih papirjev in uradnikom ni nič mar, če smo zaradi tega morda ob zaslužek, ker ta čas ni narejeno tisto, kar bi moralo biti.
• Statistiki, ki delajo analize izgubljenega časa, a to so ljudje, ki hočejo na tak ali podoben način doktorirati, so med drugim ugotovili, da izgubljamo milijarde ur samo na sestankih. Milijarde ur izgubljamo tudi s čakanjem na vrsto, kjerkoli že. Ce vsaka ura takega čakanja, sestankarjenja ali česa podobnega, stane samo 100 din, a tako poceni še zdaleč nismo, je to na stotine milijard (novih) dinarjev. Izgubljenih se veda. Za vselej, kaj ti časa ni mogoče z ničemer nadoknaditi. To ekonomisti najbolje vedo. .
PISmO IZ BEOGRADA
Čakanje — kdaj se bomo tega odvadili? — paje najbrž najbolj drago čakanje. Toje namreč čakanje na spoznanje, da je čas zlato. Temu pravimo drugače tudi — prepočasno uresničevanje samoupravljanja. Vse, kar bi lahko bilo smotrnejše, pa ni, je samo prispevek neuresničevanju samoupravljanja.
Tisti zobozdravnik na primer, se ne bi ponašal kot gospodar naših zob, če bi vedel, da je ob njem še toliko zobozdravnikov, da lahko izbiramo, kateremu bomo zaupali zdravljenje svojih zob. V takšnem primeru pa bi nas zelo vljudno vprašal, ali hočemo priti na vrsto natančno ob osmi uri ali pa želimo na popravilo zob, ob uri ki nam ustreza.
Tako bo naš zobozdravnik, naš občinski uslužbenec in vsakdo drug, kije zaradi nas na kakšnem delovnem mestu, ravnal šele ko bo vedel, da bo njegov zaslužek lahko izplačan tedaj, ko bomo mi s svojim delom ustvarili dovolj dohodka za plačevanje tudi njegovega dela, sicer pa bo ostal brez zagotovljenih mesečnih prejemkov.
Zdaj nam ti ljudje, tudi mi smo nemara med njimi, segajo v žepe po svojo plačo vsak mesec znova, ne da bi jim mogli to preprečiti in še pravijo, da smo lahko zadovoljni, če sploh pridemo na vrsto za neko storitev, ki nam je potrebna, ker je njih malo, nas pa veliko.
~ Pa jih je res malo?
V nedavni razpravi o visokem šolstvu v stalni konferenci mest in občin Jugoslavije, smo slišali da jih bo kmalu preveč, nekaterih paje že veliko preveč — administrativcev namreč’ Zakaj? Ker se občine, mesta in vse druge družbenopolitične skupnosti trudijo' s šolanjem odlagati zaposlovanje najdlje kar je mogoče. Pač po pravilu: odložimo breme vsaj na jutrišnji dan in naj ga dotlejnosi nekdo drug na svojih plečih.
Seveda bi tudi o tem bilo potrebno razpravljati; pa se že zdaj bojimo, tako vsaj kažejo razprave o predlogu kongresne resolucije, da bi bila takšna razprava preveč splošna, preveč načelna, čeprav je to praktično vprašanje, ki zahteva praktične rešitve za zaposlovanje, praktično uresničevanje vsega, kar smo načeloma že sprejeli kot možne rešitve za dokazovanje uspešnejšega tako samoupravnega kot administrativnega gospodarjenja. Pa administrativcem nikakor gre v račun, da bi bilo to zelo hitro dokazano, kajti, kako br sicer lahko opravičevali svoj preštevilen obstoj. Viktor Širec
Sergej Kraigher je v pogovoru z novinarji TV Ljubljana sredi marca poudaril kot eno ključnih vprašanj nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravljanja družbeno kontrolo in možnost delavcev, da sami nadzorujejo učinkovitost in racionalnost uporabe sredstev, torej družbenega dohodka in akumulacije. S samoupravno opredeljenimi prioritetami lahko presežemo stihijo v investicijah in v družbenih planih razmejimo neodložene naloge od želja in potreb. Bilance so nepogrešljiv element za ugotavljanje realnih okvirov razpoložljivih sredstev za reševanje tekočih vprašanj in planiranje razvoja. Delovno organizacijo kot samoupravno združenje delavcev temeljnih organizacij združenega dela moramo uveljaviti kot ključni dejavnik samoupravnega združevanja dela in sredstev in usklajevanje interesov delavcev v združenem delu.
S tern v zvezi je zanimiva ugotovitev Berislava Šefera * »Omladinskih novinah« Konec februarja, da se zme-rej ugotavlja, da je nosilec investicij združeno delo.
Toda tisti, ki tam dela, ve, da so politični faktorji tisti, ki so dejanski pobudniki ih pokrovitelji teh investicij.
Glede primarne emisije je bilo že dovolj rečeno in pisano, žal brez posebnih uspehov. Dejstvo, da se bo primarna emisija uskladila s stabilizacijskimi okviri šele leta 1983, pomeni, da gre za odlaganje od prave enega od najpomembnejših generatorjev visoke stopnje inflacije in destabilizacije našega gospodarstva.
Zadnje dni je veliko govora o zboljšanju funkcioniranja deviznega in zunanjetrgovinskega sistema in nujnosti uveljavitve deviznega trga. Marsikaj je storjenega, žal brez potrebne in pričakovane učinkovitosti. V pogojih tolikšne stopnje inflacije je nemogoče uresničevati kakršenkoli sistem. Nobene izboljšave ne morejo premeščati negativnih posledic dejanske in zlasti an-ticipirane inflacije. Uveljavljena -logika anticipirane inflacije in anticipiranih rebalansov proračunov neizprosno izniči napore pri zboljševanju funkcioniranja deviznega sistema. Ni idealnega deviznega sistema,
ki bi zadovoljil tudi tiste, ki se niso sposobni spopasti z rentabilno, gospodarsko upravičeno konkurenco. Tudi naša proizvodnja mora upoštevati, da smo v pogojih agresivnega izvoza najbolj razvitih držav, ki se borijo za nova tržišča, da bi izboljšale svoje trgovinske in tekoče plačilne bilance in s tem povečane izdatke za uvoz nafte in drugih surovin. Politika Reaganove administracije pomeni novo obdobje agresivnega osvajanja tržišč. Tudi to zahteva odločnejše ukrepanje v konkretni gospodarski politiki in še prav posebej pri uresničevanju programa varčevanja.
Pluralizem samoupravnih interesov — to je njegova uresničitev, je posebej občutljiv, pa tudi odrinjen, prav na področju ekonomskih odnosov s tujino. Nadaljuje se logika odnosa kapital-—profit namesto uveljavitve pluralizma samoupravnih interesov, kot ga je zamislil Kardelj; zato je na tem področju na najhujši preizkušnji. Vse večje število samoupravnih sporazumov ne more nadomestiti resnične vsebine pluralizma samoupravnih interesov. Pri tem
$e pozablja zgodovinski pomen uveljavitve pluralizma samoupravnih interesov, ki je po presoji številnih tujih komentatorjev pojem, ki usmerja v prihodnost. Stane Dolanc poudarja v novoletni izjavi, da nobena republika — pokrajina ne sme gledati samo svojega interesa, oziroma svojega političnega položaja.
Vključevanje v mednarodno delitev dela ni samo ekonomska, ampak izrazito politična kategorija, kar pa ne sme biti izgovor na zanikanje vseh zakonitosti zunanjega trga, ki nam niso pogodu oziroma ne ustrezajo najbolj nerentabilnemu proizvajalcu.
Brez jasnega in takojšnjega dogovora o kriterijih razvitosti republik — pokrajin in podreditve zveznega in drugih proračunov politiki stabilizacije ni pričakovati konkretnih koristi od obrobnih izboljšav obstoječega sistema ekonomskih odnosov s tujino.
Iluzija jc govoriti o možnosti širšega odpiranja našega gospodarstva v pogojih venomer rastoče inflacije, ki bistveno odstopa' od stopnje inflacije naših
glavnih ekonomskih partnerjev. Težišče mora biti na vsaj približni uskladitvi stopnje inflacije, da bi zagotovili uveljavitev tolikanj napadenih sistemskih predpisov v odnosu s tujino. Rešitve moramo iskati s spreminjanjem odnosov doma in ne z nenehnim iskanjem novih sistemskih rešitev. Prevečkrat je to le fasada tistim, ki so vsebinsko proti uveljavitvi teh sistemskih predpisov. S predlaganjem sprememb in dopolnitev dobijo na času, da nadaljujejo s preverjeno in donosno prakso.
Vse bolj prisotni psihološki dejavniki, kot integralni del gospodarskega in družbenega procesa, ki zajemajo strahovite razsežnosti ter razdiralno vplivajo na vse družbene in gospodarske strukture in so glavni generatorji porabniškp miselnosti. .
Leto 1981 kot štartno leto petletnega razvojnega plana zahteva več discipline in odgovornosti na vseh -ravneh, zlasti glede dohodkovnega povezovanja ob upoštevanju tržnih zakonitosti pri usklajevanju proizvodnih in drugih stroškov, ki
jih priznava mednarodni trg. To je ugotovitev zvezne delovne komisije za sestanek treh družbenih svetov na Brionih (pred dvema tednoma) s poudarkom na »radikalne spremembe v politiki zaščite in regulacije ekonomskih odnosov s tujino«.
Vključevanje gospodarstva v mednarodno delitev dela omogoča dodatno akumulacijo zlasti prek zadolževanja v tujini, hkrati pa tudi prelivanje presežnega produkta, bodisi zaradi neugodnih cen, neugodne strukture proizvodnje, neustrezne organizacije zunanjetrgovinskega poslovanja itd. Zal je bilo gradivo preveč načelno in ni predlagalo konkretnih ukrepov, kako to uresničiti, in zakaj se od tega že toliko let poudarjenega načela. čedalje bolj oddaljujemo.
Glede neuspeha junijske devalvacije dinarja je bilo rečeno že mnogo kritičnih, upravičenih pripomb; žal še vedno ni odgovora, zakaj je devalvacija tako hitro propadla in kdo za to odgovarja?
Nadaljevanje prihodnjič
VESTNIK, 9.JULIJA 1981
STRAN 3
Investicije skozi rešeto
O IZOBRAŽEVANJU KOT PROCESU
Na svoji zadnji seji je medobčinski svet Zveze komunistov Slovenije za Pomurje razpravljal o nekaterih dilemah pri organiziranosti in vsebinski zasnovi usmerjenega izobraževanja v regiji. V razpravi so ugotovili, da se je preobrazba v šolstvu šele začela in da gre za celovit proces, ki mora zajeti ne le šole in organizacije združenega dela, temveč tudi vse družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, skratka vse družbene dejavnike in seveda starše. Ta proces pa bi se moral začeti že v vrtcih in osnovnih šolah, kajti le po tej poti bo — kot so poudarili v razpravi — tudi manj težav pri vpisu v usmerjeno izobraževanje. V nadaljevanju seje so člani medobčinskega sveta Zveze komunistov Slovenije za Pomurje obravnavali in sprejeli poročilo medobčinskega študijskega središča politične šole CK ZKS za Pomurje o idejnopolitičnem izobraževanju in usposabljanju komunistov v obdobju 1979/80,
B.Ž.
MDB LJUDSKA PRAVICA JE PRIPRAVLJENA
Na seji predsedstva občinske konference ZSMS Lendava so razpravljali o več pomembnih vprašanjih; med njimi o dodeljevanju štipendij iz Titovega sklada, o začetku evidentiranja v vodstvo občinske konference ter o akcijah v počitniškem obdobju. Posebno pozornost pa so namenili razpravi o pripravah mladinske delovne brigade Ljudska pravica, ki se bo letos udeležila zvezne delovne akcije v Novi Gradiški. O pripravah na akcijo so govorili tudi na 3. brigadni konferenci, kjer so se dokončno dogovorili o odhodu in zadnjih pripravah. Vse kaže, daje mladinska delovna brigada Ljudska pravica iz Lendave pripravljena na akcijo, od nje pa se pričakuje, da bo kot doslej dosegala lepe rezultate, zlasti pri krepitvi bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi, saj je sama sestavljena iz brigadirjev več narodnosti. Na seji predsedstva so ocenili še nedavni obisk delegacije KI SZ iz Monoštra v lendavski občini in menili, da so stiki med mladimi ha obeh straneh meja koristni.
Jani D.
DELAVEC IN SOCIALNA VARNOST
Skupna seja predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov in predsedstva občinske konference SZDL občine Lendava je bila namenjena razpravi o akcijskem programu poteka priprav na 3. konferenco ZSS, ki bo poglobljeno razpravljala o vlogi in nalogah sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanju socialne varnosti delavcev. V lendavski občini je bila na to temo že v pripravah za 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije organizirana okrogla miza, na kateri so analizirali položaj na področju socialne politike v občini. Tokrat so se dogovorili, da bodo tej pomembni problematiki posvetili še več pozornosti zlasti v sindikalnih organizacijah. Obe predsedstvi pa sta na seji razpravljali tudi o poteku akcije evidentiranja možnih kandidatov za skupščino družbenopolitične skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Akcija se je začela v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, vendar pa še ni povsem zadovoljiva, zato bo potrebno aktivnejše delo sindikatov in krajevnih konferenc SZDL.
Jani D.
ŠE ENA ZASEBNA TRGČVINA
Gasilski dom v Mlajtincih je obnovljen, zato se vaščani in prebivalci okoliških vasi že več mesecev zavzemajo, da bi v njem uredili trgovino. Neizkoriščenega prostora je precej, zato bodo potrebne le manjše notranje preureditve in teh so se že lotili. Podporo jim daje tudi krajevna skupnost.
Potrošnik je že dal soglasje, da lahko trgovino v tem kraju, ki ima v ožjem zaledju še tri vasi — Ivance, Noršince in Lukačevce, odpre, zasebnik Franc Žohar. Sodeč po pripravah, bodo trgovino odprli že prihodnji mesec.
J. S.
PET VODNJAKOV ZA GAŠENJE
Kar pet vodnjakov za gašenje urejajo v Kupšincih, lokacije pa šo razvrstili tako, da pri morebitnem gašenju ne bodo v zadregi z vodo v nobenem predelu vasi. Dela, ki bodo stala 120 tisoč dinarjev, bi že končali, vendar seje voda ob dežju dvignila previsoko.
Krajevna skupnost je pokazala varstvu pred požari dobršno mero razumevanja, mladi v kraju pa so obljubili, da bodo zasipali in primerno uredili okolje vodnih zajetij.
J. S.
Obravnava poročila o uresničevanju družbenega plana SRS za obdobje 1981 — 1985 ter resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju naše republike v letu 1981, povezujoč ga s stališči izvršnega sveta o oceni gibanj v gospodarstvu, skupni, in splošni porabi za prvo polletje 1981 v murskosoboški občini, je bila osrednja tbma seje izvršnega sveta skupščine občine v Murski S,oboti. Med drugim so ugotovili, da sedanja gospodarska gibanja ne zagotavljajo uresničevanja resolucijskih prizadevanj v letošnjem letu, zato so se zavzeli za temeljito proučitev planskih nalog, v organizacijah združenega . dela, kjer močneje odstopajo, pa je treba sprejeti konkreten akcijski program za odpravo negativnih gibanj. Kot so poudarili, je najpomembnejši cilj v sedanjem trenutku povečanje proizvodnje v vseh delovnih okoljih, zlasti pa izvoza.; *
V daljši razpravi pa so posebno pozornost namenili investicijski politiki, ki je tesno povezana z likvidnostjo sredstev. Po najnovejših podatkih znaša vrednost investicij v murskosoboški občini v, letošnjem letu okrog 750 milijonov dinarjev, kar predstavlja kar 16 odstotkov letnega družbenega proizvoda.
Pri tem so člani izvršnega sveta zavzeli stališče, da so nosilci investicij dolžni poskrbeti za uresničitev načrtovanih naložb, povsod pa seje treba prizadevati za izdelavo takšnih investicijskih programov, ki bodo v celoti ustrezali sprejetim kriterijem glede
V delegacije aktivne delavce
Osnovna šola Šalovci
razpisuje
prosta dela in naloge:
1.	2 učiteljev razrednega pouka za COŠ
2.	2 učiteljev razrednega pouka
3.	učitelja slovenščine in srbohrvaščine
4.	učitelja matematike
5.	učitelja telesne vzgoje
6.	učitelja nemščine — slovenščine
7.	učitelja biologije — kemije
8.	učitelja tehničnega pouka in fizike
Pod 6,7 in 8 se obveza dopolnjuje s poučevanjem drugih predmetov.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 51. člena ZOŠ.
Prošnje pošljite 15 dni po objavi razpisa!
Predvolilna aktivnost v lendavski občini traja že nekaj časa, saj se je že začelo evidentiranje možnih kandidatov za delegate v družbenopolitično skupnost pa tudi za delegate v samoupravne interesne skupnosti. Volitve bodo sicer v prihodnjem letu, toda čas ni na pretek, če želimo, da bomo zares dobili dobre delegacije in aktivne delegate. Ko so o predvolilni aktivnosti razpravljali na posvetu predsednikov sindikalnih organizacij lendavske občine, so med drugim dejali, da je pri iskanju možnih kandidatov edino merilo njihova aktivnost. Ta zahteva je prej ali slej upravičena ob dejstvu, da sedanji delegati, vsaj nekateri, ne opravljajo svojega dela zadovoljivo, večkrat jih ni na seje ali pa na sejah skupščine ali SIS ne izražajo mnenja delavcev. Da bi v prihodnje ; delegacije
RAZPISUJEMO PRODAJO NASLEDNJIH OSNOVNIH
SREDSTEV Z
—lIZT V ZNAMENJU ŠPORTA
Želja, da bi imela krajevna skupnost Bakovci svoj praznik, je obstajala že dolgo. Da so začeli s krajevnim praznikom prav letos, ni naključje. Smo namreč v letu jubilejev iz najtežjega, pa vendar najslavnejšega obdobja naših narodov — iz NOB, in počastitvi so se pridružili tudi Bakovčarji s prvim krajevnim praznikom. Odločili so se, da bo to vsako leto 4. julija. Letos poteka 20 let, odkar je bila ustanovljena krajevna skupnost. Ta šteje po zadnjem popisu čez 1500 prebivalcev z več kot 500 zaposlenimi, v glavnem v Murski Soboti.
Letošnje prvo praznovanje je potekalo v športnem duhu. Nekakšen uvod je bila rokometna tekma med Branikom iz Maribora in Bakovci. Zvečer je domači ansambel Kri zabaval vaščane na prireditvi, ki jo je organiziral rokometni klub. Pripra
prestrukturiranja gospodarstva in zagotavljanja novih delovnih mest. Do 15. avgusta bi naj OZD znova preveri-

Deveta sfcja odbora za razvoj in ekonomsko politiko pri Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje je bila žela delavna in uspešna, Osrednjo pozornost so namenili povezovanju gradbenih organizacij v soboški občini. Po mnenju predstavnikov teh organizacij in članov odbora je integracija ' nujno potrebna, predvsem z ekonomskega vidika, vendar naj se o novi organiziranosti odločijo delavski sveti posa-
Mladi bodo tekmovali
OK ZSMS in ABC POMURKA DO Kmetijsko gospodarstvo Rakičan prirejata konec meseca julija regijsko tekmovanje mladih zadružnikov — traktoristov in članov ZSMS v oranju s traktorjem, spretnostni vožnji in agrotehniki. Vsi prijavljeni bodo orali s traktorji Kmetijskega gospodarstva Rakičan. V spretnostni vožnji bodo fantje vozili dvoosno in dekleta enoosno prikolico. S področja agrotehnike bodo osnovna in enostavna teoretična vprašanja.
Najbolje uvrščeni se bodo udeležili Republiškega tekmovanja konec avgusta v Gornji Radgoni.
B. P.
izvolili res najboljše delavce, bo morala vsaka sindikalna organizacija oceniti delo kandidatov. seveda pa tudi delo dosedanjih delegatov in delegacij. Osnovne organizacije sindikata lendavske, občine bodo kmalu razpravljale tudi o socialni politiki in zagotavljanju socialne varnosti delavcev. Ta problematika bo tudi predmet razprave na 3. konferenci Zveze sindikatov Slovenije. • Na posvetovanju so sklenili, da bodo jej tematiki v osnovnih organizacijah posvetili še posebno pozornost. Ker se bliža čas razprav o polletnem gospodarjenju delovnih organizacij, šo sklenili, da bodo razprave organizirali najprej v izvršnih odborih sindikalnih organizacij, nato pa jih prenesli v sindikalne skupine, da bi polletne bilance dokočno sprejeli na zborih delavcev.
Jani D.
vili so tudi turnir v odbojki, kjer so .se prijateljsko pomerile ženske ekipe Lipovec, Beltinec in domačinke. V sklop prireditev je bil uvrščen orientacijski pohod, kjer so sodelovali mladi in stari iz vasi. 4. julija je bilo povratno srečanje med NK iz Oriszentpetra in NK iz Bakovec. Ti so namreč pred kratkim gostovali na Madžarskem.
Sicer pa pripadajo nogometnemu klubu velike zasluge, saj je pred nekaj več kot 30 leti z izgradnjo skromnega igrišča tukaj postavil temelj razvoju nogometne igre in športa sploh. Z izgradnjo novega nogometnega igrišča v letu 1974 in trim stezo, ki jo je zgradil TVD Partizan Bakovci s pomočjo občinske zveze za telesno kulturo, so bili prvi objekti sodobnega rekreacijskega centra postavljeni. Danes objekt še ni dokončan, vendar je v veliki meri že uporaben. Ob koncu
la utemeljenost svojih investicij-
Milan Jerše
- nujnost meznih gradbenih organizacij.
Spregovorili so tudi o investicijski politiki v pomurskem gospodarstvu, ob analizi posameznih naložb pa so ugotavljali, da jih večina ne ustreza kriterijem, ki so jih zastavili v resolucijah.
Člani odbora so ha seji podprli tudi 'predlog Elrada za uvoz .tehnološke opreme za proizvodnjo anten.
M. Zver
Krajani so veseli trgovine
V Pečarovcih so imeli svoj čas tri trgovine, naposled pa so zaradi nerentabilnosti ostali brez nje. Tako so morali krajani Pečarovec vrsto let hoditi po najnujnejše življenjske potrebščine v sosednje trgovine v Moščance, Mačkovce, Puconce in Poznanovce. To je predstavljalo velik problem zlasti za starejše krajane, ki jih ni malo. Na pobudo krajevnih dejavnikov in ob podpori občinske konference SZDL Murska Sobota, zlasti pa razumevanju delovne organizacije Potrošnik iz Murske Sobote, so krajani Pečarovec zopet dobili trgovino. Za adaptacijo trgovine so krajani prispevali 25.000 dinarjev, hkrati pa opravili tudi veliko prostovoljnega dela. TOZD Preskrba DO Potrošnik iz Murske Sobote pa je nabavila potrebno opremo.
Na ponedeljkovi otvoritvi trgovine v Pečarovcih so bili krajani zelo zadovoljni, čeprav bo trgovina odprta le trikrat tedensko od 7. do 12. ure in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih. V kolikor pa bo odkupna moč zadovoljiva, bo trgovina odprta vsak dan in tudi v popoldanskem času. Že ob sami otvoritvi se je v trgovini zbralo precej krajanov, kar pomeni, da je trgovina v Pečarovcih vendarle potrebna.
F. Maučec
svečanosti je bil predan v uporabo in upravljanje nogometnemu klubu, ki ga bo tudi največ uporabljal. /Na rokometnem igrišču sta se pomerili selekcija Pomurja in NK Bakovci. Za zaključek praznovanja sta odigrali prijateljsko nogometno tekmo ekipa NK Olimpije in selekcija Mure. Za začetek je zaigrala godba na pihala.
Praznovanje prvega krajevnega praznika v Bakovcih so sklenili s proslavo v počastitev dneva borca in jo povezali z otvoritvijo društvenih prostorov.
Na proslavi je prvi spregovoril predstavnik sveta krajevne skupno-sti Alojz Smodiš in med drugim poudaril pomen delovanja društev. Upravičeno lahko rečemo, da je dejavnost šlirinajstih organiziranih društev in organizacij v Bakovcih (oliko prisotna in tako razvejana, kot le malokje. Na prvem mestu je
Šoferji so praznovali
Letošnja osrednja proslava dneva šoferjev je bila preteklo soboto in nedeljo v Ljutomeru. Združenja šoferjev in avtomehanikov iz vseh štirih pomurskih občin so v dveh dnevih prikazala svoje delo na dokaj pester in neposreden način.
Že v soboto so se pomerili poklicni vozniki na športnem področju. Vožnja z osebnimi vozili, premagovanje ovir, streljanje z zračno puško, napihovanje balončkov — vse to je navdušilo (sicer maloštevilne) gledalce. Tudi reševanje testov o varčni vožnji je bila posebna naloga tega tekmovanja. Pomerili so se tudi avtomehaniki — reševali so teste iz motoroznanstva in popravljali pokvarjene avtomobile. Vrstni red tekmovanja: Zmagalo je ZŠAM Ljutomer, sledili pa so ji Gornja Radgona, Murska Sobota in Lendava.
Drugi dan praznovanja se je pričel s slavnostno sejo vseh štirih ZŠAM na kateri so podelili tudi priznanja. Ljutomerčani so dobili za svoje tridesetletno delo zlato plaketo Zveze ZŠAM Slovenije. Letošnji jubilej je verjetno najboljša prilika, da se temu združenju podeli to visoko priznanje. Tudi nekateri člani, ki so še posebej zaslužni za delovanje ljutomerskega združenja so si zaslužili odličja. Milan Komes je dobil zlato plaketo Zveze ZŠAM Slovenije. Jože Perger pa plaketo bratstva in enotnosti prve stopnje.
ZŠAM je na tej slavnostni seji podelilo priznanja še petindvajsetim organizacijam in posameznikom za sodelovanje.
Slavje se je končalo s parado motornih vozil za posebne namene. s katerimi razpolagajo posamezna združenja v Pomurju.
D. L.
gasilsko društvo, ki deluje že 57 leL potem pihalni orkester s 53 leti delovanja, pa nogometni klub, T’" Partizan, ki je v lanskem leju za uspešno delo prejel Bloudkovo prl' znanje, rokometni klub, strelsko društvo, taborniki, društvo Pr,Ja' teljev Olimpije in čebelarji, ki bod praznovali svoj 30-Ietni jubilej P1.1 hodnje leto. Novozgrajeni obje* daje rekreacijskemu centru P°®e ben pečat in bo še bolj popestril de javnost občanov. Je torej velik pridobitev za krajevno skupnost । je odraz pomoči krajanov, saj s do danes opravili 5000 ur prost0 voljnega dela.	•
Številni uspehi krajanov na naj različnejših področjih, predvs pa delovne zmage, so narekov® • da bi jih enkrat letno proslav' < krajevnim praznikom. In prvič J je to tudi zares uspelo.
VERAGRANFOb
STRAN 4
VESTNIK, 9. JULIJA
OBISK PRI MLADINSKEM RAZISKOVALNEM SOCIALNO GEOGRAFSKEM TABORU V PROSENJAKOVCIH
MLADI BI ŠE OSTALI
V Prosenjakovcih in Selu se je pod strokovnim vodstvom dr. Vladimirja Klemenčiča, ki meni, da mladim ne manjka idej, nastanilo dvajset mladih raziskovalcev iz vse Slovenije. Inštitut za geografijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani je namreč letos že desetič zapored organizator mladinskega raziskovalnega tabora na narodnostno mešanem območju v Pomurju. V desetih dneh so mladi raziskovalci — pripadniki madžarske narodnosti, pa sovrstniki iz slovenske gimnazije v Celovcu in mladi iz raznih drugih krajev hoteli ugotoviti učinke gospodarskega razvoja, ki vplivajo na način zaposlitve, socialne strukture prebivalstva, izrabo zemlje, zaposlovanja prebivalstva v gospodarskih oziroma neagrarnih dejavnostih. Letošnje ugotovitve so še toliko dragocenejše, ker jih bodo primerjali s tistimi iz leta 1974, ko so raziskali celo območje. Izdali bodo tudi publikacijo, v kateri bodo zajete pomembnejše ugotovitve dosedanjih desetih taborov. Prav primerjava rezultatov bo najprepričljiveje dokazala pomen raziskovalnega dela. Na eni strani podatki kažejo, kako pomemben razvoj je bil dosežen v zadnjem desetletju na nanarodnostno mešanem območju in v Pomurju nasploh. Na drugi strani pa so bila nova spoznanja mladih raziskovalcev pomembna osnova načrtovalcev razvoja v obeh občinah. Nakazali so tudi razne naloge. Velik poudarek pa dajejo izpostavljeni potrebi po oblikovanju usmerjenega izobraževanja na dvojezični osnovi, kar je že v uresničevanju.
V času obiska so sprego-
vorili kar udeleženci tabora: »Letos sem drugič v mladinskem socialno geografskem raziskovalnem taboru, kjer spoznavamo različne pojave na narodnostno mešanem območju. Prve dni smo pričeli z anketiranjem ljudi po hišah, ki zajame slehernega občana, nato pa smo kartirali. Zdaj izpisujemo podatke, rišemo grafikone, primerjamo podatke in ugotavljamo razvoj,« je govorila osemnajstletna gimnazijka Žuža Horvat.
Franc Jožef Smrtnik iz Korte pri Železni Kapli pa jo je dopolnil: »Prvič sem tukaj in zdi se mi zelo zanimivo, kajti na Koroškem smo tudi manjšina. Posebej me zanima sožitje med dvema narodno-stima. Obiskujem 2. letnik slovenske gimnazije v Celovcu, kjer se združujemo v
klubu »Koroška dijaška zveza«. Po končani gimnaziji bom nadaljeval študij na fakulteti za gozdarstvo in agronomijo. Tam mi bodo tu pridobljeno znanje in izkušnje še zelo koristile.« Eva Kunaver iz Domžal, ki je prav tako prvič v raziskovalnem taboru pa je povedala, da bo študij nadaljevala na filozofski fakulteti. »Posebej me zanima študij zemljepisa. Prav zaradi tega sem se udeležila raziskovalnega tabora. Ni mi žal, saj poleg vprašalnikov, ki jih izpolnjujejo vaščani, tudi poklepetamo, izmenjamo izkušnje. Opažam problem izseljevanja mladih. Žal mi je, da samo starejši ponavadi ostajajo na kmetijah. Čeprav smo iz različnih krajev Slovenije, se dobro razumemo. Še bi prišla, toda po končani srednji šoli se raziskovalne-
Nekateri so obljubili, da bodo še prišli. Z željo, da se spoprijateljijo, prisluhnejo gostoljubnim ljudem na narodnostno mešanem območju v Prosenjakovcih in Selu.
Foto: A. A.
ga tabora ne morem več udeležiti.«
Spregovorila je tudi Jasmina Antolič, dijakinja 2. letnika gimnazije Šentvid iz Ljubljane: »Prvič sem v Pomurju. Imam izvrstne vtise. V mestu ljudje niso tako odkritosrčni, kajti v bloku se sploh ne poznamo. V teh krajih so ljudje posebno gostoljubni. Zanima me raziskovalno delo, ki je posebnega družbenega pomena za krepitev bratstva in enotnosti, prijateljstva. Tudi rezultati so uporabni od krajevne skupnosti do republike. Velikega pomena pa je, da slišim madžarski jezik in si zapomnim vsaj nekaj besed. Še dve leti bom lahko sodelovala, v upanju, da zabeležim največ novih rezultatov.« Domačin Drago Vukan, dijak 1. letnika pedagoške gimnazije v Murski Soboti, ki je prvič v taboru, je zgovorno pripovedoval: »Zelo spodbudno je, da se mladi iz vse Slovenije spoznajo z našim življenjem, vsakdanjim delom, težavami. Med anketiranjem sem bil eden od prevajalcev madžarskega jezika. Posebej me je zanimalo ugotavljanje starosti hiš. Po končanem anketiranju smo razvrstili določene podatke in dobili kartogram stanovanjskih hiš glede na starost, stanje ter tip družine.«
Mladi bi še pripovedovali. Morda o nepozabnem srečanju s starčkom, ki je obujal mladostne spomine ali osamljeni starki s solzami v očeh, ki je želela, da bi se še pogovarjali. Pa več kdaj drugič. Saj bodo ponovno prišli, z željo, da bi jim novi podatki, izkušnje in spoznanja, koristili pri njihovem raziskovalnem delu.
M. SKLEDAR
AKCIJA NNNP
V PRIHODNJE VEC PRAKTIČNIH VAJ
skrbi posvetiti praktičnemu usposabljanju enot civilne zaščite in urejanju telefonskih zvez. Posebno skrb pa je potrebno nameniti stalnemu dopolnjevanju
obrambno-varnostnih načrtov in sprotnem ocenjevanju varnostnih razmer. Konkretnejši program pa bo nujno potrebno narediti za mesto Murska Sobota in čimprej
odpraviti slabosti, ki so se pokazale v letošnji vaji. Dogovorili so se, da bodo vse ugotovljene pomanjkljivosti posredovali predsedstvu. KS in TOZD.	F- Maučec
V letošnji akciji Nič nas ne sme presenetiti so v soboški občini dali poseben poudarek množičnemu idejnopolitičnemu in strokovnemu usposabljanju delovnih ljudi in občanov, pripadnikov teritorialne obrambe, civilne zaščite, narodne zaščite ter članov različnih družbenih organizacij in društev. Poleg tega so dopolnjevali obrambno-varnostne načrte za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer ter prvič preizkusili enote RBK zaščite. V zaključni vaji akcije Nič nas ne sme presenetiti je v soboški občini sodelovalo 27 delovnih organizacij in 41 krajevnih skupnosti, v 10 krajevnih centrih pa so bile preizkušene enote RBK.
Čeprav so bili v letošnji akciji Nič nas ne sme presenetili v soboški občini doseženi pomembni rezultati pri nadaljnjem podružbljanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, so člani koordinacijskega odbora za vprašanja ljudske obrambe in družbene samozaščite pri občinski konferenci SZDL v Murski Soboti dokaj kritično analizirali letošnjo akcijo. Poudarili so, da je potrebno tako v krajevnih skupnostih kot organizacijah združenega dela izdelati lastne analize, ugotoviti' pomanjkljivosti in jih odpravljati. Nadalje so se zavzeli zato, da morajo komiteji za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pripraviti širše programe usposabljanja celotnega članstva in tudi članov komiteja, hkrati pa obravnavati kadrovske probleme, ki še marsikje niso razčiščeni. Sicer pa je potrebno v prihodnje več
Zgledno sodelovanje sindikatov
Izmenjava izkušenj med tridnevnim obiskom 6-članske delegacije sindikatov in uprave tovarne Audi-NSU iz Ingolstadta v Zvezni republiki Nemčiji pri pomurskih sindikatih je znova potrdila zgledno sodelovanje sindikatov. To traja že več kot deset let, predvsem pa po letu 1969, ko so naši delavci v večjem številu odšli na začasno delo v tujino. Obe strani sta nadvse ugodno ocenili krepitev odnosov ' med sindikalnima delegacijama, ki se nenehno krepijo v obojestransko korist.
To dokazuje zlasti ogromna skrb za naše delavce v tovarni Audi-NSU, ki so jim zagotovljene vse ekonomske in socialne pravice iz meddržavne pogodbe. Posebna pozornost pa je namenjena usposabljanju slovenskih delavcev, kjer so doseženi nekateri vidni uspehi. Tako so v prostem času med drugim organizirali tečaj za varilce, ki so ga uspešno, končali mnogi naši delavci. Stremijo pa za tem, da bi se še večje število pomurskih delavcev vključilo v nadaljnje usposabljanje za svoj poklic. Takšna praksa je v mnogočem prispevala, da so se le-ti zelo dobro vključili v delo nemških sindika-
tov. Med 1100 zaposlenimi Jugoslovani v Ingolstadtu jih je okrog 400 iz Pomurja. Zato ni čudno, da so že mnogi naši delavci vodje oddelkov ali obratni mojstri. Nekaj pa jih je tudi aktivnih funkcionarjev, ki ogromno prispevajo v skrbi za jugoslovanske delavce v Zvezni republiki Nemčiji.
Tudi tokratni obisk delegacije
nemških sindikatov je bil namenjen konkretnemu dogovarjanju o reševanju posameznih problemov naših delavcev na začasnem delu v tujini. Med drugim so načeli vprašanje načrtnega vračanja delavcev v domovino, ki jih bo lažje vključevati v združeno delo v Pomurju ali drugih predelih Slovenije.
Milan Jerše
Kulturni center v Murski Soboti, Trubarjev drevored 4,
DAJE V NAJEM
prostore v soboškem gradu namenjene za gostinski lokal. Vabimo gostinske delovne organizacije, zasebne gostinske delavce in druge, ki bi želeli odpreti gostinski lokal v grajski zgradbi v Murski soboti, k-sodelovanju.
Vse informacije dobite na upravi Kulturnega centra v Murski Soboti, Trubarjev drevored 4, ali po telefonu na številko 22-143, 22-553.
Prijave pošljite do 17. 6. 1981 na naslov: Kulturni center Murska Sobota Trubarjev drevored 4.
Proslavili dan rudarjev
Delovni kolektiv INA Nafte Lendava je skromno, a slovesno proslavil letošnji 3. julij dan rudarjev. Na svečani seji samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij so spregovorili o zgodovinskih razsežnostih tega dneva, zlasti pa o razvoju te delovne organizacije, ki je s svojimi 1100 zaposlenimi največja v lendavski občini. INA Nafta Lendava je v preteklosti veliko pomagala tudi pri razvoju drugih delovnih organizacij v občini, danes pa še vedno predstavlja 60 odstotkov industrijske proizvodnje celotnega gospodarstva občine. Tako kot vsako leto so tudi tokrat podelili priznanja za dolgoletno delo v delovni organizaciji, ki jih je prejelo več delavcev. V klubu mladih pa so ob letošnjem dnevu pripravili tudi zanimivo razstavo del članov delovnega kolektiva. Delavci in delavke so razstavili likovna dela, goblene, vezenine in pletenine, kar dokazuje, da se izven svojega delovnega časa posvečajo tudi kulturnim dejavnostim. Praznovanje dneva rudarjev pa so strnili s tradicionalnim športnim srečanjem. Tokrat so v Lendavi gostovali delavci naftnega podjetja iz Nagy Kaniže, s katerimi sodelujejo že vrsto let.	Jani D.
RAZPISNA KOMISIJA
GLASBENE ŠOLE G. RADGONA
razpisuje prosta dela in naloge
ravnatelja
Glasbene šole
G. Radgona
Kandidat mora izpolnjevati pogoje iz 43. člena statuta Glasbene šole G. Radgona in iz 27. člena zakona o glasbenih šolah ter imeti ustrezne moralno-politične in organizacijske sposobnosti.
Kandidati naj pošljejo prijave z-dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Glasbena šola G. Radgona, Partizanska 19. O izidu razpisa bodo obveščeni v nadaljnjih 30 dneh.
STRAN 5
VESTNIK,9. JULIJA 1981
mala anketo, v	$
Že prvi vtisi brigadirjev so zelo prijetni
Brigadirji prve izmene letošnje republiške mladinske delovne akcije na Goričkem so že v polnem zamahu. Mladi iz občin Ljubljana Vič, Kočevje, Slovenj Gradec in Črnomelj ter posebna brigada Rdečega križa Slovenije so s posebnim zanosom prijeli za delo, da bi čimbolj pomagali ljudem na manj razvitem in obmejnem predelu murskosoboške občine. Glavna dela opravljajo na cestnem odseku med Gornjimi Petrovci in Križevci, ter na cesti Šalovci-Markovci, da ne govorimo posebej o udarniškem delu, ki so ga imeli v Bokračih, načrtujejo pa še več podobnih akcij. In kakšni so prvi vtisi brigadirjev iz raznih predelov Slovenije?
	PETER ŽAGAR, komandant
MDB II. SNOUB Ljubo Šercei iz OK ZSMS Ljubljana -Vič: Prvi vtisi so zelo zadovoljivi, zato bomo še radi prišli sem na Goričko. Takoj smo navezali Ak .J izredno pestre odnose, pa tudi bivalni pogoji v naselju v Gor njih Petrovcih so dobri. Naša brigada šteje 49 brigadirjev; oč tega so tri dekleta, dva študen ta, ostalo so večinom a dijaki, imamo pa tudi nekaj delav cev. Brigado sestavljajo tudi mladi iz ostalih ljubljanski! občin, zato je nadvse raznolik sestav brigade. Nekaj dija kov in delavcev je namreč celo iz Srbije, Hrvatske tei Bosne in Hercegovine. Dosegamo tudi spodbudne rezul tate na trasi.
PIKA ALIČ, predsednica zbora brigadirjev iz Ljubljane: Leto' sem prvič na Goričkem in lahke rečem, da mi je zelo všeč. Tu je ’W’l d6’0 nekoliko lažje, kot je bile lansko leto v Slovenskih gori-BS	cah, saj na cestnem odseki
proti Križevcem v glavnem iffplaniramo zemljo. Poleg tega imamo zelo pester izbor interes nih dejavnosti, zlasti v popoldanskem času. Tako smo že izdelali stenski časopis ob 4 juliju-dnevu borca in ob drugih priložnostih. Hkrati pa smo brigadirji naše brigade pripravili bilten. V prihodnji načrtujemo še več takšnih biltenov, ki nas bodo spomnil na življenje in delo na republiški mladinski delovni akcij: Goričko 81.	J
MARJAN ULE, komandant MDB Kočevski zbor iz Kočev ” »HA	ja: Celotna mladinska delovna
J	brigada šteje 51 brigadirjev,
med katerimi je tudi 12 deklet iz občine Kočevje. Sicer pa so večinoma srednješolci in delavci iz neposredne proizvodnje. S samim naseljem smo nadvse zadovoljni, saj je vse na svojem mestu. Tudi pokrajina nam je všeč, domačini pa so zelo prijazni z nami. Zato se zares prijetno počutimo v tem predelu Slovenije. Pohvalimo se lahko tudi z ugodnimi rezultati z delovišča in prepričan sem, da bo iz dneva v dan vse boljše.
_	’ IVAN KOŠIR, ključavničar iz
Kočevja, MDB Kočevski zbor: Lepo je tukaj, čeprav je briga-- dirski dan dokaj naporen. Vse napore pa dobro prenašamo, saj .j::	f ' je poglavitnega pomena, da se
zelo d°bro razumemo z ostalimi Ril ' brigadirji. Glede tega nimam ( I	nobenih pripomb, kar velja tudi
za ureditev naselja, številne interesne dejavnosti in podobno. Zlasti so me pritegnile interesne dejavnosti, še posebej tečaj cestno-prometnih predpisov, ker se nameravam ob vrnitvi domov vpisati v avto šolo' Tudi tečaj Rdečega križa in politična šola Edvarda Kardelja sta zanimiva. Prepričal sem se lahko, da je brigada resnično šola življenja.
ALBERT ŽUNIČ, dijak druge-% v ga letnika ekonomske šole iz Črnomlja, MDB Milka Šobar-Nataša: Mislim, da je vse v - J	najlepšem redu, saj se med sabo
H	zelo dobro razumemo, ljudje so
prijazni, hitro lahko navežeš stike ne le z brigadirji, ampak tudi z domačimi. Na Goričkem sem prvič in mi je bil že prvi stik s to pokrajino nadvse prijeten. Na delovišču se trudim, da naredim čim več, ker se zavedam, da gre za veliko solidarnostno akcijo slovenske mladine, ki na ta način pomaga prebivalcem tega manj razvitega in obmejnega predela murskosoboške občine oziroma'Pomurja. Rad bi še prišel sem na akcijo, kjer se mladi med sabo spoznamo ter kujemo bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti.
Milan Jerše
Če je bil prvi kongres samoupravljavcev — točneje delavskih svetov — Jugoslavije od 25. do 27. junija 1957 leta v novozgrajeni dvorani doma sindikatov v Beogradu v znamenju zahteve po preseganju vseh mogočih lokalizmov, drugi pa — od 5. do 7. maja 1971 v novozgrajenem centru Skenderija v Sarajevu — da mora beseda delavca seči izza stroja čez tovarniško ograjo, pomeni pravkar minuli tretji kongres — od 17. do 19. junija v kongresnem centru Sava v Beogradu — dodatno spodbudo za samoupravno združevanje dela in sredstev, enotno jugoslovansko tržišče, povečevanje izvoza in zajezitev inflacije.

Kako naprej po tretjem kongresu samoupravljavcev Jugoslavije v Pomurju? nam je bilo vodilno vprašanje in hkrati rdeča nit okrogle mize, ki smo jo pred tednom dni pripravili v uredništvu Vestnika. Sodelovali so: Mirko Hajdinjak, predsednik medobčinskega sveta Zveze -sindikatov Slovenije za Pomurje, Štefan Merklin iz medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje in hkrati delegat na drugem kongresu samoupravljavcev Jugoslavije, Rado Stumf, predsednik sindikalne organizacije iz Kmetijskega gospodarstva Rakičan sozd ABC Pomurka, Terezija Cipot, predsednica sindikalne konference iz Avtoradog-ne. Miroljub Mladenovič, delegat na tretjem kongresu samoupravljavcev Jugoslavije iz Avtoradgone, Erika Vogrinčič, delegatka na tretjem kongresu samoupravljavcev Jugoslavije iz tovarne oblačil in perila Mura iz Murske Sobote in Jože Duh, predsednik sindikalne konference iz Radenske v Radencih. Od članov uredništva sta v pogovoru sodelovala Ludvik Kovač in Branko Žunec, kije pogovor tudi pripravil za objavo.
VESTNIK: AH bomo v pomurskih občinah znali prisluhniti spodbudi zadnjega kongresa samoupravljavcev za samoupravno združevanje dela in sredstev, enotno jugoslovansko tržišče, povečevanje izvoza in zajezitev inflacije in ali jo bomo v okviru sindikata znali tudi izpeljati? V mislih imamo vprašanje organiziranosti in akcijske učinkovitosti pomurskih sindikatov, ob tem, da se jim morajo samoumevno priključiti tudi druge družbenopolitične organizacije in še posebej samoupravni organi v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih.
HAJDINJAK: Tretji kongres samoupravljavcev je obravnaval vsa pomembna vprašanja, ki zadevajo samoupravne in družbenoekonomske odnose delovnih ljudi in občanov. Po tematskih delih so to bili: odločanje delavcev v združenem delu o pridobivanju in delitvi dohodka, samoupravno povezovanje in združevanje
na podlagi dohodka kot bistvenega dejavnika družbene reprodukcije samoupravnega planiranja in razvoja in združeni delavci v delegatskem sistemu.
ČAS JE, DA PREIDEMO OD BESED K DEJANJEM IN NADOMESTIMO, KAR SMO ZAMUDILI
Vsa ta vprašanja smo tudi že zajeli v program sindikatov za leto 1981, kajti veliko je takih, ki so dolgoročnega značaja in terjajo nepretrgano aktivnost, če naj zagotavljamo nenehno krepitev političnega sistema socialističnega samoupravljanja in take pogoje, v katerih bo lahko delavec celovito odločal o pogojih in rezultatih svojega dela. Prav zato tudi v Pomurju usmerjamo celotno aktivnost v uresničevanje teh nalog. Priprave na tretji kongres so dale dokaj pregledne ocene, kaj smo dosegli in kje še nismo bili dovolj uspešni. Te ocene so nam tedaj osnova za usmerjanje nadaljnje aktivnosti, vendar ne le v sindikatih, ampak vseh družbenopolitičnih organizacijah, družbenopolitičnih skupnostih, skratka vseh subjektivnih silah. Bitko za samoupravo in boljše družbenoekonomske odnose bomo namreč dobili le v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih (krajevnih skupnostih in drugod). Dogovorili smo se, da bomo do 10. julija v zvezi sindikatov opravili sestanke občinskih in medobčinskih koordinacijskih odborov za priprave na tretji kongres samoupravljavcev Jugoslavije in ocenili dosedanje delo — tudi glede delovanja družbenopolitičnih organizacij — hkrati pa si zastavili prihodnje naloge. Ob tej priložnosti bodo delegati za tretji kongres poročali o delu in vsebini kongresa, kakor bodo tudi poročali svojim volilnim telesom.
če naj odgovorim na vprašanje ali smo v sindikatu dovolj pripravljeni na uresničevanje usmeritev in nalog s kongresa, moram reči, da smo. Vendar je za to potrebno angažirano delovanje sleherne družbenopolitične organizacije in slehernega člana.
Med pomembnejše naloge sodi vsekakor bitka za stabilizacijo. Kdo bo rekel, da smo o tem že doslej veliko govorili. To je sicer res in prav zato je zdaj — po kongresu — čas, da preidemo od besed k dejanjem in nadomestimo, kar smo morda zamudili. K temu nas bodo v dobršni meri prisilili ukrepi zveznega izvršnega sveta, republiškega izvršnega sveta, zlasti pa posledice teh ukrepov, ki jih češto bolj razumemo kot vmešavanje državne administracije v samoupravljanje. Toda treba je razumeti, da sta ta dva organa skupščinska, izvršilna organa, organa delegatskih skupščin in da so omenjeni ukrepi nemalokrat nujni, če hočemo doseči viden napredek v gospodarski stablizaciji. Dostikrat se predolgo sporazumevamo in dogovarjamo in ne dosegamo ciljev v takšnem času, kot to želimo.
S posebno skrbjo se pripravljamo na obravnavanje rezultatov polletnega gospodarjenja, kar vsekakor sodi k
Mirko Hajdinjak
že omenjeni oceni, kaj smo dosegli in česa nismo. Skladno z izdelavo strokovnih podlag za uresničevanje družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo bomo v vseh tistih delovnih organizacijah in skupnostih, kjer še nismo dosegli uveljavljanja načela delitve po delu, morali dograditi samoupravne akte za nagrajevanje dela. Ob tem moram reči, da je takih delovnih organizacij še veliko, skorajda večina. Glede
Po kongresu vse manj iz rok v usta
Gospodarska nestabilnost sama po sebi odriva delavca od reševanja perečih vprašanj na dolgoročnejših osnovah, povezanih z razvojem samoupravljanja. Potiska jih v kratkoročno reševanje, v reševanje iz rok v usta.
delovanja in uveljavljanja delegatskega sistema smo pred kongresom dobili temeljite ocene. Zdaj je priložnost, da začnemo odločneje odstranjevati vse tiste ovire, ki so mu še v napoto in da se obenem že pripravljamo na delegatske in skupščinske volitve prihodnje leto. Veliko ovir je namreč subjektivnega značaja.
Seveda se z vsem tem tudi pripravljamo na tretjo konferenco sindikatov, kjer bo govor o socialni politiki in s tem socialni varnosti delovnih ljudi in občanov. V ta namen snujemo tako imenovane tematske razprave, s katerimi bomo začeli po dopustih. Pričakujemo, da bomo na ta način dobili veliko koristnih analiz in napotkov za aktivnost.
VESTNIK: Kaj sodite sindikalni delavci po delovnih kolektivih? Boste kos nalogam, ki jih je kongres še posebej podčrtal?
Štefan Merklin
VOGRINČIČ: Mislim, da je že sama kongresna revolucija tako sestavljena, da se najde v njej sleherni delavec. V Muri smo o delu kongresa nekaj že poročali, nekaj pa še bomo po kolektivnem dopustu, ki smo ga te dni nastopili. Konkretnih nalog in akcij, kako naprej po tretjem kongresu, se tudi nismo sprejeli, kajti prehiteli so nas prav dopusti.
ČE BODO VSI POPRIJELI, BO ŠLO, SICER NE
Med stalne naloge pa prav gotovo sodijo: nagrajevanje po delu, nagrajevanje za minulo delo in izvozna prizadevanja. Pri slednjem nas zlasti ovira dobava repromaterialov in uvoz opreme. o čemer smo veliko govorili tudi na samem kongresu. S tem. namreč, da irftamo prepoved uvoza strojne opreme nam pada konkurenčnost na domačem in tujem tržišču.
CIPOT: Strinjam se, daje bilo za izdelavo programa aktivnosti,po kongresu premalo časa. Kljub temu pa smo v Avtoradgoni precej storili. Delegat Miroljub Mladenovič je takoj po
kongresu pripravil poročilo, ki smo ga na sindikalni konferenci tudi sprejeli, o njem pa bodo temeljito razpravljali tudi po osnovnih sindikalnih organizacijah. Moram poudariti, da bomo v našem kolektivu največ pozornosti namenili delitvi po delu, pri čemer imam v mislih nagrajevanje režijskih delavcev, ki ga je treba rešiti. Tudi glede urejanja sistema norm zaposlenih v proizvodnji bo potrebno še marsikaj storiti. Prav gotovo norma ne bi smela biti edino merilo pri delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke. Na konferenci smo poleg tega razpravljali o cenah in podpisovanju nesamoupravnih sporazumov. Že lep čas nas namreč tare pomanjkanje repromaterialov, posebej železa. Po kongresu oziroma tudi pred njim so prihajali v Avtoradgono samoupravni sporazumi drugih delovnih
Rado Štumf
organizacij — dobaviteljev repromaterialov...
VESTNIK: Ste lahko konkretni?
CIPOT:... konkretno pa ne bi vedela povedati. Vanje smo namreč bili primorani privoliti, kajti sicer bi utegnilo priti do hudih zastojev v proizvodnji. V tozdih Proizvodnja bivalnih enot in Nadgradnje pa je glavni material prav železo..
S temi vprašanji se bomo zavzeteje spoprijeli po dopustih in s tem po obravnavi polletnih rezultatov gospodarjenja. Sicer pa naj poudarim, da smo. v Avtoradgoni storili veliko že v pripravah na sam kongres.
DUH: V Radenski je bil sindikat dejanski nosilec priprav na kongres. Mislim, da Smo v teh pripravah dovolj temeljito opredelili tiste naloge, ki nas čalcajo v prihodnjem .obdobju. Na problemskih konferencah smo bili samokritični, kajti zdi se nam nesmiselno, da bi probleme prikazovali v lepši luči.
VESTNIK: Katere so te naloge?
DUH: Na področju gospodarjenja je. to nadaljnje vzpostavljanje dohodkovnih
odnosov: znotraj delovne organizacije in navzven. Radenska je namreč spričo pestre dejavnosti vezana na dobavitelje razhih repromaterialov in prav tu bi radi zagotovili trdnejše dohodkovne odnose. Konkreten primer je dohodkovna povezava z delovno organizacijo za proizvodnjo steklenic iz Straže in ABC Pomurko, ki nam po sklenjenem sporazumu zagotavljata nemoteno dobavo steklenic. Tudi pri notranjem dohodkovnem povezovanju bomo morali storiti korak naprej, posebej med tozdoma Tovarna polnilne opreme in Mineralna voda, ki sta proizvodno sicer povezani, dohodkovno pa še ne. Prizadevamo si za 'tesnejšim povezovanjem s trgovino, s prevozniki (Avtoradgono) in železniškim prometom. Glede slednjega naj povem, da nameravamo do konca tega srednjeročja okrog 30
Terezija Cipot
odstotkov transporta mineralne vode in brezalkoholnih pijač preusmeriti na železnico, s čimer bomo gotovoda precej prihranili.
Glede izvoza smo dokaj optimistično razpoloženi, nič manj kot glede povečanja nočitev tujih gostov v Moravskih toplicah, Zvezdi v Murski Soboti in tozdu Naravno zdravilišče.
Pred kongresom smo bili zelo temeljiti v razpravah o delovanju in uveljavljanju delegatskega sistema. Nismo se namreč mogli strinjati s posplošeno oceno, da nam delegacije delujejo, če ta ocena sloni zgolj na podatkih o udeležbi delegatov na sejah skupščin zborov občine in samoupravnih interesnih skupnosti. Spričo tega smo tako mnenje na občinski konferenci SZDL v Gornji Radgoni tudi zanikali.
Rad bi opozoril pa področje nagrajevanja po delu-Gre za proces, ki gaje treba nenehno spodbujati in dograjevati.
PRI odgovornosti MANJKAJO IMENA IN PRIIMKI
V Radenski smo se v
STRAN 6
VESTNIK, 9. JULIJA19®1
začetku leta lotili tega področja tako, da bi morala biti poslej proizvodna dela in dela v oteženih delovnih pogojih bolje nagrajevana. V določeni meri nam je to doslej uspelo, čeprav so se ob tem v drugih službah pojavljale težnje po dvigovanju analitičnih ocen. V jeseni načrtujemo preveriti vse pravilnike o nagrajevanju po tozdih; kajti sodimo, da so že potrebni določenih dopolnitev in sprememb. Pod lupo imamo samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, odgovornostih in dolžnostih med tozdi in delovnimi skupnostmi in ga nameravamo temeljito prevetriti tam, kjer so še težnje po proračunskem finansiranju delovnih skupnosti. Čeprav pa moram hkrati reči, da je v precejšnji meri prihodek delovne skupnosti odvisen od dohodka tozdov. Mogoče pa je v tem sporazumu preohlapno merilo glede opravljene kvalitete dela delovne skupnosti prepo-splošeno, tako da nekoliko slabša kvaliteta dela delovne skupnosti v bistvu ne vpliva na dohodek te skupnosti.
Čaka nas še polletno ocenjevanje gospodarjenja, ko bomo v Radenski bržčas imeli v nekaterih tozdih slabše rezultate in bodo verjetno potrebni sanacijski programi.
Opozoril bi še na odgovornost, ki je bila prav tako moto kongresa samoupra-vljalcev. Prevečkrat se namreč skrivamo za ' neko abstraktno odgovornostjo, manjkajo pa imena in priimki. To bo treba nujno preseči in zagoviti konkretno odgovornost pri vseh: delavcih, vodilnih in vodstvenih strukturah in tudi funkcionarjih družbenopolitičnih organizacij in skupnosti.
Miroljub Mladenovič
VESTNIK: Skušajmo se še bolj približati našim pogojem in razmeram, v kakršnih gospodarimo! Se vam ne zdi, da le nekoliko ali pa kar precej poenostavljamo, če ne celo, da vse preveč na pamet govorimo, kako so recimo za nebrzdano rast cen, pomanjkanje repromaterialov, uvozne omejitve in podobno krivi izključno , administrativni ukrepi? Prav bi bilo, da nam odgovorite ne posplošeno, ampak kar s primeri. Se prej pa, da se zadržimo pri tezi o neenotnem jugoslovanskem tržišču.
HAJDINJAK: Lahko govorimo, da je jugoslovanski trg neenoten. Poglejmo na konkretnem primeru! Lani smo se dogovorili o enotni odkupni ceni govedi in prašičev. Ta cena pa je držala le slab teden. Ni čudno, da so potem kmetje vozili živino v sosednjo Hrvaško, kjer so bile cene višje. Ob tem je odprtih še več vprašanj: dohodkovni odnosi v kmetijstvu, pretrgane reproverige in podob-no. Mislim, da bi moral jugoslovanski trg omogočati približno enake pogoje poslovanja vsem, sicer bodo še naprej velike težave. V tej £vezi je resolucija tretjega kongresa zelo jasna.
MLADENOVIČ Mislim, da je — podobno kot kmetijstvo — »pod udarom« tudi prometna dejavnost. S prvim majem letos sprejet nov zakon o temeljih varnosti cestnega prometa ni v sorazmerju z obstoječo infrastrukturo. Poleg tega se cene nafte vrtoglavo dvigajo in nanje ne moremo vplivati. Pa še to je res, da so cene transportnih storitev v drugih naših republikah višje kot v Sloveniji. Na primer v sosednji Hrvatski kar za 28 odstotkov. Na področju dohodkovnih odnosov pa je problematika, vzemimo samo našo, transportno dejavnost v Avtoradgoni še bolj zapletena. Glede sistema delitve osebnih dohodkov bi dejal tole: ne gre za to, da jih brezglavo dvigujemo, temveč da jih pametno porazdelimo.
VESTNIK: Zadržimo se še pri (ne)enotnem jugoslovanskem trgu. Med republikami in pokrajinama so dogovorjene najnižje odkupne cene živine. Je potem trg neenoten, če Vojvodina dražje plačuje? Če vzamemo primerjavo: neka delovna organizacija dobro posluje,
Erika Vogrinčič
zakaj ne bi imeli delavci boljših, višjih osebnih dohodkov? Zakaj potem tudi ne recimo kmetje?
ŠTUMF: Se ne strinjam. Naše tržišče ni urejeno. Kmetijstvu je treba pomagati, da pride na zeleno vejo.
VESTNIK: Lahko bi še polemizirali glede (ne)enot-nosti jugoslovanskega trga, pa se raje vrnimo k vprašanju, ki smo ga poprej zastavili.
DRŽAVA ŠE VSE PREVEČ »VEDRI IN OBLAČI«
VOGRINČIČ: V Muri že od leta 1979 nismo uvozili nobenega stroja, kar nam onemogočajo prav administrativni ukrepi. Devizna sredstva imamo ustvarjena, opreme pa ne moremo uvoziti.
DUH: Eden takih ukrepov je bila zamrznitev cen mineralne vode, čeprav se govori, da je cena visoka. Zavoljo dveletne zamrznitve cen smo imeli izpad v Mineralni vodi za okrog 150 milijonov dinarjev. K vsemu temu je dodatno prispevalo pomanjkanje repromaterialov in drage surovine. Drug tak ukrep je vprašanje deviznih pravic. Pravzaprav nikdar ne vemo, kakšen
STRAN 7

odstotek deviznih pravic bomo lahko uporabili.
MLADENOVIČ: Podobno je pri nas v Avtoradgoni. Sava iz Kranja zahteva .za dobavo gum okrog 40 odstotkov deviznih sredstev in mi smo jih seveda primorani plačati. Problemi so tudi z zastarelim strojnim parkom. Ker imamo uvožena tovorna motorna vozila je treba iz uvoza tudi nabavljati rezervne dele. Jasno, da z devizami. Pri nakupu novih vozil pa so sploh veliki problemi. K sreči nam gre na roko naš sozd Integral, ki nam je pred kratkim dobavili šest novih vozil, znamke Man.
ŠTUMF: Pri nas je še slabše. Konkretno: že pred dvema letoma smo imeli zagotovljena sredstva za nabavo dveh traktorjev iz uvoza. Ker pa nismo imeli protiudeležbe, ker ne sodimo med neposredne izvoznike in ker nismo imeli v sozdu zagotovljenih izvoznih pravic, jih nismo mogli uvoziti. Eden seje že »vrnil« v ZR Nemčijo, drugi pa je neizkoriščen. Gre seveda za traktorja, znamke Fend, ki ju ne proizvajamo v naši
Jože Duh
državi. Hude zagate imamo z rezervnimi deli: že tri leta naročenih gum še ni od nikoder. Navadnih,kamenčkov za brusilne stroje za kose prav tako ni. To ima hude posledice: zastoje v proizvodnji, stroške in podobno.
HAJDINJAK: Če gledamo na ukrepe z vidika posameznih delovnih kolektivov so gotovoda nepriljubljeni. Vendar velja opozoriti, da imamo v statutu sindikatov posebej opredeljeno razrednost družbenopolitične organizacije in širše družbe, kar je treba v sindikalnem delu vsekakor upoštevati. In če poznamo razmere doma in v svetu, kaj hitro uvidimo, da so nekateri od teh, resda nepriljubljenih ukrepov države, vendarle nujni. V naspro-tenm bi bilo sila težko obvladovati gospodarske razmere. Sicer pa smo si za nekatere sami krivi. Vzemite samo dejstvo, da moramo kupovati gume, namesto da bi stare gume zbirali in jih predelovali. Podobno je glede nekaterih drugih izdelkov, do katerih bi se dalo priti, vendar z veliko večjo mero strpnosti, pametnim in preudarnim dogovarjanjem in sporazumevanjem. Kar
zadeva transportne stroške pa bi se jih zagotovo dalo zmanjšati, če bi se v večji meri preusmerjali na železnico. Skratka, dalo bi se veliko storiti.
ZAT AKNILO SE JE PRI STROKOVNIH PODLAGAH ZA NAGRAJEVANJE
VESTNIK: Po drugi konferenci Zveze sindikatov Slovenije o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in po podpisu ustreznega družbenega dogovora je vse manj slišati, da bi sindikat dajal spodbude za to, da se uveljavi delitev po delu. Do kod smo prišli pri nagrajevanju v organizacijah združenega dela?
HAJDINJAK: V vseh naših' aktivnostih smo delitev po delu postavljali v ospredje. Po sredi je nekaj drugega: ob podpisu omenjenega dogovora je bilo dogovorjeno, da bodo republiški sindikati z gospodarsko zbornico in drugimi institucijami izdelali strokovne podlage za celovito dograjevanje sistema nagrajevanja po delu. Vendar teh podlag še ni. Pričakujemo jih v zadnjem letošnjem četrtletju. Seveda moramo vedeti, da gre za proces in da z danes na jutri ne bo šlo. Sicer pa bi lahko tudi po delovnih organizacijah sami veliko storili na tem področju, a ne parcialno, ampak kolikor mogoče celovito.
VOGRINČIČ: V Muri smo nedolgo tega sprejeli novo sistematizacijo delovnih mest, vendar se je izkazalo, da jo bo nujno potrebno dograjevati. To bomo v prihodnje tudi,storili, hkrati pa naj že zdaj povem, da dobi marsikateri delavec v proizvodnji večji osebni dohodek kot vzemimo delavka v administraciji.
VESTNIK: Seveda na račun preseganja norme.
VOGRINČIČ: Tako je.
CIPOT: Pri nas še nimamo organizatorja poslovnega sistema, temveč se s področjem nagrajevanja ukvarjajo posamezne službe, kar ni najbolje. O tem smo veliko razpravljali in se slednjič dokopali do spoznanja. da ne bomo šH v spremembo sistemizacije in ocenitve delovnih mest, marveč v dograditev. Pri nas imamo še vedno mesečno ocenitev, kar — kot smo se prepričali — ni tako slabo. Več je namreč možnosti za stimulacijo, obenem pa imamo zagotovljen pregled nad tem. kdo dela in kdo ne.
DUH: V Radenski imamo službo za nagrajevanje. Pred tremi leti smo sprejeli metodologijo del in nalog, ki je še nismo spreminjali, čeprav se že kažejo določena odstopanja, največ na račun razvejane in pestre dejavnosti. Pravilnik o nagrajevanju smo spreminjali pred letom in pol v večini tozdov in delovnih skupnosti. vendar jih bomo na jesen vnovič preverili. Še najbolje imajo to vprašanje razrešeno turistični tozdi, kjer so delavci plačani po
prometu in v tej zvezi tudi nagrajevani po delu. Nagrajevanje po delu pa ni najbolje utečeno v tozdu Mineralna voda, saj zvečine sloni na preseganju norme.
ŠTUMF:	Dobivamo
akontacijo osebnega dohodka. ki je zasnovana na kvaliteti, količini in uspešnosti. Gre seveda za proizvodne delavce in tako imenovane vodje ekonomskih ' enot. Tu še gre. ne pa tudi v skupnih službah, kjer so plačani ne po svojem delu, temveč doseženih normah, doseženih v živinorejski proizvodnji. Poleg tega so kriteriji ocenjevanja zanje ugodnejši. Tako vsaj je v , našem kolektivu. Letos bomo delovna mesta ponovno ocenili, zlasti zato, da zmanjšamo neskladje med proizvodnjo in neproizvod-njo.
MERKLIN: Za vsa navedena neskladja je predvsem krivo dejstvo, da ni izdelanih strokovnih podlag za nagrajevanje. Jasno pa je, da te podlage tudi ne bodo vsega razrešile, še manj, da bi izenačile delavce v osebnih dohodkih, saj vendar vemo, da mora biti dohodek odvisen od doseženih rezultatov dela.
VOGRINČIČ: Naj dopolnim prejšnji odgovor: več ko delavka preseže normo, več je tudi nagrajena. Lahko rečem, da za vsak odstotek presega norme. Podobno velja za vodje skupin oziroma brigad. NEKOMU TUDI STARI MILIJON NE ZADOŠČA ...
VESTNIK: Kako zagotoviti življenski minimum ljudem z najnižjimi osebnimi dohodki? Naj vprašanje razširimo: kakšen je resničen dohodek teh delavcev, saj ste verjetno sami slišali, da jih je v Sloveniji še precej, ki imajo manj kot 5000 dinarjev mesečnega osebnega dohodka? So med njimi tudi iz administracije? Kolikšen je njihov dohodek na člana družine, upoštevaje tudi razne neobdavčene dohodke? Imate po tozdih izdelane analize, kakšna so dela in naloge, ki zagotavljajo tako nizek osebni dohodek? Imajo morda občinski sindikalni sveti pregled nad tem, kdo so ti ljudje, ki imajo manjši osebni dohodek od 5000 dinarjev ali pa se raje zatekajo v statistiko — pravo in navidezno — nezaposlenih? Pa še tole: govorimo, da standard pada, po drugi strani pa, da je rast cen posledica prevelike porabe in pritiska kupcev. Mar ni to nelogično: standard pada, kupna moč prebivalstva pa je kljub temu precejšnja?
ŠTUMF: Pri nas nimamo primera, da bi bili osebni dohodki pod 500 dinarjev mesečno. Glede slednjega vprašanja menim, da je ravno nasprotno: kupna moč pada in standard raste.
MERKLIN: Mislim, da lahko postrežem s podatkom, da fizični obseg prodaje v trgovinah pada. Se pravi, da je rezultat večje realizacije skupnega prihod -’ ka v trgovinski dejavnosti rezultat zvišanih cen.
DUH: Konec lanskega leta smo v Radenski sprejeli »sklep, daje najnižji mesečni osebni dohodek na delavca 5200 dinarjev. Ob normalnem mesečnem delu pravzaprav ni nižjega osebnega dohodka od 6000 dinarjev. Seveda se ob tem pojavlja tale pomislek: nekomu morda tudi stari milijon ne zadošča. Hočem reči: pri nas še nimamo tako imenovane socialne slike vsakega zaposlenega, da bi natanko vede- * li za razmere, v kakršnih živi. Do tega se bomo vsekakor morali dokopati.
VESTNIK: Se pravi, da ustreznih analiz še ni?
CIPOT: Mi smo analize H pripravili. Imamo kar 17 problemov oziroma delo-  vnih mest kot so: čistilec, čistilka . .. Marca letos'smo	
se dogovorili — preko republiških sindikatov — da	
mora biti najnižji osebni	
dohodek 5100 dinarjev. Do-	
bilo ga bo teh 17 delavcev, čeprav moram povedati, da so doslej dobivali največ 300 dinarjev manj od 5100 di-  narjev. Globje v teh analizah nismo posegli. Namreč, da bi se tudi domogli podatkov. v kakšnih razmerah  živi delavec in njegova družina. Si bomo pa vsekakor prizadevali, da socialna vprašanja delavcev in njiho-  vih družinskih članov ustrezno, predvsem pa sprotno rešujemo.
MLADENOVIČ: Social- H ni položaj delavcev je izred- m no pomembno vprašanje. I Treba pa ga je celovito obravnavati, kar pomeni, da ni vseeno, če je nekdo »čisti m proletarec« ali pa gre za takega delavca, ki ima doma tudi manjšo ali večjo kmetijo. Stari milijon dinar-  jev je denimo za štiričlansko -  družino, ki živi v mestu v bloku, premalo. Tega ni treba posebej argumentirati. 
MERKLIN:	Socialne
službe po organizacijah | združenega dela se bodo morale tega sklejkoprej loti-  ti. ampak zares temeljito in celovito. Če bomo že imeli omenjene socialne kartice, naj vsebujejo resnične po- | datke.
HAJDINJAK: V tej razpravi bi se morali vprašati, kaj sploh je osebni dohodek.  Ali gre za socialno ali ekonomsko kategorijo? Po za- I konu o združenem delu je ekonomska kategorija in | potemtakem odvisen od rezultatov dela. Ob vsej tej dirki cen in povečani rasti življenjskih stroškov pa se pred nas postavlja vprašanje socialne varnosti delavcev. I Spričo tega bo — kot je bilo že rečeno — po delovnih organizacijah nujno dobiti	I
podatke o vseh dohodkih	I
zaposlenih delavcev. Tudi, če recimo »fuša« (šušmari),	I
ob zaposlitvi dela na kmetiji	I
in podobno. Do konca leta	
bi naj te kartice — pripravilo jih bo socialno skrbstvo Slovenije — nastavili po	I
vseh delovnih organizaci-	
jah. V tej akciji bo seveda morala priskočiti na pomoč	H
širša družbena skupnost,	
nenazadnje tudi krajevne skupnosti.	—
Občinski sindikalni sveti	H
v vseh štirih pomurskih	
občinah imajo pregled nad tem, kateri so tisti delavci, ki imajo manj kot 5000 dinar- g jev mesečnega osebnega dohodka, kajti ta pregled jim je v dokajšnjo pomoč v pripravah na tretjo konfe-  renco Zveze sindikatov Slo- H venije, ki bo na jesen in bo v | celoti namenjena socialni politiki. Tako smo recimo v  lendavski občini v dveh kolektivih (Indipu in Toku v | Žižkih) ugotovili, da 15 delavk dobiva ob polni H zaposlitvi manj kot 5000 dinarjev mesečnega osebnega dohodka. Toda — ne dosegajo norme. Mi smo se — pa že na drugi konferenci	
Zveze sindikatov Slovenije	|
dogovorili, da delavec mora dobiti zajamčeni osebni do- m hodek — ta je bil lani 4430 I dinarjev — za razliko od | najnižjega osebnega dohodka, za katerega smo letos m rekli, da je 5100 dinarjev. I Zajamčenega pa bi moral dobiti vsak, ne glede na to ali dosega ali ne dosega	m
rezultatov za poldnevni čas.	
Tu pa se postavlja cela vrsta | vprašanj. Vprašanj, ki so izredno zapletena in občut-  Ijiva, vendar se jih bomo v pripravah na tretjo konferenco sindikatov morali loti-
VESTNIK, 9. JULIJA 1981
Za investicije manj sredstev
Prve ocene o gospodarskih gibanjih, skupni in splošni porabi v murskosoboški občini za prvo polletje letošnjega leta so že pred nami. V sodelovanju z organizacijami združenega dela s področja gospodarstva, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in strokovnimi službami proračuna je analizo pripravil komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj pri skupščini občine v Murski Soboti. Pri tem gre vsekakor za nadvse spodbudno aktivnost in pravočasnost, saj nam objavljeni podatki omogočajo preveriti uresničevanje usmeritev, začrtanih z letošnjo resolucijo, hkrati pa razpravo o problematiki, kjer se pojavljajo določena odstopanja od začrtanih ciljev v prvih šestih mesecih letošnjega leta.
Napori za uresničitev proizvodnih načrtov, boj za večji dohodek in povečanje izvoza, varčevanje za energijo in reprodukcijskimi materiali, skrb za čimprejšnje in popolno aktiviranje novih investicij — so poglavitne stabilizacijske
Zvezno priznanje
LUDVIKU GORČANU
Med 50 nagrajenci iz vse Jugoslavije je letos zlato plaketo Zadružne zveze Jugoslavije prejel tudi koordinator za kmetijsko proizvodno dejavnost SOZD ABC POMURKA Ludvik Gor-čan. Predsedništvo Zadružne zveze Jugoslavije je podelilo priznanja zaslužnim zadružnim delavcem, pri čemer so posebej upoštevali zasluge posameznikov pri razvoju zadružništva in s tem seveda večje proizvodnje hrane. Priznanje, ki ga je pred dnevi v Ljubljani prejel Ludvik Gorčan, bo poslej krasilo vitrino, v kateri je več visokih priznanj, med njimi tudi zvezna. Tov. Gorčan je namreč pred dvema letoma bil z ukazom predsednika SFRJ Josipa Broza Tita odlikovan z redom dela s srebrnim vencem. Delavcu, ki je eden med zaslužnejšimi za razvoj zadružništva v Pomurju in tudi v širši družbenopolitični skupnosti, veljajo tudi naše čestitke.
Ni ravno veliko takih, ki bi se lahko ponašali s takimi delovnimi uspehi kot tov. Gorčan. Ob tem, da je od mladih let bil družbenopolitično angažiran, nekaj časa je profesionalno delal kot predsednik občinske konference SZDL, bil pa je tudi član republiške konference SZDL, pa ne gre •prezreti uspehov, ki jih je tov. Gorčan beležil pri uvajanju hra-nilno-kreditne službe v Pomurju,
RADGONA ZAKAJ TAKO?
Menda je gornjeradgonska občina edina pri nas, ki se ne sooča s problemi socialnega varstva. Tako je vsaj moč soditi po delu občinske skupnosti za socialno varstvo, ki se je, odkar so jo v marcu 1975, leta ustanovile skupščine ostalih samoupravnih interesnih skupnosti v občini, sestala samo trikrat, v zadnjih dveh letih pa so se srečali delegati zbora uporabnikov in izvajalcev prvič šele prejšnji teden. Primer, ki naravnost bode v oči, posledice takšnega neodgovornega obnašanja delegatov obeh zborov pa še bolj.
ODMEVI
je so vzroki?
V 42. številki Vestnika dne 4. junija 1981 ste v sestavkih Prazne klopi in Izobraževanje kmetijcev nakazali problem slabega vpisa dijakov v kmetijski šolski center Rakičan. Nikakor ni spodbudna, da ima edini center za izobraževanje kmetijskih strokovnjakov junija 144 praznih mest, in to na kmetijskem območju, od katerega vsi toliko pričakujejo.
Je vzrok za to v pomanjkanju otrok? Ali mogoče v nezainteresiranosti otrok in njihovih staršev, da bi postali napredni kmetovalci? Je mogoče vzrok v delu šole? Vemo, da ima kmetijska šolanv Rakičanu največji osip v prvih letnikih. Zakaj? Ali so res njihovi učenci tako slabi? Večina je neuspešnih v kemiji in biologiji. Zakaj? Zakaj s« ti fantje, ki bežijo iz kmetijske šole Rakičan, drugje uspešni?
Omenjeno je, da po letu 198? ne bo mogel kmetije prevzeti nihče, kdor ne bo temu primemo usposobljen. Prav je tako. Na vprašanje, zakaj v kmetijski šoli Rakičan .delajo drugače, bb tudi moral nekoč nekdo odgovoriti. Sedanje usmerjene kmetije so ustvarjalne, saj na njihovih ramenih leži večina proizvodnje mleka in govejega mesa, to so kmetije bodočnosti, ki sc s sedanjimi gospodarji zavedajo svojega dolga do nružbe. Bodo po letu 1985 propadle, če naslednik ne bo kmetijski strokovnjak? Škoda! Zakaj? Jelica Jelen, kmetovalka
naloge zdajšnjega trenutka, ki čakajo gospodarske organizacije v murskosoboški občini. Ti podatki nam med drugim kažejo, da se je -celotni prihodek povečal v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 30,3 odstotka, zlasti še v industriji, in sicer za 33 odstotkov, v kmetijstvu za 37, v gostinstvu za 63 odstotkov in obrti za 44 odstotkov, medtem ko je ta rast počasnejša v gozdarstvu, gradbeništvu, prometu, komunali in trgovini. Za okrog 31 odstotkov je višji tudi dohodek murskosoboškega gospodarstva, kar pa je v primerjavi z letošnjim precej višjim povečanjem cen vendarle nekoliko skromen dosežek. Kljub vsemu pa je ugodno to, da so v organizacijah združenega dela predvideli nižjo stopnjo rasti porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka, ki bi naj v šestih mesecih letos porasla za okrog 29 odstotkov.
Ob tem pa lahko razberemo, da so za osebne dohodke izplačali nekolikanj manj, kot bi smeli po
pospeševanju kooperacijske proizvodnje, ko je bil direktor kmetijske zadruge Panonka. Hkrati je opRtvIjal tudi pomembne funkcije, bil je namreč predsednik živinorejske poslovne, skupnosti Slovenije, član fakultetnega sveta SR Slovenije in član predsedstva Zadružne zveze Jugoslavije. Njegove bogate izkušnje in prodoren duh idej pa sta prispevala k številnim pomerhbnim rezultatom, ki jih je dosegla sestavljena organizacija ABC POMURKA v borbi za večjo proizvodnjo hrane.
Boris Hegeduš
Skupnost za socialno varstvo Gornja Radgona tako še vedno ni postala pravo mesto za povezovanje in usklajevanje interesov na področju socialnega varstva v občini, ki je še kako pomembna družbena dejavnost. In ker skupnost dejansko še vedno obstaja samo na papirju, so se nakopičili tudi nerešeni problemi. Vse več je socialnih in denarnih zahtevkov na podlagi solidarnosti in vzajemnosti, neupravičenega uveljavljanja, pravic posameznikov, kar povzroča nezadovoljstvo delovnih ljudi in občanov. Vse ostaja še naprej v
dogovoru) pri čemer bi lahko nekatere organizacije združenega dela z boljšim poslovanjem ali pa z večjim izvozom morda še za kakšen odstotek povečale osebni dohodek. Čim večji je namreč delež izvoza v celotnem prihodku A vrednost izvoza je tokrat večja kar za 43,2 odstotka v primerjavi z lanskim enakim obdobjem — tem manjše je lahko zaostajanje rasti denarja za osebne dohodke za rastjo dohodka.
Letošnji šestmesečni poslovni rezultati pa opozarjajo tudi na vrsto slabosti, ki krhajo položaj tukajšnjega gospodarstva. Le-ti resno opozarjajo, da prihaja v praksi do določenih odstopanj od uresničevanja z resolucijo začrtanih nalog. To velja še posebej za področje investicijske politike, kjer je vidno močno zaostajanje. Podatek, da so letos namenili v murskosoboški občini za investicije celo za polovico manj sredstev kot v prvih sfestih mesecih lanskega leta, to dovolj zgovorno dokazuje. V trenutni situaciji ni razen Iskrinega nobenega drugega programa, ki bi dejansko omogočil nove zaposlitve. Glede na materialne možnosti združenega dela bo murskosoboška občina še nadalje zaostajala za slovenskim povprečjem, kar seveda onemogoča uresničevanje letošnje 2,5-odstotne rasti zaposlovanja, predvidene z občinsko resolucijo. Ob povečanem številu iskalcev zaposlitve so takšna gibanja vsekakor zaskrbljujoča. Pridružujejo pa se še zmanjšani krediti bank, celo 50-odstona stopnja rasti cen in nekaj manj ugodnih nominalnih gospodarskih gibanj, ki postavljajo pod velik vprašaj uresničevanje resolucijskih ciljev. Čeprav, je res, da se v tem obdobju relativno ugodno povečuje proizvodnja v Panoniji, v vseh tekstilnih organizacijah na, čelu z Muro, Proizvodnji kremenčevega peska v Puconcih, Pomurskem tisku in drugje, ki predstavljajo poglavitne nosilce prihodnjega razvoja.
- Analiza gospodarskih gibanj pa vendarle kaže, da je celotna poraba višja od dohodka, pri čemer je dokaj zaskrbljujoče stanje glede prihodkov in odhodkov samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje. Če omenimo le enega izmed zaviralnih pokazateljev, potem je to vsekakor za 10 odstotkov nižji prihodek cestno-komunalne skupnosti v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta. Takšne , so torej v grobem prve ocene, upajmo le, da bodo dokončni rezultati o poslovanju organizacije združenega dela s področja gospodarstva v murskosoboški občini vlili nekoliko več optimizma.
Milan Jerše
breme strokovne službe občinske skupnosti socialnega skrbstva, ki pa vsega dela ne zmore. Da pa delo občinske skupnosti socialnega varstva ni zaživelo in odpravilo socialnega razlikovanja v občini, neenotnosti in neusklajenosti meril in kriterijev za doseganje socialnih pravic, ni samo njihova krivda.
Pomoči jim niso nudili niti tisti, od katerih so jo najbolj pričakovali, saj se razen občinske skupnosti otroškega varstva in socialnega skrbstva, ostale SIS niso odzvale vabilom na seje izvršnega odbora — sklican je bil 10-krat, sklepčen pa samo enkrat — kljub temu, da se po podpisanem samoupravnem Sporazumu obvezno vključujejo v delo skupnosti. Prav tako se mačehovsko obnašajo do socialnega varstva predstavniki skupščine občine Gornja Radgona in IS SO ter OK SZDL.
Če bo tako tudi v prihodnje, potem stanja v socialnem varstvu ne bo mogoče izboljšati niti z novim samoupravnim sporazumom, ki je oblikovan na osnovi novega republiškega zakona o skupnostih socialnega varstva. Za nadaljnjo uspešnejše usklajevanje različnih interesov na področju socialnega varstva in za dosledno uresničevanje socialne politike v občini Gornja Radgona, bodo morale v prihodnje nositi del odgovornosti torej tudi ostale SIS, ki se bodo morale-vključiti v vse akcije na tem področju po načelu enakopravne delitve dela.
V.,Paveo
EK OBES 	 UH  HM 
| „NISM0 DEDIČI, ।
I AMPAK DOLŽNIKI!” I
Pred časom je v pisarni gospodarske zbornice v Soboti pritegnil pozornost letak, komaj kaj večji od listka, na katerega vam natakarji zaračunajo svojo neprijaznost in malo uslug. Na zgornji polovici prve strani letaka je bila namreč risba lesene s slamo krite stavbe. Ko sem bolje pogledal, sem ugotovil, da gre za lep primerek etnografskega objekta — enonadstropno kaščo. Potem sem začel tudi brati tekst. Nevsiljivo je govoril o tem, da Savariaturist iz Szombathelya prireja nedeljski izlet v Orseg, kjer so prav tisti čas organizirali dneve Orsega. Kmalu sem izvedel še, da imajo v Oriszentpetru Društvo prijateljev Orsega, ki je organizator omenjenih dnevov. To bi kazalo videti in doživeti, sem se takoj odločil.
Orseg, kaj je to? Domačini pravijo, da je to madžarska deželica, v kateri se je življenje ohranilo skoraj tako, kot je bilo pred dvesto leti. Seveda tega ne gre razumeti dobesedno, saj je napredek viden vsepovsod — od posodobljenih trgovin do stanovanj in družbenih zgradb. Res pa je, da je ta dežela stoletja živela zaprto, s svojim avtarkičnim gospodarstvom; skoraj v ,vseh pogledih je bila samostojna. Idilično pokrajino nista razdejala napredek tehnike in brezčutnost betonskega načrtovanja. Toda o napredku in zaostajanju kasneje, najprej dve minuti zemljepisa, inzgodovine, kajti nisem prepričan, da vem kolikšna je ta dežela in kje leži.
ORSEG - STRAŽA
V mini turističnem vodniku, ki ima lansko letnico, piše, daje tisočletni Orseg na skrajnem jugozahodu Madžarske; Ko sem pogledal zemljevid, sem ugoto-vil, da meji na naš^vzhodno Goričko. Kormend so njegova zahodna vrata, meja med Železno in Žalsko županijo paje tudi njegova vzho‘dna meja. Takole 192 kvadratnih kilometrov gričev in dolin, ki so jih v. Orseg zarisali Krka, potok Lugos in drugi manjši vodotoki. In teh ni malo; Orseg je bogat z vodarni. Posebna zanimivost je Fekete-to
Jeno Prčm: Nismo podedovali, sposodili smo si...
(Črna mlaka), na meji med Or-segom in Porabjem. Skrivnostno vodovje ima površino 600 kvadratnih metrov in je pomembno bolj zaradi botaničnih lepot kot zaradi srhljivih pripovedk o cerkvici na dnu jezera.
V tisočletnem Orsegu živijo tisoč in nekaj let Madžari, ki so jih tjakaj naselili zemljiški gospodje in druga oblast, da bi ji varovali jugozahodna 'vrata. Za plačilo so jim dali razne svoboščine. Nekdanji svobodni »stražarji« so sledili zapovedim zgodovine in zamenjali bridke sablje za plug in lončarski kolovrat. Zato imajo še danes lepo ohranjene-kašče in druga kmetijska poslopja, lončarstvo, in celo lončarsko industrijo so razvili v najbolj lončarski vasi — Magyarszombatfi. Tako je ugotovljeno, da je Orseg predvsem stara romantična in celo lepa deželica.
Manj romantična so dejstva, kot je denimo to, daje tudi v taki idiliki potrebno živeti. To pa zadnja desetletja ni bilo preveč lahko, zato beleži dežela straža-rjev padanje prebivalstva.,Celo več. y nekaterih vaseh, jg več Križev .na. pokopališčih kpj: krajanov V starih in razmajanih hišah. Težnja po boljšem in lažjem
življenju je mlade odpeljala daleč v notranjost države, v industrijo. Pomanjkanje delovnih mest je osiromašilo že marsikatero območje, zato so se oglasili »prijatelji Orsega«. Gre za ljudi, ki bi želeli, naj ta otoček idilike in
Ohranjati tudi plesno izročilo! Prizor je z nastopa skupine iz K6r-
menda.
čistega zraka ne propade. Zbrali so se ljudje vseh poklicev — domačini in tamkaj rojeni, ki zdaj živijo drugje. Da bi svojim hotenjem dali družbeni okvir, so pred letom ustanovili Društvo prijateljev Orsega (Orsegi barati kor), ki ima za vodilo misel: Pokrajine nismo podedovali od
svojih prednikov, ampak smo si jo sposodili pri vnukih! Zavedajo se, da vsako posojilo hudo obvezuje^ zato se morajo odločiti, kakšno pokrajino bodo vrnili — zaostalo in zanemarjeno ali kulturno ohranjeno z možnostmi vsestranskega napredka?
Glede odločitve društvo prijateljev ni bilo v dilemi, zato je bila organizacija prvih dnevov Orsega zelo uspešna. Skoraj v slehernem od 18 naselij je bila v dneh od 26. do 28. junija kaka prireditev — vsakovrstne raz
Kmečka hiša v'„prirodnem muzeju”, kije urejen v kraju Szalafd.
stave, poulična gledališča, koncerti, folklorne- prireditve ... Seveda je v tem času bila tudi skupščina društva in Jeno Prem, predsednik občine v Oriszent-petru, nam je med drugim povedal, da so potrdili usmeritev in da so zelo veseli, ker se v društvo ne vključujejo samo ljudje iz tistih 18 naselij pokrajine, ampak prihajajo tudi iz drugih območij in iz Budimpešte. Ohranjanje podedovanega pa je samo ena izmed nalog, člani društva bodo s svojim vplivom in delovanjem v gospodarskih in družbenih insti tucijah poskušali vplivati na razvojne smeri. Vsekakor želijo zaustaviti odseljevanje, gospodarsko razviti krajevna središča
in uvesti turizem. Morda je to zadnje še najbolj oprijemljiva stvar. Ostanki zgodovine so obogateni z naravnimi danostmi. Res da sedaj še nimajo hotelov, a izletniški turizem ima vse pogoje.
In na koncu še drobna, zelo osebna misel. V krajih Orsega še vedno lahko srečate slovensko govoreče ljudi. Smo sosedje s precej podobnimi problemi gospodarskega razvoja. Meja med državama je znova in vse bolj človeška. O obmejnem sodelovanju slišimo toliko velikih be-sed, tudi o neposrednem povezovanju ljudi z obeh strani meje ne samo delegacij raznih forumov. Dnevi Orsega so bili ena izmed priložnosti za izlet k sosedom. Da bi jih spoznali, videli, kako oni prenašajo breme obrobnosti. In'končno, da bi se poveselili ob jelenjem pdrkdltu m pristnem vinu. Denimo, avtobusni izlet ne bi bil predrag, četudi imamo stabilizacijo. Imen delovnih organizacij, ki nas vozijo na izlete in potovanja, ne bom našteval, saj vemo
STRAN 8
VESTNIK, 9. JULIJA I
kulturna obzorja
KOMENTIRAMO
Gre rado tudi v tretje?
Osrednja poletna kulturna manifestacija v Murski Soboti seje iztekla, saj je 2. soboški kulturni teden-za nami, v kolikor je to zares manifestacija pa se sprašujemo vsi, ki smo minuli teden večer za večerom obiskovali grajsko dvorišče — enkratno prizorišče dogajanja. Slednje prav zares, saj so stari, pred kratkim olepšani oboki, privlačnejši od še tako uspele scene. Tista na odru je bila kaj preprosta, vendar primerna v nadaljevanju Titove misli in smernic, ki so sijih organizatorji zadali že ob organiziranju 1. soboškega tedna ljubiteljske kulture. Pridevek »ljubiteljski« je v letošnjih napovedih izpadel, kar pa ne pomeni, da so bile vse prireditve, ki smo jih spremljali profesionalne. Sicer pa zakaj bi sploh delali razloček med amatersko, ah tako imenovano ljubiteljsko kulturo in profesionalnimi stvaritvami, ko se delo ocenjuje s samo kvaliteto in so pridevki oaveč.
Ali se, pa je vprašanje, ki se postavlja ob bornem obisku (z izjemo večera zabavne glasbe in morda gledališkega večera), kateri je označeval 2. soboški kulturni teden. Povezovalec in režiser prireditve ga je vztrajno označeval 2. soboški teden kulture, čeprav je napis za njegovim hrbtom to negiral; pa zaradi naziva prireditve po tej plati ne kaže biti malenkosten! Večje pozornosti je vredno že omenjeno vprašanje slabega obiska poletne prireditve, ki naj bi zapolnjevala dolge večere v pomurskem središču. Ponudba je bila raznovrstna in organizatorji so menili, da bo za vsakogar nekaj, skeptiki pa pripominjali, da ne gre za raznovrstnost, ampak nametanost ponujenega. C e slab obisk potrjuje slednje, se niso ušteli. Posebej, ker je izboru prireditve resda botrovalo nekaj naključij. Tako bi naprimer medobčinska revija pihalnih orkestrov bila, pa najsi pod okriljem 2. soboškega tedna ali ne, ker je pač tokrat za njeno organizacijo bila zadolžena Murska Sobota. Tudi proslava na predvečer dneva borca bi bila, saj pomembne datume kot je omenjeni obeležujemo, čeprav se je letošnja skupna prireditev v počastitev jubilejev odvijala že 24. maja.
Popolnoma naključno pa se je v program 2. soboškega kulturnega tedna vključil vokalno-instrumentalhi ansambel Slovenija, kar se je tudi odražalo na obisku. Prazne klopi ha grajskem dvorišču so zasedli brigadirji, ki pa bi raje kot narodnim vižam prav gotovo prisluhnili eni najperspektivnejših rock skupin pri nas — Lačnemu Franzu — v naslednjem večeru. Mariborčani so z izvirno glasbo, grajeno na slovenski tradiciji polke in valčka z novovalovskimi primesmi, opravičili svoje drugo gostovanje v pomurskem središču. Da so prišli, pa je spet bilo naključje, kajti po prvotnem dogovoru organizatorjev bi naj večer zabavne glasbe bil v znamenju domačega dua Pupa in Rudi ter popularnega kantavtorja Janija Kovačiča ter kot tak, večer angažiranih pesmi mladih izvajalcev. Ne, da to ne bi ostal, tudi teksti Lačnega Franza (točneje vodje skupine Zorana Predina) niso neangažirani, vendar je bil večer manj enoten kot bi. lahko bil. Zato pa je pričakovanje obiskovalcev četrtkovega večera izpolnil nastop amaterskega gledališča Slava Klavora iz Maribora. Spremljali in do solz so se nasmejali posameznim interpretom komedije Feyduojeve Bolha v ušesu, v odersko dogajanje pa je z izvirnim laježem posegal tudi grajski pes, ki je tako kot njegovi lastniki s sproščenim smehom, zabaval ostale obiskovalce na prireditvenem dvorišču. Teh resda ni bilo veliko, vendar je bilo med njimi zaslediti obraze ljudi, ki so soboški kulturni teden vzeli zares in bili stalni spremljevalci poletne prireditve. Po vremenu sodeč je bila organizirana pravi čas, saj v času od ponedeljka, 29. junija do vključnd petka, 3. julija, ko se je 2. soboški kulturni teden odvijal med predstavami ni padla niti kapljica dežja. Zato pa je padlo dokaj pripomb na račun vodenja prireditve saj se teatralni glas Franca Maučeca nikakor ni mogel zliti z mladostno prešernim čivkanjem Jane Šiško. Oba povezovalca programa prireditev sta sicer ljubitelja gledališča in imata za sabo uspešne nastope na oderskih deskah, vendar je bolje, da se kot spikerja ne preskušata več. Tako kot naj organizatorji 3. soboškega tedna kulture (če le-ta bo, kot obljublja zaporedje številk) ne preskušajo, če gre tudi v tretje tako tako kot je bilo dvakrat doslej — preveč naključno, premalo organizirano in navsezadnje vendarle nekako le. Zaradi obiskovalcev, ki jih je bilo letos manj kot lani in da jih naslednje leto ne bi bilo še mani Saj nenazadnje ne gre za samonamembno prireditev am*pak osrednjo poletno manifestacijo, ki ima naslov KULTURNI teden.
Brigita Bavčar
PREJELI SMO:
PRIPIS
Kulturni teden v Murski Soboti se je začel v lepem, svetlem, ponedeljkovem večeru. V času koncerta štirih pomurskih godb na pihala, ki je bil na dvorišču soboškega gradu, je postajalo vedno temneje. Da bi godbeniki videli brati note, so jim med koncertom prižgali reflektor televizijskih snemalcev. Pro-svetljenost in presvetljenost pa je prenehala popolnoma ob koncu koncerta, ko so
poslušalci zapustili grajsko dvorišče in zakorakali v popolno temo aleje soboškega parka. Niti ena svetilka ni gorela in šop reflektorjev za svečano osvetlitev gradu je bil v še večji temi kot so bili organizatorji — te sicer zelo dobro zamišljene kulturne manifestacije, o kateri so opotekajoči se ljubitelji kulture po soboškem parku govorili samo dobro.
Na 2. soboškem kulturnem tednu so se mariborski amaterji predstavili s komedijo Bolha v ušesu. Foto- M Skledar
Že osmič na srečanju oktetov Letos je bilo že deseto srečanje oktetov v Šentjerneju, kije bilo posvečeno 40-letnici vstaje naših narodov in narodnosti, pokrovitelj jubilejnega srečanja pa je bil IMV iz Novega mesta. Med petdesetimi okteti iz vse Slovenije seje udeležil pevskega slavja v Šentjerneju tudi Gasilski oktet iz Gornje Radgone, ki ga vodi že čez dvajset let tovariš Vlado Trdina, velik pevski zanesenjak in ljubitelj lepega petja.
Že osmič je pripeljala vrle radgonske pevce-gasilce pot v Šentjernej, da z mnogimi prijatelji, ki jih je zbližala pesem, proslavijo velik kulturni praznik in praznik naše revolucije.
Deseto jubilejno srečanje slovenskih oktetov, med katerimi je bil tpdi zdomski oktet iz" Švice, se je prelilo v veličastno pevsko manifestacijo, saj je zaključni pevski prireditvi prisostvovalo nad 1000 ljubiteljev petja, ki jim je zapelo nad 400 pevcev.
Pevski tabor slovenskih oktetov je pozdravil tovariš Jože Humar, kije v svojem nagovoru hudomušno dejal, da bi moral biti Šentjernej Šentoktet, saj že 10 let gosti oktete iz vseh predelov Slovenije, pa tudi iz zamejstva. Dejal je tudi: »Danes gre tu za kulturno prireditev, ki nas je sklicala, da proslavimo praznik, štirideseti rojstni dan Osvobodilne fronte, kije sama visok dosežek slovenske kulture, hkrati pa je vedno praznik, kadar najlepši ptič šentjernejski stegne vrat, zakikirika in skliče oktete od vsepovsod v ta lepi kraj pod Gorjanci.« Šentjernejski petelin, ali po domače petjeln, je namreč simbol šentje.rnejskih srečanj oktetov.
Šentjernej je toplo pozdravil 50 slovenskih oktetov, ki so najprej v sprevodu obšli ljubeznivo mestece pod Gorjanci, nato pa na prireditvenem odru zapeli skupno 10 pesmi, vmes pa so zapeli še tisti okteti, ki so bili vseh deset let zvesti šentjernej-skemu petelinu.
Najbolj mogočno je vsekakor zazvenela pesnitev Pohorski bataljon, ki jo je zložil Ljutomerčan Emil Glavnik, solistka paje bila Dragica Čarman, članica Koroškega okteta. Vsa Šentjer-nejska dolina od Krke do zasanjanih Gorjancevje odmevala od borbenih napevov, ki so slavili našo revolucijo, bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti in spomin našega v srcih še živega tovariša Tita.
In prihodnje leto bodo radgonski pevci znova obiskali Šentjernej, saj drugače ne more biti.	Manko Golar
Gostovanje v Balaton-fiiredu
Že več let opravlja soboški sindikalni mešani pevski zbor pomembno poslanstvo s svojimi obiski na Madžarskem. Srečuje se z delavci in pevci tamkajšnje tovarne ladij in dvigal GANZ, ki pa ima svoje podružnice po vsej Madžarski. Ena od .teh je tudi v Baldtonfiiredu, svetovno znanem turističnem središču ob Blatnem jezeru. Kraj ima nekaj nad deset tisoč prebivalcev, vendar tolikšne zmogljivosti, da lahko s svojo okolico sprejme nad sto tisoč gostov naenkrat. Pred dobrim mesecem je je bil na obisku pri nas njihov zbor. Nastopil je v Radencih, naše zdravilišče ima z njimi prijateljske stike, nato pa je ob organizacijski pomoči soboškega zbora tudi v Piranu. Zbor Stefan Kovač pa je tako 4. julija zapel v BalatonfUredu.
Zbor iz Balatonfiireda ima nekaj vrlin, ki navdušujejo. Predvsem izvrstno disciplino v vstopih, dinamiko, ki nikoli ne preide v grobo in kričavo skrajnost, obvlada obsežen program iz svetovne glasbene zakladnice. Biti gost takega zbora je prijetno in koristno.
Zbor Stefan Kovač je za Madžare pripravil splet ljudskih pratizanskih in umetnih pesmi iz ožje in širše domovine, kajti s pesmijo se prijatelj prijatelju predstavlja odkrito in nevsiljivo, mu prinaša čudovit in trajno lep košček svoje domovine in občutja. Tako postanejo človeške vezi trdne in trajne. Gostoljubnost Madžarov je bila izredna, prav nič protokolarna, resnično spontano veselje ob prijateljskem srečanju. Zbor je zapel tudi v katedrali v Tihanyu in bil na kratkem izletu po Blatnem jezeru.
Ob tej priložnosti je bilo tudi pomembno srečanje sindikalnih voditeljev iz obeh mest, saj je soboškega spremljal predsednik občinskega sindikalnega sveta tovariš Pintarič, ki je tudi izrazil 'zadovoljstvo nad uspehom in učinkom srečanja. Takih srečanj bi moralo biti čimveč.
T. K.
Prva pomurska pevka s
kulturni koledar
SREDA, 15. JULIJA
RADENCI — V Kongresni dvorani hotela Radin gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja. Ob 20. uri se bo predstavilo z znanim delom Slavomi-ra Mrožka: Emigranta. Uprizoritev sodi v okvir republiškega seminarja za režiserje-amaterje, ki v znanem zdraviliškem kraju poteka med 13. in 18. julijem, omenjena predstava pa je izbranka predstavitve letošnje ljubiteljske bere v Prizrenu ter v Radkersburgu na Avstrijskem.
Mlada je, rada poje in zna peti — MARJANA ZELKO — pomurska pevka pred katero je izid prve plošče. Mala plošča na kateri je njena uspešnica CEILI SVEIT JE RINGLŠPLJO, pa je obenem tudi prva plošča, ki jo je kdajkoli uspelo izdati našemu pevcu. Imamo sicer iskano ploščo Prekmurskega okteta, pa tudi Vlado Kreslin, kije naše gore listje s svojim prijetnim glasom žel uspeh na Slovenski popevki: Vendar Marjana je prva pomurska pevka s samostojno ploščo, katere promocija bo v petek, 10. julija ob 20. uri v Moravskih toplicah. Njeni gostje bodo ob tej priliki znani slovenski pevci kot Ditka Haberl, Alfi Nipič, Ivo Mojzer, Karli Arhar in Vinko Šimek, (bolj znan kot Jaka Šraufciger) ter popularna mariboska radijska napovedovalka Ida Baš. Na prireditvi bo sodeloval tudi ansambel HI-FI, njena posebnost pa bo brezplačna delitev plošče, ki jo bodo dobili vsi tisti Pomurci, ki bodo z mlado pevko delili njen prvi i ečji uspeh.
ploščo
Kako ji je uspelo posneti prvo ploščo, je bilo prvo kar smo pobarali dvajsetletno pevko,- ki izvira iz Tešanovec.
„ Kar pomnim sem prepevala. Doma, v šoli pa tudi na raznih prireditvah. Izhajam iz glasbene družine, saj se moj oče kot tudi bratje ukvarjajo z glasbo. Zgledi vlečejo in tako sem tudi jaz začela, Najprej kar tako, na očetovo pobudo pa sem se napotila na glasbeno šolo v Murski Soboti, kjer sem se učila solo petje in klavir. Opazil me je moj tedanji učitelj Aleksander Vlaj in mi omogočil nastop na prireditvi Prvi glas Pomurja, kjer sem trikrat zapovrstjo bila izbranka občinstva. Ta uspeh mi je omogočil nastop na ljubljanski televiziji v oddaji Prvi aplavz.
V gimnaziji, ki sem jo obiskovala, sem nastopala v ženskem komornem zboru pod vodstvom Jožeta Vukana, po maturi pa sem prepevala z raznimi ansambli in tako prispela do Moravec, kjer so me angažirali skupaj z ansamblom SWING 5 iz Maribora. Usodnega pomena je zame postalo povabilo organizatorjev Vesele jeseni, da bi nastopila na festivalu.
Tako se je razgovorila sicer bolj tiha, zato pa nasmejana Marjana
izjemno velikih in zanimivih oči, ki so nemalokrat zgovornješe od besed.
Na Veseli jeseni je zapela skladbo Gena Tineva: Ceili sveit je rin-glšpiio, za katero je prejela drugo nagrado občinstva, za svojo interpretacijo pesmi pa nagrado za najboljšo debitantko festivala, ki jo podeljujejo na festivalu akreditirani novinarji slovenskih časnikov.
Od takrat, ko je popevka Ceili sveit je ringKpiio bila skorajda pomurska himna, pa do izida plošče na kateri je posneta, je minilo skorajda polno leto. Majo pozno za večji komercialni uspeh.
,,Res je. Gotovo bi bilo zanimanje za ploščo takoj po Veseli jeseni večje, vendar pri nas ni kar tako izdati ploščo. Najprej sem za radio Maribor posnela še skladbo Ostani mladost in potem začela iskati založnika svoje prve plošče. Obiskala sem več založniških hiš, pri katerih sicer niso imeli pripomb na samo skladbo in izvedbo, vendar so se, kot pač vse založbe, bali za finančni uspeh plošče s skladbo-prvencem le v svoji pokrajini znane izvajalke in avtorjev.
No, pri Diskosu iz Aleksandrov-ca so bili mnenja, da bi s ploščo
lahko vseeno uspela in se 'odločili, da jo bodo izdali. Žal nekoliko pozneje kot je bilo dogovorjeno, ker je zmanjkalo uvoženega materiala, potrebnega za izdelavo plošče. ”
Plošča prihaja v prodajo te dni,. Marjana pa poleg promocije kuje tudi dolgoročnejše načrte. Ne le v svetu zabavne glasbe, v katerem je dobila svoje mesto, ampak tudi na področju resne glasbe, ki jo goji in kjer ima večje ambicije. Prav tako pa ves čas z vso resnostjo študjra na pedagoški akademiji v Mariboru, ki jo kani končati in imeti tudi poklic, saj se že v mladih letih zaveda, da je kariera lahko varljiva.
,,Zaenkrat sicer dobro kaže, saj sem že pripravila novi posnetek za letošnjo Veselo jesen. To je skladba Borisa Roškerja na besedilo Miroslava Slane: Zakaj so metulji šekasti? prav tako na festivalu sodelujem s kupino HI-FI, v skladbi istih avtorjev z naslovom: Enok je Prlek gvina, skupaj pa smo posneli tudi skladbo Kaj veš^ morda bo že jutri. ” Brigita Bavčar
V ponedeljek, 13. in torek, 14. julija ob 18. in 20. uri igra v kinu PARK v Murski Soboti ameriški barvni, kinemaskopski film VISOKA TARČA. V naslovni vlogi nastopa Sofia Loren, njeni soigralci pa so George Kennedy, Max von Sydow in John Cassave-
STRAN 9
VESTNIK, 9. JULIJA 1981
ne zgodi se vsak dan
neugnani	HRANA PRIHODNOSTI ?
RAZISKOVALCI
Nekaj kapljic morske vode in močno povečevalno steklo bo zadoščalo za prvi poskus raziskovanja nenavadnega sveta — planktona, ki že vrsto let priteguje pozornost znanst venikov. Menijo namreč, da bi te drobne rastline in živalce lahko rešile vprašanje prehrane na svetu.
Kaj je plankton? To je zmes morskih bakterij in rastlin. Strokovnjaki ameriškega letalstva zatrjujejo, da bi se brodolomci lahko rešili, če bi imeli pri sebi mrežo za lov planktona. S posebno mrežo, ki bi imela dva metra premera bi lahko na uro nalovili 2 kg planktona. Plankton je v 90 odst, sestavljen iz vode. V tistem, kar ostane po popolni osušitvi pa je okoli 4 tisoč kalorij na kilogram. To pa je
dovolj za dnevno prehrano fizičnega delavca.
Teoretični izračuni so dali razveseljive rezultate, manj pa
Anakonda, velikanska vodna kača Južne Amerike. Tale je imela blizu osem metrov, vendar so ujeli tudi daljše primerke ... Indijansko pleme Txukahamejev veruje, da očetje majhnih otrok in možje nosečih žensk ne smejo ubiti anakonde, ker bi to škodovalo njihovemu potomstvu.
poskusi, ki so jih opravili na morskih prašičih. Tudi miši, ki so jih hranili izključno s planktonom, so le za malo ča
sa preživele tiste, ki jih sploh niso hranili. Zdi se, da, organizmi suhozemnih sesalcev težko asimilirajo plankton, vsekakor slabše kot na primer kiti. Ne gre za pomanjkanje vitaminov, ki jih je v planktonu dovolj, niti ne za nesorazmerje med sladkorji, maščobami in proteini, čeprav so maščobe precej slabo zastopane. Menijo, da povzroča škodljive posledice predvsem prevelika količina magnezija v primerjavi s kalijem. To razmerje je pri planktonu 10-krat višje kot pri ribjem mesu. Razen tega je tudi možno, da so v planktonu nekateri strupi.
Kljub tem nekaterim nerazveseljivim ugotovitvam, strokovnjaki ne prenehajo in še vedno upajo, da je v planktonu ena od rešitev za lačno človeštvo.
Rosemberg
V petek 19. junija 1953 točno ob 19. uri so brivci ameriškega zapora Sing-Sing opravili svoje delo: Julijusu in ’ Etheli Rosenberg so postrigli lase. Petnajst minut kasneje so oba obsojenca oblekli v halje iz temnega platna. Po predpisih bi morali izvršiti smrtno kazen nad slabšim, toda uprava zapora je odločila, da bo šel na električni stol najprej Julijus, kajti njegova celica je bila bliže komori z električnim stolom.
Ob 20.02 so s tremi udarci električnega toka usmrtili Julijusa, štirinajst minut kasneje je umrla tudi Ethel: krvnik ji je prisodil pet eletričnih sunkov. Pred
Dokazi za njuno krivdo so bili tehnično popolnoma zgrešeni in naivni. Kasneje se je izkazalo, da si z inkriminiranimi črteži nihče ne bi mogel pomagati in da so bili dokazi z znanstvenega stališča smešni in nesmiselni. Pravzaprav je bila edini dokaz proti obtoženima izjava Green-glassa. Sodnik Kaufmann je oba obtoženca obsodil na smrt.
Da bi bil nesmisel še večji, seje sodnik pri izreku kazni skliceval na zastareli zakon iz leta 1917, ki je za špijo-
OD URE
DO VEČNOSTI
Običajno je tako, da zjutraj vstanemo, potem delamo in počivamo in zvečer gremo spat. Ob tem se niti ne vprašamo kaj je to čas! Lahko bi pričeli z miljardinko sekunde, toda nimamo predstave kaj je to, zato pričnimo z urami.
Pet ur in 30 minut rabi 65-letni človek za spanje. Sedem ur dnevno povprečno gleda vsak Američan televizijo, prav toliko časa pa je potrebno tudi za presaditev ledvice. Osem ur je dovolj, da oven oplodi 115 ovc. To je tudi dovolj, da se odrasel moški v času 24 ur dobro naspi, toliko časa so leta 1906 — ko so ta čudež lepotičenja ,,odkrili” rabili za trajno ondulacijo. Tudi poštni voz je rabil 8 ur, da je prevozil 65 kilometrov. V desetih urah lahko izkušeni delavec ostriže 200 ovc. Najmanj deset ur se v debelem črevesu zadrži hrana. V tem času prehodi kamela 30 do 40 kilometrov. Pred dva tisoč leti je v desetih urah mlin zmlel 1,5 tone pšenice. V desetih urah opravi kombajn delo, ki bi ga sicer v enakem času komaj obvladalo 300 delavcev. Enajst ur spanja je dovolj za 3 do 5 let starega otroka. Trinajst ur tedensko porabi ameriška družina za pripravljanje hrane, prav toliko spanja rabi 6 do 23 mesecev star otrok. V enem dnevu požre kobilica za 1,5 lastne teži-ne. Vsakih 24 ur ima do sedem mesecev star kit 100 kilogramov prirastka (zakaj ne bi redili kitov namesto svinji). V 24 urah proizvede kitova samica 300 litrov mleka! In samo do en liter znoja da od sebe odrasel človek v 24 urah, seveda samo v vročih poletnih meseci-h. V 24 urah se v človeškem telesu 1000-krat pretoči kri iz srca v ožilje in spet nazaj v srce. V 24 urah proizvede eksplozija zvezde toliko energije kolikor ga da od sebe sonce v milijardi let. V tolikšnem času zgubi odrasli moški 50 do 80 las. Teden dni rabijo ptice, da zgradijo gnezdo, prav toliko časa pa je tudi potrebno, da zaceli rana pri operaciji slepiča. Deset dni rabi mlada lastovka, da se odpravi na prvi let. Moderna kvarcna ura v dveh letih prehiteva ali zaostaja za eno samo sekundo. Dve leti rabi kit, da zraste 25 metrov. Vrtni polž živi povprečno 6 let, človeški možgani pa v- tem času dosežejo 90 odst, svoje dokončne teže. V Jemenu traja svatba 21 dni in v tem času zrastejo mladim levom prvi zobje. Po
Kaj
35 dneh je miš spolno zrela,, mačka pa v tem času dobi vse mlečne zobe. V 75 dneh znese bolha 150 jajčk. 105 dni rabi medved za zimsko spanje, 117 dni pa traja, da zraste človeku nov nohet.
Celih 130 dni mora vdova v Saudski Arabiji čakati, da se lahko ponovno poroči, 150 dni
Drugje smo
Da nam tudi v Pomurju ni vseeno, kakšen je naš jezik — gre seveda za slovenščino — priča pismo nekega B. B., ki ga je 21. julija 1960 naslovil na Pomurski Vestnik. Pa ga kar povzemimo!
Očitno razkurjen B. B. piše, da se je na črenšovski zadružni dom obesil (od žalosti seveda!) zelo hud »literarni« zločinec. »Kino Velika Polana obvešča prebivalstvo o svojem programu v nekem čudnem jeziku, ki je podoben edino pokojni ilirščini. Ta zgodovinski dokument, ki se upravi polanskega kina prav gotovo ne zdi nič nenavadnega, a tepe vsakega, ki ima vsaj malo posluha za slovenski jezik, ima do potankosti tako besedilo:
MAŠČEVANJE JE SLADKO si je najbrž mislil 53-letni Rudolf Krammer, podjetnik iz Hannovra. Žena mu je skrila ključe in dokumente od avta, da bi mu preprečila nočne pohode . . . Zjutraj po tistem je žena telefonirala na policijo, misleč, da ji je nekdo ukradel umetno zobovje . . .
pa rabi kokoš, da začne nesti jajca. V enem letu umre zaradi lakote 10 do 20 milijonov ljudi. Dvajset let je doba v kateri se podvoji potrošnja sladke vode in hrane na svetu. 22 let povprečno prespi človek v industrijskih deželah. Trideset let je znašala povprečna življenjska doba pred 5 tisoč leti. Petdeset let je treba čakati, da
zraste gozd, ki ga je uničil požar. 100 tisoč let bi rabila svetloba, da bi preletela od enega konca naše galaksije do drugega. Dve milijardi let je bilo potrebnih, da je nastal premog, za železo pa 4,5 milijarde let. Cez deset milijard let se bo sonce toliko ohladilo, da na našem planetu ne bo . več možno nobeno življenje.
Zadnje slovo Rosenbergovih ...
Belo hišo v Washingtonu je prav v tistih trenutkih množica demonstrantov nosila transparente z napisi: »Rosenbergova sta nedolžna!«
Tako se je končala sramotna afera v kateri je ameriška administracija za ysako ceno hotela dokazati, da je sovjetska zveza prišla do atomskega orožja samo zaradi špijonaže in izdajal-stva ljudi takšnega kova kot sta bila Rosenbergova. Toje bil čas neslavne protikomunistične histerije v ZDA, katere idejni vodja je bil zloglasni McCarthy. Čeprav je javnost vznemirjeno protestirala proti lažni in skonstruirani obtožbi, sta bila Rosenbergova za McCarthyja kriva celo za. neuspeh ameriške vojske v neslavni korejski vojni.
Intrigantskepolicijske in ovaduŠke niti okrog Rosenbergovih so se spletle že leta 1950, ko je Ethelin brat podnarednik Green-glass, zaposlen * v ameriškem atomskem središču v Los A lamos, obložil svojo sestro in njenega moža, da sta sovjetski zvezi posredovala skrivnosti okrog ameriške atomske bombe. Štiri mesece pred tem so po isti obtožbi Obsodili na štirinajst let atomskega znanstvenika Klausa Fuchs. Medtem so leta 1949 v Sovjetski zvezi izvedli prvo eksplozijo atomske bombe. Ameriški »macartizem« je pobesnel in reakcionarnemu tisku v ZDA je bilo »jasno«, kdo je

nažo med vojno predvideval smrtno kazen, dočim je novi zakon za isti delikt predvideval samo dvajset let zapora. Brez uspeha so napredni krogi v ZDA in tudi vplivni posamezniki zahtevali pomilostitev. A nekomunistična histerija ni bila sposobna trezno misliti. V nekaj dneh je več kot petdeset tisoč Američanov podpisalo posebno peticijo v korist Rosenbergovih, izmišljenih »atomskih vohunov«. Predsednik Truman in njegov naslednik Eisenhower sta odbila vse peticije za pomilostitev. Tako sta Rosenbergova izgubila svojo vojno za življenje, ki je trajala dve leti in dva meseca. Pol ure pred usmrtiti-vjo je Ethel napisala pismo ameriškemu predsedniku: — Obračam se na vas, da bi vam sporočila, kako služi neka obsodba ciljem sile in nasilja in ne pravici. Medtem ko velikodušno odpuščate zločincem iz minule vojne in mračnim rasistom, bodo prav ti uničili židovsko družino (Rosenbergova sta imela dva nedoletna otroka) o katere krivdi dvomi 'ves civilizirani svet.. .
Leta 1966 so proces obnovili in Rosenbergova sta bila posmrtno rehabilitirana. Pokazalo se je, da so z obsodbo Rosenbergovih hoteli dokazali lažno premoč ZDA nad Sovjetsko zvezo v atomskem oboroževanju. In to je bil trenutni cilj ameriške administracije.
STRAN 10
VESTNIK, 9. JULIJA 1981
za vsakogar nekaj
mODNI NASVET
Kooalna sezona je v teku in prav te dni se množično odpravljamo na morje ali nabija Jezerca tudi v kopališča, ki nam jih v Pomurju ne manjka. Kako se bomo predajale soncu hladile v vodi je veliko odvisno od osrednje poletne garderobe - kopalk.
Tudi kopalke imajo svojo modo, vendar je pri izbiri bolj kot modnost pomembna kritična presoja. Zanje velja deset pravil, ki namreč z modo nimajo nič skupnega.
Pomagamo vam izbirati kopalke
1. PRAVILO — Ne bodite prestrogi, privoščite svoji koži čim več sonca in se vsaj sončite v dvodelnih kopalkah. Le če vaša teža daleč presega normalno in ste pre-
pričani da vaši rojstni letnici bolj ustreza, izberite enodelne kopalke.
2.	PRAVILO — Temne barve ohranjajo enotnost figure in jo navidezno manjšajo, medtem ko svetle viz uelno večajo in širijo' površino. Dokler niste zagoreli, nosite npr.: črne, rjave ali rdeče kopalke, nikakor pa ne belih in svetlih varv, tudi temno modrih ne, ker delujejo hladno in še bolj poudarjajo bledico kože.
3.	PRAVILO — Veliki vzorci v kontrastnih barvah delujejo tako kot svetle barve in niso primerni močnejšim postavam. Odločite se raje za drobne diskretne vzorce.
4.	PRAVILO — Res je, da navpične črte navidezno ožijo površino, vendar nikar ne rešujte z njimi svojih odvečnih kilogramov. Široke črte, navpične ali vodoravne, so že same po sebi vpadljive in primerne le vitkim najstniškim postavam.
5.	PRAVILO — Prav tako varljivi so kontrastni ustavki. Pred ogledalom res Izgledate vitkejši, računajte pa na to, da se v gibanju odnos svetlih in temnih ploskev spreminja. Željeni učinek bodo imele temne kopalke s svetlimi navpičnimi paspuli.
6.	PRAVILO — Če imate večji prsni ob-šeg, izberite oblikovane, kompaktnejše košarice s širšimi naramnicami, ki se ne zarežejo v kožo. Drobne prsi poudarite z naborki in draperijo.
7.	PRAVILO — Kopalke z globokim V-izrezom in hrbtnim dekoltejem brez prečnih trakov podaljšajo kratek život.
8.	PRAVILO — Dolg život se navidezno skrajša v dvodelnih kopalkah z višjimi hlačkami in s prečnimi trakovi na hrbtu.
9.	PRAVILO — Odvrnite pozornost od širokih bokov s kontrastnim detajlom v gornjem delu kopalk. Ozke boke lahko poudarite s pentljami in naborki.
10.	PRAVILO — Visoko izrezane kopalke korigirajo kratke noge. Dolge noge lahko skrajšate z nizko rezanimi kopalkami, vendar ne s podaljšanimi hlačnicami. Aktualnejši je volan čez boke.
Pravila glede barv in vzorcev, tudi korekture nesorazmerij telesa, veljajo tako za ženske kot moške kopalke.
Zdenka Sčančar
Ikuharski"!
ItjRsvET J Poletna zelenjavna juha
Iz sveže zelenjave, ki je te dni ne manjka, skuhamo nasitljivo in vitaminsko bogato juho. Ponudimo jo za glavno jed, s črnim ali rženim kruhom, nato pa postrežemo še z izdatnejšo sladico in obed je popoln.
Za 4 osebe potrebujemo: 2 srednje velika korenčka, 1 majhno glavo cvetače (250g), 250 g stročjega fižola, 375 g graha v stročju (ali 150 g luščenega graha), 250 g sveže špinače, 1 liter vode, 1 žličko soli, 2 žlički moke, 1 žličko sladkorja, malo masla ali margarine. Zelenjavo očistimo in operemo. Korenje narežemo na kolobarje, cvetačo razdelimo na cvetke, fižol narežemo, grah izluščimo, krompir olupimo in narežemo na kocke.
V velikem loncu zavremo vodo, solimo jo in ji dodamo zelenjavo, razen špinače. V pokritem loncu kuhamo juho 20 minut. Nato razmešamo moko z malo mleka. Preostanek mleka zlijemo v juho. Ko juha spet zavre, ji primešamo gladko razmešano moko, da jo zgostimo. Dodamo tudi sesekljane špinačne liste. V pokritem loncu naj stoji juha 10 minut, nato jo solimo, potresemo s peteršiljem in kosmi masla. Premešamo in ponudimo, lahko z malo nastrganega sira.
Sestavil Marko Napast
Teža embalaže
Rimsko-nemški cesar v 15. stol.
Pritrjevanje z glavo
Grške boginje maščevanja
Francoski filmski igralec (Maurice)
Odločen ugovor
Kaniča
Prepečenec
ALUMINIJSKI RADIATORJI aklimat in RADIATORSKI VENTILI v mesecih juliju in avgustu cenejši za 10%
RADIATORSKI KOTNI VENTIL
RADIATORSKI RAVNI
VENTIL S
Nakupje možen v vseh	termostatom
trgovinah s tehničnim blagom
mariborska livarna
Kejžarjeva 11,62000 MARIBOR
Veliko mesto v Argentini
Spletka, kovarstvo
Kardelj Edvard
Bivši japonski Si jr
Meter
Eno od imen Mozarta
Električne merske enote
Sto kvadratnih metrov
Rimski zgodovinar (Cornelius)
Žensko ime
Estonec
Poljska skupščina
Nemški slikar
Lat. ime za janež
Bodeč plevel
Jadranski otok
Ameriški izumitelj
Šahovska figura v obliki konja
Natrijev karbonat
Prenri-njalo
Svetilka, svetloba
Nikšič
Oomača žival
Kalij
Jože Udovič
RESI LEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: kopejka, obelisk, nogomet, via, Iri, Esma, KV, rt, Rusi, Z, Manes, ana-list, cenik, in, jasa, Jagataj, Ada, Ind.
IZ DŽOUŽIJOVOGA DNEVNIKA
STRAN 11
VESTNIK, 9. JULIJA 1981
™ NASVETI
Pekoče noge na podplatih namaženo z beljakom in pekočina neha.
Datelji preženejo nespečnost.
Sveži, mladi orehi dražijo črevo in pospešujejo prebavo.
Cimet pomaga pri driski in močni menstruaciji.
Petršilj in hruške ženejo na vodo.
Krvavenje iz nosu zaustaviš, če navežeš na vrat svežo zeleno travo.
Rdeče oči prežene izpiranje z mlačnim pelinovim čajem, utrujenim očem pa koristijo topli kamilični obkladki.
Zgago preženemo, če nastrganemu korenčku dodamo žlico limone in žlico sladkorja, po zmesi pa posegamo vsako jutro na tešče.
 živcev in bno v liter miočiti 5
oplem in ici na dan.
I
dopisniki so zabeležili
NEKAJ BESED ZA SPODBUDO
Spoštovani sodelavci, dopisniki, tudi v minulih mesecih ste se trudili, da bi bi! Vestnik pester in zanimiv. Poročali ste o številnih dogodkih in zanimivostih, tudi slikovnega gradiva je bilo precej. Prepričan sem, da boste tako zavzeto sodelovali tudi v poletnem in jesenskem obdobju, v uredništvu pa bomo poskrbeli, da bo vložen trud tudi primerno nagrajen.
Nekaj dobrohotnihpripomb pa moram vendarle nanizati: nekateri poročate o dogodkih dokaj pozno, zato včasih kašen prispevek zdrsne v koš. Upajmo, da bo takih primerov čedalje manj. Napišite takoj. Dopisništvo Vestnika in radia Murska Sobota je Združeno, zato aktualne prispevke pogosto, primerno prierejene, objavljamo v obeh medijih včasih pa prispevek, da ne bi zgubil na aktualnosti, objavimo samo v dnevnikih. Rabimo predvsem kratke prispevke in dobre fotografije. S sliko in pisano besedo, podkrepljeno s preverjenimi podatki, bomo z združenimi močmi Vestnik obogatili, bolj pester pa bo tudi radijski program. Se to: prispevkov z različnih strokovnih področij ne objavljamo na strani, ki je rezervirana za dopisnike, ampak jih odgovorni urednik razvršča na ustrezne strani. Včasih je treba malo počakati na objavo, zgodi pa se tudi, da dobimo prispevek na temo, o kateri smo že objavili strokovni prispevek.
K sodelovanju vabimo nove sodelavce, ne samo iz krajevnih skupnosti, ampak tudi iz delovnih organizacij. Vsi skupaj se potrudimo, da bo naš pokrajinski tednik, pa tudi pomurski radijski program, še pestrejši. Dosedanjim sodelavcem se zahvaljujem, k sodelovanju pa vabim tudi nove.
Urecnik dopisništva
,Janko Stolnik
poprijeli za delo.
Naš sodelavec Franc Bračko je ujel na filmski trak zanimiv kvartet otrok Jožeta Kežmaha, ki že 24 let živi v Augsburgu. V tujini vsi obiskujejo nemške in slovenske šole, trije pa tudi glasbeno šolo, med obiskom v domačem kraju na Ptujski cesti pa so tokrat razveselili malčke v otroškem vrtcu na Janževem vrhu. Zaigrali so in zapeli. Tudi najmlajši seje dobro odrezal.
TURNIŠČE
Dva mladinska aktiva
Osnovna organizacija ZSMS v Planiki v Turnišču, kjer je zaposlenih okrog 300 mladih, je pred dnevi ustanovila v vsaki izmeni en mladinski aktiv. Tako bosta oba mladinska aktiva delovala v OO ZSMS Planika TOZD tovarna obuttve v Turnišču, katero bo še en mandat vodil Alojz Lebar. Za predsednike mladinskih aktivov pa so izvolili za dopoldansko izmeno Marijo Sčap in za popoldansko Štefana Zadravca.
Program se bistveno ne bo spremenil, čas-pa bodo lahko koristneje porabili.	g. Prša
TURNIŠČE
Naj se več ne ponovi
V Planiki v Turnišču so pred kratkim ugotovili vzroke dveh manjših požarov, ki sicer nista povzročila večje škode. Napake so bile na sesalnikih, nekaj pa so krivi tudi delavci, ki morajo skrbeti za čiščenje teh proizvodnih naprav.
Po temeljitih razpravah se bodo v Planiki lotili vseh, ukrepov, ki so potrebni za varno proizvodnjo in varstvo družbenega premoženja.	S. Prša
kronika~
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE
Prevelike hitrosti
V torek, 30. junija, vdopol- • danskem času je neznani storilec iz nezaklenjenega prostora delovne organizacije Ingrad Ljutomer ukradel ročni brusilni stroj, dva ročna vrtalna stroja in cevne klešče ter s tem delovno organizacijo oškodoval za okrog 20 tisoč din. Za storilcem še poizvedujejo.
V sredo, 1. julija, ob 20. uri je voznik osebnega avtomobila Brimec Leopold star 22 let iz Dokležovja 22 vozil iz Ižakovec proti Dokležovjem. Ko je pripeljal v Ižakovcih do gostilne Perdigal ga je zaradi ' velike hitrosti zaneslo na  ovinku v levi jarek na njivo kjer se je vozilo prevrnilo na streho. Pri nesreči se je voznik telesno poškodoval ter bil prepeljan v soboško bolnišnico. Na osebnem avtomobilu je za 30 tisoč din škode. Brunecu pa je bila zaradi suma vinjenosti odvzeta kri na preiskavo alkohola.
V četrtek, 2. julija, ob 14.20 uri se je zgodila prometna nesreča na cesti iz Bakovec proti Murski Soboti. Rajner Janez (23 let) iz Rakičana 96 . je pri kilometrskem kamnu pri Murski Soboti zaradi prevelike hitrosti zapeljal s ; cestišča v obcestni jarek. Vozilo seje obrnilo na streho, tako da je škode na avtomobilu okrog 30 tisoč din. Voznik je bil telesno poškodovan in prepeljan v bolnišnico.
V petek, 3. julija, ob 16.35 uri je Rus Žarko (26 let) iz I Lendave, Trg ljudske pravice । 10, na poti iz Lendave proti Murski Soboti zaradi nepri- ' merne hitrosti v Kapci zapeljal s ceste ter se z vozilom večkrat obrnil. Voznik je bil zaradi telesnih poškodb prepeljan v bolnišnico, material- j na škoda znaša 50 tisoč din.
V petek, 3. julija, ob 18.40 uri je s kraja nesreče pobegnil povzročitelj prometne nesre-- ' če. Jerebic Ivan star 40 let iz Melinec 82 je na poti, iz Murske Sobote proti Beltincem vozil po levi strani ceste ter z veliko hitrostjo trčil v nasprotno vozeči avtomobil, ki ga je upravljal Dešnik ' Stane (58 let) iz Murske . Sobote, Cankarjeva ulica 76, Jerebic je s kraja nezgode odpeljal ne da bi se ustavil, a je bil izsleden še istega dne. I Materialna škoda na obeh vozilih znaša 42 tisoč.
V soboto, 4. julija, ob 00.35 uri voznik neregistriranega motornega-kolesa Šeruga Anton (19 let) iz Bakovec 11 vozil brez vozniškega dovoljenja ter z.veliko -hitrostjo po vasi Krog. Zaradi neizkušenosti je zapeljal na levo bankino ter trčil v betonski steber vrtne ograje. Pri nesreči se je Voznik hudo telesno poškodoval in bil prepeljan v bolnišnico na zdravljenje. Materialna škoda znaša 10 tisoč din. Ker je kazal močne znake vinjenosti, mu je bila odvzeta kri za analizo na al-
koholu.
V soboto, 4. julija, je voznic ca ose nega avtomobila Haš-perger Ljubica (32 let) peljala po regionalni cesti iz Apač proti Podgradu. Ko je pripeljala v križišče v Podgrad ni upoštevala znaka stop, tem-. več je zapeljala na prednostno cesto ter tako trčila- v avtobus, katerega je vozil Kološa Štefan (22 let) iz Murske Sobote. Pri trčenju se je voznica Hašpergerjeva telesno poškodovala ter bila prepeljana v bolnišnico. Ško-deje skupaj 150 tisoč din.
UTOPITEV H
V vročih poletnih dneh veliko tudi mika osvežitev v vodi v pomurskih kopališčih in bazenih. Zaradi neprevidnosti in neizkuše-' nosti pa je vsako leto veliko nesreč, ki se mnoge končajo s smrtjo.
Tako je bilo tudi v nedeljo, 5. julija, ko se je 24 letni Andrej Maučec iz Idrije med piknikom s prijateljem vozil po Blaguškem jezeru. Med vožnjo s čolnom sta na vadi izgubila ravnotežje ter se prevrnila. Ker Maučec ni znal plavati je potonil pod vodo ter se kljub takojšnjemu iskanju utopil.
Ob tem verjetno ni odveč opozoriti vse tiste, ki so slabi plavalci ati sploh ne znajo plavati, naj se ne podajajo v globoke in nevarne vode.
rudi starši ter vzgojitelji naj v teh poletnih Časih bolj pazijo na otroke, kajti le na ta način se bomo izognili tragičnim nesrečam ob vodi ali v vodi.
Nove osebne izkaznice ।
Tudi v soboški občini se začne 1. septembra množična akcija za I izdajo novih osebnih izkaznic, ki bo trajala vse. do 4. oktobra  1984. Od julija naprej bodo dobili nove obrazce tisti, ki se  prijavijo iz druge občine na naše območje, če so izgubili staro " osebno izkaznico in mladi, ki so dopolnili 18 let ali pa se zaposlijo s petnajstimi leti.
Zahtevo-karton za izdajo osebnih izkaznic bodo sprejemali I pristojni krajevni uradi, za območje mesta in sosednjih vasi pa f sekretariat za notranje zadeve na občini. Vloge bodo izpolnjevali pristojni organi zaradi večje natančnosti, ta zahteva pa bo hkrati g tudi kartoteka upravnih organov.
Prosilec mora prinesti s sabo staro osebno izkaznico (če jo že I ima) ter dve fotografiji 3 x 3,5 centimetrov. Fotografirali naj bi se * samo pri strokovno usposobljenih fotografih, da ne bi bilo razlik med fotografijami. Občan mora biti fotografiran od spredaj (en  face), videti se mu mora levo uho in rob desnega ušesa. Fotografki * sta lahko v čmobeli ali barvni tehniki.
Nove osebne izkaznice bodo nekoliko večje od starih, za 12 H milimetrov po širini in dolžini, to pa zaradi dvojezičnih napisov  ter možnosti vpisa spremembe osebnega imena in bivališča. | Sprednja stran bo plastificirana, na zadnji pa se bodo vnašale spremembe. Vse skupaj bo vloženo v poseben ovitek.
S tem bodo odpadla določena dela in naloge občinskih in  krajevnih upravnih organov, saj se je morala prej osebna  izkaznica zamenjati z vs ko spremembo naslova, sedaj se bo to'le vpisalo. Tudi za stranke redstavlja to prihranek denarja in časa. 
B. P. I
TEMELJNO JAVNO TOŽILSTVO V MURSKI SOBOTI
Obtožni predlogi zoper kršilce
NEKATERE ORGANIZACIJE NE OBRAČUNAVAJO OBRESTI
Čeprav zakon o temeljih poslovanja organizacij združenega dela . na področju blagovnega prometa in storitev ter o sistemu ukrepov, s katerimi se preprečuje spodkopavanje jugoslovanskegega trga določa za kršilce visoke kazni, pa — kot vse kaže — nekatere trgovske organizacije ne dajo kaj prida na ta določila. Na temeljnem javnem tožilstvu v Murski Soboti so nam povedali, da so vložili obtožni predlog zoper Avtoradgono, TOZD Avtotrgovina, ki 23 občanom, ki so vplačali denar za nakup osebnih avtov, ni obračunala obresti, s čemer si je pridobila 24.784,75 dinarjev premoženjske koristi. Tožilstvo je vložilo obtožni predlog tudi zoper trgovsko organizacijo Sloga iz Gornje Radgone, ki prav tako občanom, ki so • pri njej vplačali kupnino za pohištvo, ni obračunala obresti. Takih primerov pa je prav gotovo več, le prijaviti jih je treba;
Predsednik temeljnega javnega tožilstva v Murski Soboti je na tiskovni konferenci tudi povedal, da se bo na sodišču moralo zagovarjati 10 občanov, ki so ob spomladanskih čiščenjih njiv, travnikov in gozdčv ravnali malomarno, saj so navlako kurili na takih mestih, ki so bila v neposredni bližini gozdov, s čemer so ogrožali družbeno in zasebno premoženje.
Pa ne le ogrožali, ampak — kot smo v našem listu sproti poročali — je tako početje pustilo hude posledice: zagorelo je na več mestih, zato je nastala večja gmota škoda.
Opozarjamo še na izvajanje zakona o temeljih varnosti cestnega prometa. Ta predpisuje hude kazni zoper pravne in fizične osebe, ki so odgovorne za tehnično brezhibnost motornih vozil. Poslej prekrške s tega področja obravnavajo kot gospodarski prestopek in je zanj predvidena kazen od 20.000 do 150.000 dinarjev (za pravne osebe) in od 2.000 do 20.000 za fizične osebe. Temeljno javno tožilstvo k
že prejelo nekaj ovadb in je vložil0 na sodišču obtožne predloge zoper ’ kmetijsko zadrugo Lendava, Sobota, TOZD Gradbeništvo, Gidos Lendava in TOZD Zvezda Murska Sobota. Preverjanje tehničnega stanja vozil v javnem pr°' metu se nadaljuje in skoraj odvc* se zdi ponovno opozarjati, da Je treba prometnim sredstvom v posameznih organizacijah združenega dela končno posvetiti večjo skrb. Pa ne le zaradi kazni, amp3* predvsem zaradi varnejšega Pr°' meta. Prometnih nesreč je namreC še vedno preveč.	.
S. SOBOČAN
PRISPEVKI ZA BOJ PROTI RAKU,
Kolektiv osn. šole ,,B. Bernot-Aljaž” Križevci pri Ljutomeru (namest0 venca na grob pok. moža sodelavke Koroša Lidije) 930 dinarjev; .
SDK M. Sobota( namesto venca na grob pok. mame sodelavke Hor* Karoline) 500 dinarjev;
Konferenca sindikata ,,Pomurski tisk” M. Sobota — delov^ skupnost skupnih služb (namesto venca na grob pok. brata sodelav Karas Magde) 500 dinarjev;
Konferenca sindikata ,,Pomurski tisk” M. Sobota — skupnost skupnih služb (namesto venca na grob pok. sina Karas Ane) 5 dinarjev;
PZC — TOZD Zdravstveni dom Lendava (namesto venca 'na 8r° pok. Julijane Hunjadi iz Lendave) 1.000 dinarjev.
STRAN 12
VESTNIK, 9. JULIJA
GEDEROVCI
Priznanje po dveh letih
Republiška konferenca ZSMS je sredi junija 1981 podelila priznanja najboljšim osnovnim organizacijam v krajevnih skupnostih v občinah. Za soboško občino je dobila priznanje OO ZSMS Gederovci, ki je bila najuspešnjejša in najaktivnejša mladinska organizacija 1979. leta. Zaradi prepoznega obvestila, pa se ni mogel nihče udeležiti podelitve priznanj. Republiškega priznanja pa so kljub vsemu vsi veseli, saj jim bo spodbuda za boljše delovanje v prihodnje.
Pred kratkim so na letni konferenci mladinci Murskih Petrovec, Sodišinec in Gederbvec izvolili novega predsednika OO ZSMS Gederovci. To je Milena Rodič, ki je bila že vrsto let zelo aktivna in pobudnik kulturnega življenja v teh krajih, zato vsi upajo, da bo aktivnost mladih znova zaživela.
B. P.
Dijaki so že začeli z delom v OZD
Republiški zavod za šolstvo — enota Murska So-botua in Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje sta sklicala posvetovanje za organizatorje delovne prakse v Pomurju.
Na zboru so se seznanili s pomenom, programiranjem in pogoji za delovno prakso. Iz razprave je bilo čutiti, da so delovne in vzgojno izobraževalne organizacije v Pomurju dobro pripravljene. Največja neznanka je natančno število učencev. Od števila je namreč odvisen obseg priprav. Posebno pozornost pa so namenili stroškom, ki bodo nastali ob proizvodnem izobraževanju dijakov in kako bodo nagradili mlade, od katerih bodo številni prvič poprijeli za delo.	B. H.
KROG
PRETESNI
PROSTORI
Osnovne življenjske izkušnje in psihofizični razvoj z delovnimi navadami se razvijajo v predšolski dobi. Otroku je potrebno dati prostor, da se v njem giblje, razvija in izpopolnjuje. Žal pa naši malčki v vsaki krajevni skupnosti še vedno nimajo prostorov, kjer bi se odvijala predšolska vzgoja, nekateri pa so premajhni in zastareli.
Skupnost otroškega varstva in vzgojnovarstveni zavod V soboški občini se trudita, da bi se razmere izboljšale. Pohvaliti je potrebno skrb in prizadevanja na področju predšolskega varstva v soboški občini, a ne smemo mimo dejstva, da bi morale krajevne skupnosti storiti več in se med seboj povezati, da bi se razmere izboljšale.
Obiskovalci razstave, ki so jo pripravile vzgojiteljice v vrtu v Krogu, smo ugotovili, da je tudi ta otroški vrtec med tistimi, ki ima tesne prostore. Razstava otroških risbic in likovnih izdelkov je prikazala le po en izdelek tehnike, ki so ga cicibani izdelali ali narisali. Iz pogovora z vodjo vrtca Heleno Nemec smo ugotovili, da se odvija delo srednje in višje skupine cicibanov v dveh igralnicah. Poleg so sanitarije z garderobo, rabili pa bi še prostor za spanje, sobo za odvijanje celoletne male šole. Mala šola je v šolskih prostorih, tam pa je tudi vrtec.
Razstavljeni izdelki so bili prikaz dela cicibanov in vzgojiteljic pri razvijanju spretnosti, govora in logičnih predstav.
Mislim, da bi bilo potrebno tudi v Krogu razmisliti o montažni gradnji vrtca. Pri tem bi se morali povezati občani iz Murskih Črnec, Satahovec in Kroga. Iz tega okoliša namreč predšolski otroci obiskujejo vrtec pa tudi malo šolo.
O. Kreft
BELTINCI
Prijetna sprostitev za upokojence
Društvo upokojencev iz Beltinec je v poletnih dneh pripravilor.za svoje člane zanimiv izlet. Bili so v Šempetru, na Brniku, najbolj zanimiva pa je bila za vse Baza 20 v Kočevskem rogu. Nekaj izletov bodo letos še pripravili, aktivnost v pevskem zboru pa zagotovo ne bo zamrla.	Horvat
MURSKA SOBOTA
BOLEČINA IN PONOS
Zveza vojaških vojnih invalidov Murska Sobota je organizirala dvodnevni izlet v Beograd. Kar 49 jih je bilo. Videli so veliko, precej so slišali, ob grobnici Tita pa sta se v vseh srcih združila bolečina in ponos. Sli so okrog poslednjega počivališča vzornika, ki je ljubil mir, dobre ljudi in rože. J. K.
I Sodišinski gasilci . spet hajboljši
I Na sektorskih vajah v Satahovcih 28. ju-• nija je sodelovalo 11 moških gasilskih ekip, 2 pionirski ter po ena ekipa pionirk in članic.
I Gasilci so se pomerili v trodelnem napadu, športnem delu in skupni vodni vaji. Zmagali so, tako kot lani, gasilci iz Sodišinec, prav tako pa so dobre rezultate dosegli mladi
I gasilci te vasi in članice, ki so edine v tem sektorju.	B. P.
. Žetev na naših poljih se je pravkar začela. Pretežni del žit kombajni, katerih je na območju Kmetijske zadruge PANONKA v Murski Soboti okrog 380. Večina teh kombajnov je iz nase tovarne ZMAJ v Zemunu.
Za ZMAJEVE kombajne na območju Pomurja ima tovarna organizirano in usposobljeno servisno službo pri DO Agroser-vis v Murski Soboti. Za preskrbo z rezervnimi deli je za celotno s~v®nJi° .P« Kmetijski zadrugi PANONKA konsignacijsko s kladi sče in prodaja rezervnih delov. Založenost in preskrba z deli je letos slabša kot v preteklih letih.
Primanjkujejo predvsem klinasti in ostali pogonski jermeni, določeni zobniki in verige, deli kose, deli stiskalnic itd.
Ocenjeno je, da je za kombajne ZMAJ 780, katerih je naj-yec in so tudi najbolj dotrajani, le približno 60 odstotkov potrebnih delov, za novejše kombajne ZMAJ 131 in 132 okrog 50 odstotkov delov za kombajne UNIVERZAL in ZMAJ 141 50 do 60 odstotkov delov ter za kombajne večjih delovnih širin, to je za tip 125 in 161 le približno 20 odstotkov potrebnih delov.
Zaloga nadomestnih delov je bila delno dopolnjena tik pred žetvijo. Dobavljeni so bili tudi kritično manjkajoči deli v manjšem številu, s katerimi se ni dalo zadostiti potrebam.
Dogovorjeno je, da bo tovarna ZMAJ v najkrajšem času ponovno dobavila kritično manjkajoče dele in da bo tako možno opraviti žetev v normalnem času.
Pri obstoječem številu kombajnov bo na območju Pomurja morala biti odveč bojazen, da se bo žetev zaradi manjšega izpada na račun okvar in manjkajočih delov zavlekla ali, da celo ne bo opravljena.
Ustrezne strokovne službe ABC POMURKA so 3. 7. 1981 pregledale in potrdile predračun za žetev, ki je izdelana na osnovi znanih normativov o porabi reprpmateriala kot so: gorivo, maziva, olja, veziva, rezervni deli in dnevne cene za potreben material. V predračunu je prav tako upoštevana amortizacija kombajna z 12,5 odstotno stopnjo (to je 8 let), stroški investicijskega vzdrževanja, ki predstavljajo 60 odstotkov od izračunane amortizacije, letno zavarovanje kombajna ter osebni dohodek za kombajniste in spremljevalce. Predračun temelji na normalni letni izkoriščenosti kombajna, ki naj bi delal vsaj 100 do 150 ur.
Za kombajne z delovno širino kose od 3.00 do 3.65 metra znašajo zbrani predračunski stroški 1.500,00 din na uro, kar znaša 4.500,00 din za 1 hektar normalne žetve z istočasnim vezanjem oziroma baliranjem slame.
Stroški žetve po 1 hektarju — to je 4.500,00 din so prikazani predvsem zaradi možnega preračunavanja, izračuna stroškov in priznavanja žetve z manjšimi uvoženimi kombajni ter novejšimi sodobnejšimi in večjimi kombajni.
Prehod na obračun stroškov po enoti površine je zaradi številnih majhnih parcel in zaradi neizenačenosti med posameznimi posevki, ter zaradi prisotnosti močne zapleveljenosti manj primeren in neugoden za izvajalca usluge ali za koristnika, ker bi ob povečani hitrosti žetve prihajalo do manj kvalitetnega spravila posevkov z večjim odstotkom izgub.
Ervin Pitz dipl. ing. agr.
Dragoceni jurčki
V ponedeljek je bila soboška tržnica dobro'založena, verjetno tudi zato, ker je bil prvi ponedeljek v mesecu. Ljudi je bilo precej’vendar pa so le-ti v glavnem opazovali izdelke in le tu in tam se je kdo odločil za nakup. To velja predvsem za igrače in razne okrasne izdelke, kot so: umetne rože, verižice, prstani, pasovi ter za tekstilne izdelke.
Veliko več zanimanja je bilo za sadje in zelenjavo. Lisičke in jurčke so prodajali po kupčkih in njihova cena je bila 50 dinarjev. Kilogram krompirja stane 25, čebula 30, korenček je po 50, cena paradižnika pa okrog 30 dinarjev. Breskve so po 40 dinarjev za kilogram, marelice po 60, višnje pa po 50 dinarjev. Imajo že tudi letošnja jabolka, ki so po 40 dinarjev in hruške po 60 din. Zanimivo je, da v ponedeljek na nobeni stojnici ni bilo paprike. Prodajalci so rekli, da so pripravljeni prodati tudi nekoliko ceneje, če se zdijo strankam cene previsoke.
Eva A.
n. sol. o.
Po sklepu delavskega sveta z dne 26. 6.1981 se razpisuje prosto delovno mesto
VODJA .
FINANCNO-RACUNOVOD-
SKEGA
SEKTORJA
pri IMP PMI TOZD BLISK Murska Sobota.
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati se naslednje pogoje:
- da ima višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri
— daje 5 tet opravljal odgovorne dolžnosti v TOZD.
Imenovani se imenuje za dobo 4 let..
Kandidati naj pošljejo pismeno prijavo z > v ks^rovs o službo pri IMP TOZD BLISK Murska Sobota Bijediceva 3 najpozneje v 15 dneh od dneva javne Objave razpisa.
17 točk zaVargovovino
Poročali smo že, da so v Lendavi v okviru prireditev ob občinskem prazniku pripravili tudi ocenjevanje vin, ki so jih posredovali strokovni komisiji člani vinogradniške skupnosti. Vinski strokovnjaki seveda niso vedeli, čigavo vino pokušajo, saj na steklenicah ni bilo imen. V oceno so dobili 9 vzorcev laškega rizlinga, 2 vzorcašipona, 1 vzorec sovinjona, 1 vzorec muškat hamburga, 1 vzorec modre frankinje in 25 vzorcev belih mešanih vin. Komisija, ki so'jo sestavljali: ing. agr. Janez Gone, dipl. ing. agr. Boris Presečki, dipl. ing. agr. Boris Be-Ipglavec, dipl. ing. agr. Slavko Žalar, dipl. inž. agr. Anton Vodo-
arov žlahtne trte. Lani smo pridelali kar 5 tisoč litrov vina.«
Z Ivanom Vargo bi se o njegovi vinogradniški dejavnosti lahko pogovarjali na vinski razstavi. Pa se nisem, ampak sem tam naredil le posnetek, ko mu (podobno kot ostalim, ki so dali vzorce vin v ocenjevanje) Ivan Kotnjek, predsednik vinogradniške skupnosti, izroča priznanje. Hotel sem se prepričati na kraju samem, torej v vinogradu v Strehovskih goricah. Imel sem srečo, ker sem ga ob obisku našel prav v vinogradu. Pa ne samega, ampak so tam bili še žena, sin in snaha. Ivan Varga je povedal, da obdelujejo.»družinski vinograd« in da je priznanje, ki so
Izkušnje kmetovalcev
vnik in Ivan Kotnjek, predsednik vinogradniške skupnosti, je prisodila poslanim vzorcem dokaj visoke ocene, in sicer od 16 do 17 točk. Kot verjetno veste, se vina ocenjujejo z največ 20 točkami. Vina, ki so ocenjena s 16 in več točkami, uvrščamo med kakovostna. Poslani Vzorci na lendavski vinogradniški skušnji so torej uvrščeni med kakovostna vina.
Prav gotovo pomeni ocenjevanje vin za marsikaterega vinogra
Ivan Kotnjek, predsednik vinogradniške skupnosti (levo) izroča Ivanu Vargi iz Strehovec priznanje za pomemben dosežek v pridelovanju vina. Foto: Š. S.	•
dnika spodbudo, da svoje gorice še bolj neguje in prideluje dobro vino. V. vinogradniškem okolišu Prekmurske gorice, ki obsega vse vinograde na levem bregu Mure, so zlasti veliko naredili na področju žiahtnjenja trsnih nasadov v podokolišu Lendavske gorice. Potemtakem smo logično pričakovali, da bo ocenjevanje vin tudi letos dalo najvišjo oceno pridelku iz lendavskih goric. Pa ni bilo tako.
Ocenjevalna komisija je prisodila največ točk pridelku iz Strehovskih goric! Tisti, ki nekoliko poznate vinograde na območju Prekmurja, ste zdaj verjetno začudeni (tudi komisija je bila in še marsikdo drug), kajti znano je, da v Strehovskih goricah kraljuje šmarnica, torej samorodnica.
»To pa ne bo držalo povsem!« mi je zatrdil Ivan Varga, zidarski mojster iz Strehovec, katerega vino je na ocenjevanju v Lendavi dobilo najvišje število točk, torej 17.
Nadaljeval je: »Veste, tudi v Strehovskih goricah smo napovedali samorodni trti odločilen boj. Začeli smo trije.: Jože Časar, mizarski mojster, Štefan Holc-man, kovaški mojster, in jaz. Pred kakimi devetimi leti smo pač prišli do spoznanja, da je treba Stre-, .hovskim goricam dati večjo veljavo. Odločili smo se za obnovo vinogradov, torej za izsek šmarnice, in posadili smo žlahtno trto. Člani moje družine (žena Ana, sin Matija in snaha Majda) smo se odločili za: laški rizling. Prvo leto smo obnovili 20 arov, čez dve leti 10 arov, nato pa še 20 arov. Tako imamo 50
ga dobili, rezultat naprezanj vseh. Ze res, .da je bilo z obnovo goric veliko dela, kajti tedaj na tamkajšnjem območju še niso uporabljali strojev in so vinograd prekopali ročno. Je pa zdaj, ko gorice že rodijo, veliko manj dela, saj motik skorajda ne uporabljajo več; imajo namreč traktor z vsemi vinogradniškimi priključki.
»S prodajo dobrega vina ni težav. Tudi jaz jih nisem imel in pridelek sem že zdavnaj prodal," je s
ponosom povedal vinogradnik. »Ne vem pa, kako bo letos. Od-prtega^na menda ne bo moč več prodati gostincem, ostaneta pa še vedno dve možnosti: prodaja grozdja ali pa ustekleničenje vina.
Zdaj, ko sem si uredil veliko klet, se mi res zdi velika škoda, da bi samevala (da bi bili v njej prazni sodi), zato resno razmišljam, da bi vino ustekleničil. Seveda ne sam, ampak v okviru neke kletarske skupnosti. Vinogradniki z območja Strehovskih, Dobrovniških in Kobiljskih goric se nameravamo organizirati (podobno kot so to storili nekateri na območju Lendavskih goric), kajti združeni bomo močnejši. Pa ne le pri prodaji vin, ampak tudi pri nadaljnji obnovi vinogradov. Dejstvo je namreč, da za obnovo vinogradov na tem območju ni bilo lahko dobiti kreditov, brez teh pa skorajda ne gre, ko pa je vse tako drago.«
Takole je razmišljal Ivan Varga. Medtem ko je jemal vino iz soda v kleti, da bi ga ponudil, sem si ogledal klet in predprostor. Med vsemi vinogradniškimi pripomočki sem odkril tudi pecljalnik, torej pripomoček, ki ob mletju grozdja odstranjuje peclje, kar nedvomno prispeva k večji kvaliteti vina. Velik pomen te naprave je poudaril tudi moj sogovornik, dasiravno je še mnogeydrugega, kar (poleg sorte) pripomore h kvaliteti vina. No, v pristnost Vargove kapljice sem se tudi sam prepričal: na vinski razstavi v Lendavi in v kleti v Stre-.hovskih goricah. 17 točk si Var- '

 SOBOČAN
Delo v tem mesecu
NA VRTU
Paradižnikom sproti odstranjujemo zalistnike in drugič škropimo. Če opazimo kodranje listja in gnilobo na sadežih, se bomo škropljenja z bakrenimi pripravki lotili takoj, kajti če bo po deževnem vremenu nastopilo toplejše, bo napad plesni močan, kar bi pa povzročilo občutno zmanjšanje pridelka.
Kumaram bomo odstranjevali neplodne poganjke, proti plesni jih prašimo ali škropimo. V deževnem vremenu lahko pospešujemo rast zelenjave z zalivanjem z gnojnico ali z dušičnimi mineralnimi gnojili.	v
Prazne grede bomo pognojili s kompostom in dosadili s kasnim zeljem, ohrovtom in endivijo. Na kapusnicah ne smemo zanemariti obiranja kapusovega belina. V tem mesecu že nabiramo in sušimo razne dišavnice. Če imamo zelenjave več, kot jo sproti potrebujemo, jo sušimo ali vlagamo.
Razmnožujemo jagode z zarodki.
V SADOVNJAKU
Če bo nastalo sušno obdobje, bomo sadno drevje, predvsem mlade nasade, zalivali, po košnji trave pa sadovnjak pognojimo z gnojnico. Dobro je, če primešamo gnojnici fosforno mineralno gnojilo, ali pa to gnojilo natrosimo v jamice pred zalivanjem. Precepljenemu drevju naravnavamo poganjke. Če v juniju nismo škropili, opravimo to važno nalogo čimprej.
V VINOGRADU
Z vezanjem zelenih mladik nadaljujemo, da bomo lažje opravili škropljenje pri morebitnem pojavu peronospore. Z vršička-njem še ne smemo začeti, s tem bi namreč zmanjšali asimilacijo (sposobnost listja za vsrkavanje vlage zraka in zračnega dušika), pospešili pa bi rast zalistnikov/Zelo važno je škropljenje proti peronospori, pri čemer še bomo ravnali po navodilih proti-peronosporne službe. Konec julija sejemo seme rastlin za zeleno .gnojenje, lahko v vsako drugo vrsto.	Anton Horvat
Zanimanje za nakup plemenskih telic
Zanimanje za vzrejo kakovostnih plemenskih telic in krav v Pomurju stalno narašča. Mlečnost so v letu 1979 kontrolirali pri 17.823 kravah kooperantov KZ Panonka, v letu 1980 pa pri 18.041 kravah. V preteklem letu so kooperanti KZ Panonke imeli v ,,A” kontroli 30 odstotkov krav ali 5.341 komadov. Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije, ki obdela in uradno objavi podatke o mlečnosti krav za celo SRS, je razvidno, da so za koo.perante KZ Panonka v letu 1980 imeli podatke proizvodnosti za 3.804 živali/ki so v povprečju dale 3.611 litrov mleka z 3,87 odstotki tolšče. To je 25 odstotkov od vseh kontroliranih krav lisaste pasme v SRS.
Zaradi kakovostne vzreje je tudi veliko zanimanje za nakup živine v Pomurju. Na več organiziranih plemenskih sejmih so v preteklem letu prodali 976 komadov. Kooperanti KZ Panonka so pri tem imeli levji delež, saj so prodali 705 živali.
Večina plemenskih živali je
bila prodana zunaj Pomurja, skoraj na vsa območja Jugoslavije; nekaj komadov pa tudi v inozemstvo. Hvalevredno je tudi dejstvo, da se za nakup plemenskih telic in krav zanimajo tudi .rejci iz Pomurja. Tudi za nakup plemenskih telic-krav raste zanimanje pri naših rejcih. Tako so kooperanti KZ Panonka v letu 1979 nabavili 80 plemenskih živali, v letu 1980 pa 118 komadov.
Tudi letos se kooperanti KZ Panonka zanimajo za nakup plemenske živine. Do sedaj so nabavili že več kot 50 živali. Kooperanti vseh kmetijskih zadrug iz Pomurja imajo prednost pri nakupu, saj lahko dobijo na sejmih najboljše živali, imajo pa tudi ugodnost kredita ob 30-odstotni lastni udeležbi za dobo 5 let. Potrebe po nakupih zbirajo pospeševalci KZ Panonka, kupce pa vpisujejo tudi na upravi kmetijske zadruge v Murski Soboti. Naslednji sejem za kooperante KZ Panonka bo meseca avgusta.
GORNJA RADGONA
Povezovanje gradbenikov in živinorejcev
v Sloveniji smo že pred leti spoznali možnosti tesnega sodelovanja med živinorejci in gradbeniki, posebej pa še v naši regiji. In ker smo v tem povezovanju storili korak naprej od ostalih republik, bo v času gradbenega sejma, od 30. septembra do 2. oktobra, ki bo letos prvič v Gornji Radgoni, v organizaciji Zadružne zveze Slovenije in živinorejsko-veterinarskega zavoda za Pomurje iz Murske Sobote, potekalo v Radencih informativno posvetovanje: Sodobne tehnologije v govedereji in racionalna gradnja hlevov v Sloveniji. Namen posvetovanja, katerega pokrovitelj je Zadružna zveza Jugoslavije, bo predvsem seznanitev gradbenikov in kmetijskih strokovnjakov iz ostalih naših republik s slovenskimi dosgžki na tem področju, posebej še pri gradnji sodobnih hlevov in uvajanju novih metodologij v prireji mleka in mesa tako v družbeni kot kooperacijski proizvodnji. Na prvem tovrstnem srečanju strokovnjakov iz omenjenih gospodarskih panog bodo predstavili svoja prizadevanja biotehnična fakulteta in institut za mlekarstvo iz Ljubljane. Emona — inženiring Ljubljana, živinorejsko veterinarski zavod Ptuj, živinorejsko veterinarski zavod za Pomurje. Trimo Trebnje, SGP Hrastnik in mariborski Cevovod.	vp
TURNIŠČE: cene pujskov
.2. jillija (prejšnji četrtek) so rejci pripeljali na sejmišče v Turnišču 102 pujska^ Prodajne cene so se gibale od 3.000,00 do 3.500,00 dinarjev zaparpujskov. Prodali so jih okrog 70.	STRAN 13
VESTNIK, 9.’ JULIJA 1981  
naši kraji in ljudje
OD VINIČARJEV DO DELAY* CEV IN VINOGRADNIKOV
NEKOČ IN DANES
Na koncu Apaške doline, ko le-ta vse bolj prehaja v prve obronke Slovenskih goric; se na njihove rebri naslanja majhna vas, zadnja v tem delu gomjeradgonske občine — Novi vrh. In štirideset prebivalcev tega zaselka žievi prav na stičišču mariborske, lenarške in gomjeradgonske občine, z vrha vasi pa se za nameček odpira še čudovit razgled na sosednjo Avstrijo, od katere jih loči le par sto metrov ravnine in mejna reka Mura. Kljub ugodnemu geografskemu položaju pa živijo prebivalci Novega vrha še precej po starem, življenje, ki še kako spominja na čase njihovih staršev, ki so se vse tja do druge svetovne vojne kot viničarji udinjali bogatim dvolastnikom iz Avstrije.
„Vse do leta 1953 sem bil edini zaposleni v vasi”, pravi predsednik vaško-komunalnega odbora Ivan Vračko ,,Ostali so se preživljali izključno z delom na majhnih in po hribu rastresenih parcelah, "zasajenih z vinsko trto. Samo dva lastnika sta obdelovala okoli dva hektarja zemlje, vsi drugi le majhne zaplate in še to zgolj ročno? Pa danes? Število prebivalcev se od takrat sicer ni bistveno spremenilo, toda dvignil se je življenjski standard vaščanov. Trenutno nas je v vasi zaposlenih enajst največ v bližnji Sladkogorski v Sladkem vrhu. Pa tudi ti, ki še postaiaio doma
in se ukvarjajo le z vinogradništvom, živijo bolje kot nekoč, saj tudi pridelajo neprimerno več. Pred dobrimi dvajsetimi leti smo bili zadovoljni, če smo dobili en liter vina z enega trsa, danes pa prietečejo že tudi trije. Zastarelo ročno obdelavo vse bolj zamenjujejo stroji in vinogradniki po zaslužku ne zaostajajo več za delavci v industriji”.
Žal pa še tudi na Novem vrhu niso dovolj kvalitetno, ali pa sploh nič, obdelane vse razpoložljive površine, in to predvsem v družbeni lasti, nekaj pa tudi pri zasebnikih. Lep kos goric lenarškega Agrokombinata že dolga leta čaka na pridne roke in stroje in namesto žlahtnih vinskih trt se bohotijo koprive in
6
»To je še gomjeradgonska občina«, nam je na stičišču treh občin pokazal Ivan Vračko.
81-LETNIK
ZA VOLANOM
Da se tudi starejši počutijo zelo mlade in polne moči, je pred kratkim dokazal Rudolf Kovačič iz Spodnje Ščavnice. Ta kmetovalec, z deset hektarji obdelovalne površine, je namreč pred dnevi opravil vozniški izpit za traktor. In kaj je pri tem nenavadnega, ko takšen preizkus znanja in sposobnosti opravi dnevno nič koliko kandidatov? Nenavadna so leta, pri katerih se je Rudolf Kovačič spoprijel s skrivnostmi vožnje, saj je 15. aprila dopolnil nič manj kot 81 let.
,,Sem najstarejši voznik v občini”, se nam je pohvalil, ko smo ga obiskali. „Kako to, da sem se odločil za ta korak tako pozno? Z ženo imava veliko zemlje, ki jo je potrebno obdelati. Otroci so odšli od doma in nisem imel izbire. Saj brez traktorja danes ni več mogoče kmetovati.”
Naj povemo, da vozi Rudolf traktor že pet let in čeprav ni imel vozniškega dovoljenja, s prometno milico ni imel problemov, dokler. . . „me niso zaustavili mlajši fantje. Nekaj časa so me čudno gledali in niso hoteli verjeti, da se že leta vozim
Med gasilskimi društvi, ki z množičnostjo, dob, o organiziranostjo in nenehnim usposabljanjem opozarjajo nase, smo tokrat izbrali gasilsko društvo v Noršincih pri Murski Soboti. Kako je bilo pred desetletji, vedo dosti povedati nekateri od ustanoviteljev, ki kljub letom še vedno kažejo zanimanje za gasilstvo in s ponosom oblečejo uniformo. Zagotovo so prav oni, kljub skromni opremi, navduševali mlajše za smelejši razvoj gasilstva v kraju, iz katerega je odšel na šolanje in postal prvi gasilski inženir Jože Pintarič, sobesednik Štefan Jan-
na črno. Čeprav mscui storil nobenega prometnega prekrška, sem prejel ček za štirideset starih tisočakov.”
In potem?
,,Potem jim je na dodišču nekako uspelo, da so me prepričali, da še nisem prestar in da naj opravim izpit. Šel sem na zdravniški pregled, ga opravil, kasneje pa še teoretični in praktični del. Teorijo sem delal trikrat, saj veste, da ne pomnim več kot takrat, ko sem bil še mlajši, toda znake poznam vse, boljše kot marsikateri mlajši. V vožnji pa sem že stari maček, ne dam se nikomur.”
Takšnega mnenja je bila tudi izpitna komisija in Rudolf Kavčič, 81-letni ,,mladenič”, je že prvič zadostil vsem kriterijem pri praktični vožnji. In vozil je tako dobro, da so mu zavidali mnogi, ki se že dolgo mučijo, pa jim še ni uspelo prepričati komisije o svojih sposobnostih.
„Pa kaj bi to,” se nam je nasmehnil za slovo poln življenjskega optimizma. „Tudi poročil sem se že tretjič pred par leti. ... in kaj je vozniški izpit v primerjavi s tem.” V. Paveo
čarič, poveljnik društva in sodnik RGZ, pa zdaj, skupaj z ostalimi, nadaljuje začeto delo in spodbuja mladi rod.
Štefan Jančarič, zaposlen je na Petrolu v Murski Soboti, je prevzel toliko funkcij in dolžnosti, da je pogosto v časovnih stiskah, vendar ima smisel za organiziranje in dogovarjanje. Tudi kakšne
Novi vrh: idilika kmečkega življenja, pa tudi znaki nerazvitosti...
Prebivalci v teh krajih so bili revni že od nekdaj, pa tudi navajeni na težko in trdo delo. Zato se kljub temu, da v vasi ni niti enega objekta družbenega standarda, ne pritožujejo. Vedno znova' posebej pa še po dežju, pa se srečujejo s problemom, vezanim za vdrževanje okrog štiri kilometre makadamskih cest.
,,Dež nam s cestišč vedno odnaša gramoz”, tarna Ivan Vračko, „zato jih moramo neprestano vzdrževati in obnavljati. To pa ne gre vedno brez težav. Nekaj denarja sicer dobimo od krajevnega samoprispevka iz naše KS Stogovci, toda ta največkrat ne zadošča. Stroški so veliki, naša vas majhna in ni lahko zbrati potrebnih sredstev. Če vaščani sami ne bi poprijeli in s prostovoljnim delom popravljali ceste, bi bile te po večjih nevihtah skoraj zagotovo nevozne. Pa še iz svojega žepa nekaj primaknemo. Lani smo zbrali šest tisoč dinarjev lastnih sredstev za prevoz gramoza iz bližnje separacije v Konjišču, letos bo potrebno zbrati verjetno še vec.”
Potrebna sredstva bi lažje dobili, če bi bila vsaj ena izmed cest na Novem vrhu občinska, toda vse so le krajevne. Zato tudi v prihodnje asfaltne prevleke ne načrtujejo, saj se predobro zavedajo, da bi bili takšni načrtj daleč od sedanjih zmožnosti. Kljub temu pa se niso popolnoma odpovedali skriti želji, da bi jim uspelo asfaltirati vsaj ozko prometno žilo, ki jih povezuje s cesto Gornja Radgona—Maribor.
ŽELJA: TELEFON
Da je na Novem vrhu lepo, pričajo nove počitniške hišice, pa tudi dva dvolastnika iz Avstrije, ki imata posestvi v vasi. Z vaščani sta v zelo dobrih in prijateljskih odnosih in vselej, kadar je potrebno, sežeta v žep in prispevata delež za razvoj vasi. Razen njiju imajo že vse hiše na Novem vrhu lastne vodovode, težko pa prebivalci pričakujejo telefonsko linijo, ki bi jih še tesneje povezala z vsemi tremi občinami.
,,Ja, telefon nam obljubljajo že nekaj let. Pa saj sami vemo, da ne gre tako hitro. Linija je že do Apač, kdaj pa bo položena do nas, še ne vemo. Letos še zagotovo ne, toda prihodnje leto že mogoče. Kdo ve. . .?”
Tekst in foto: Vlado Paveo
V majhni vasi mnogo prizadevnih gasilcev
zapletene probleme pogosto rešijo v kratkem času, ob zavzetosti upravnega odbora in predsednika društva Franca Legena. Hotel sem ga vprašati, kdaj je bila tista pomembna prelomnica, ko so začeli v Noršincih posvečati tolikšno pozornost množičnosti, vendar me je z odgovorom prehitel.
,,S pomlajevanjem gasilskih vrst smo začelu leta 1973. Do takrat smo imeli samo člansko desetino. Trudili smo se in že naslednje leto ustanovili žensko mladinsko desetino, leta 1975 smo izbrali desetino mladincev in mladink, pred tremi leti pa smo ustanovili še pionirsko desetino. Za naraščaj se nam torej ni treba bati, le nenehnemu usposabljanju, disciplini in vajam bomo morali tudi v prihodnjem obdobju posvečati najmanj toliko pozornosti kot doslej.”
Samo 63 hiš je v tej vasi, imajo pa kar štiri desetin?, zato me je zanimalo, koliko je ob teh desetinah ostalih članov.
,,Hiš je zares samo 63, članov pa imamo kar 135, od mladega rodu, ki ga skrbno usposablja-mno, do najstarejših. Trudimo se, da bi se ta številka še povečala. Pripravljamo se namreč na gradnjo novega gasilskega doma, radi bi dopolnili opremo. Pred dnevi smo kupili rabljeno vozilo in s prevozom prikolice nimamo več problemov, vse pa kaže, da bomo kmalu dobili nov gasilski avtomobil, saj smo na seznamu občinske gasilske zveze.” "
Množičnost v gasilskih vrstah v Noršincih preseneča, prizadevnost pa obeta. Morda bomo kmalu spet slišali kakšno razveseljivo novico, tako kot pred dvema letoma, ko so postale mladinke pomurske prvakinje.
JANKO STOLNIK
Kobilje, prijazna vasica, zaprta med Kobiljski gozd in državno mejo, se tako kot v drugih krajih bori za vsakdanje življenje, za lepše življenje zlasti mladih. Zakaj ravno m’adih, smo se pozanimali pri Pavlu Nemetu, enem izmed aktivnejših v krajevni skupnosti? Če pogledamo zadnje štetje prebivalstva, vidimo, da se je število vaščanov v zadnjih desetih letih znižalo skoraj za sto. Seveda gre za mlajšo generacijo, ki si išče zaposlitve v drugih krajih in se zaradi tega izseljuje. To seveda predstavlja za vas velike težave, ki jih nameravajo odpraviti le z gradnjo industrijskega obrata ali obrata malega gospodarstva, v katerem bi mladi dobili zaposlitev.* Ta želja vaščanov je izražena tudi v srednjeročnem programu razvoja občine v poglavju, ki govori o obmejnih manj razvitih vaseh. Prve razgovore z Elmo so že opravili, počakati bo potrebno, da se uredijo vse formalnosti. Seveda pa vaščani ne mislijo stati o a strani, ko se bo in če se bo začela gradnja, pomagati želijo na vsaLem koraku, saj gre za njihovo korist.
V Kobilju so med prvimi v lendavski občini sprejeli krajevni samoprispevek, ki je omogočal razvoj. S pomočjo njega so asfaltirali ulice, napeljali vodovod, ulično razsvetljavo, pripravljajo pa se na gradnjo transformatorjev. V tem srednjeročnem obdobju bodo v vasi uredili tudi telefonijo.
tudi za potrebe civilne zaščite in splošnega ljudskega odpora. Poleg tega, da so vaščani pomagali z delom, je krajevna skupnost primaknila les, tako da bo dom v jeseni pod streho, vsaj gasilski del, preostale prostore pa bodo uredili takrat, ko bodo spet imeli dovolj denarja. Zanimivo je, da v starem gasilskem domu hranijo eno najstarejših gasilskih brizgaln s častitljivo letnico 1889, ki bi gotovo že sodila v gasilski muzej.
UREDITEV TELEFONIJE ČIM PREJ M
Nekaj telefonskih priključkov so v vasi že plačah, menijo pa, da bodo letos to nalogo opravili. Zbrati nameravajo še denar za telefonsko govorilnico, pravijo, da jih bo to približalo drugim krajom. Pa še vrsto drugih nalog so si zapisali v srednjeročni program razvoja krajevne skupnosti: Potrebujejo vrtec, za katerega bo krajevna skupnost prispevala kakih 50 milijonov starih dinarjev, da bi bilo malčkom bolje. Tudi na ureditev kulturnega doma niso pozabili, da bi člani kulturnega društva lahko aktivneje delali in
Ob starem gasilskem domu bodo že v letošnjem letu zgradili novega, v katerem bodo tudi prostori za civilno zaščito ter splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Gradnja doma bo .veljala približno milijon dinarjev, ki ga bodo v glavnem zagotovili sami.
razvedrili vaščane. Krajevna skupnost bo pomagala tudi pri popravilu mostu čez Kobiljski potok, letos in prihodnje leto pa naj bi zgradili dva transformatoija, za kar bodo zbrali približno 30 milijonov dinarjev. Z zbiranjem sredstev za ulično razsvetljavo so lani dokazali, da so vedno pripravljeni dati za skupne koristi, sicer pa je krajevni samoprispevek v Kobilju bil sprejet že pred 15 leti, ko so začeli z resnejšimi akcijami.
IN PROBLEMI?
Tudi v Kobilju jih imajo, hudujejo se na makadamski del ceste do Dobrovnika. Menijo, da bi bil že čas, da bi bila 2-kilometrska cesta asfaltirana. Poglavitni problem pa je, kako zajeziti izseljevanje mladih družin. V desetih letih je vas zapustilo sto prebivalcev, kar opozarja in terja rešitev. Če bi uspeli zgraditi kakšen manjši industrijski obrat ali razviti malo gospodarstvo, bi bilo veliko bolje, mladi bi ostali v vasi, to pa pomeni, da bi se življenj hitreje razvijalo. Letos so skromno proslavili peti krajevni praznik-ta dan so poimenovali osnovno šolo po Edvardu Kardelju. Prosla; vljanje je bilo skromno, kot so skromni vaščani, vendar pa so tudi tokrat sklenili, da bodo s-skupnimi močmi prispevali k hitrejšem0 razvoju vasi.	Jani D-
STRAN 14
VESTNIK. 9. JULIJA
za razvedrilo
PRESENEČENJE
— Marija, bi me hotela zvečer presenetiti?
— Seveda, z veseljem.
— Lepo. Predstavi mi prijateljico Zdenko.
PRI GINEKOLOGU
Srečno poročena Francka se pritožuje ginekologu:
— Niti po petih letih nimava otroka.
— Slecite in vležite se, prosim.
— Saj bi, doktor, ampak jaz bi rada imela otroka s svojim možem . . .
V ŠOLI
— Laci, kakšno obliko ima Zemlja?
— Okroglo.
— Kako lahko podkrepiš to. svojo trditev?
— Ja, tovarišica, ne bi se rad prepiral z vami. Zaradi mene je lahko tudi štirioglata.
OBLJUBA
— Zaročenec mi je obljubljal hribe in doline.
— Obljubo je seveda izpolnil?
— Na svoj način. Kupil mi je globus.
ČEZ ČAS ODKRITO
— Pred kratki sem te prosil, da bi mi vsaj malo pomagal pri gradnji hiše. Rekel si, da nimaš časa.
— To pa ni res. Imel sem čas, pa se mi ni dalo.
— Hvala za to iskrenost. Če bi se odzval, bi te imel samo na strošku.
TUDI TAKO
— Karči, vsega hudiča počenjate, samo tistega ne, kar bi lahko v vaši delavnici strokovno naredili.
— Imam pomočnike, sam pa se ob njihovem delu uveljavljam na drugih področjih.
OČE, SESTRA IN BRAT
— Očka, sestri si kupil klavir. PreSej denarja si odštel,
mene pa si skoraj zanemaril. Kupi mi motorno kolo.
— Zakaj?
— Da bom lahko hitreje pobegnil od doma, ko bo sestra začela z igranjem.
SPREOBRNIL SE JE
— Oprosti, Miha, zanima me, kako je s tvojim bratom. Še vedno krade? •
— Spreobrnit se je. Že dve leti ne krade in ne vlamlja, vsaj pet mesecev pa ne bo.
— Je pozabil na nečedne pošle?
— Ne, v zaporu je.
REŠITEV IZ ZADREGE
— Zakaj si.se vrnila peš? Kje imaš avtomobil?
— Ni bilo prostora za parkiranje, pa sem ga prodala enemu od pešcev.
Plačal bo, ko se bo vrnil iz bolnišnice.
MILO ZA DRAGO
Eden od prijateljev ameriškemu novinarju:
— Vaš časopis je tako slab, da ga doma uporabljamo samo še za WC.
— Potem pa se vam zares godi hudičevo slabo. Pri nas imamo za take namene toaletni papir.
SODNIKI
— Na tekmi ti je sodnik spet pokazal karton. Pazi malo!
— To ni nič, to je športni karton, bolj sem zaskrbljen zaradi tistega v podjetju. Javni tožilec mi baje ne bo pokazal kartonov, ima pa cel šop bankpostov.
RAZLIČNI OBČUTKI
— Ervin, si zadovoljen z ocenami ob koncu šolskega leta?
— Jaz bi bil, le mati in oče imata, kot vedno, neke pripombe.
NEHVALEŽNOST
— Šest let sem skrbno hranil denar, da seje lahko sin izšolal za zdravnika.
— To je pa lepo, da je diplomiral.
— To ja, vendar mi je nehvaležnež že po prvem pregledu povedal, da ne smem kaditi in piti, pa še nekakšno dietno hrano je omenjal.
Oče in sin v eni od naših občin sta domala na vsaki vaški veselici izzvala prepire in pretepe. Včasih je celo plank in drugih pripomočkov zmanjkalo. Na eni od zabav pa se, tako so se dogovorili, nihče ni odzval izzivom ,,starih znancev".
Bila sta tako užaljena, da sta se na poti domov stepla med sabo.in to tako, da so imeli ob miličnikih še precej dela zdravstveni delavci.
Stari Likup je bil po svoje čudak, vendar je opazil vsako malenkost. Marsikaj je zmanjkalo, čez noč seveda, v gozdu, na njivah, neko jesen je bilo v sadovnjaku v času zorenja čedalje manj jabolk. Splezal je na drevo in ,,dežural” vse do treh zjutraj, takrat pa je v bledi mesečini zagledal konturo nekoga, ki je z veliko vnemo trgal sadeže in jim metal v vrečo. Ko jo je napolnil in hotel vreči čez ramo, je z ,,opazovalnice” vljudno vprašal: ,,Sosed, ti lahko pomagam?”
Vreča je padla na tla, jabolka so se razsula, nočni ,,gost” pa je ucvrl domov s hitrostjo, ki je bila le malo pod povprečjem tekačev čez ovire.
Znanega književnika Lindaua so povabili na lordovo poletno zabavo. Pisana druščina se je zabavala pozno v noč; zamaškov od šampanjca je bilo vedno manj kot razbitih steklenic. Zbirateljskih strasti so osumili Lindaua, ki je brez opravičil dejal, da zbira zamaške za kritike njegovih del.
Na plaži je Fill temeljito okregal zaradi nelepega vedenja svojega nadebudneža. „Če bi bil moj oče, bi me lahko karal in pretepal, zdaj pa se bom pri pravem očetu pritožil. Mamica mi je namreč zaupala očetovo ime. Ti si baje samo v. d.”
Obiskali smo ekspozituro Ljubljanske banke Pomurske banke v Radencih. Banka deluje tukaj od 20. avgusta 1970. leta in je povsem opravičila svoj obstoj.
VZORNO UREJENA BANKA V RADENCIH
Ekspozitura Ljubljanske banke v Radencih deluje v okviru poslovne enote Gornja Radgona. Njen vodja je Vera Roškar, ki je tukaj od vsega začetka, torej od leta 1976. V začetku sta delali dve uslužbenki v utesnjenih prostorih, 1979. leta pa so se preselili v nove in funkcionalne prostore. V njih združuje delo 13 uslužbenk. Da, same uslužbenke so in vse imajo enotna oblačila, ki so si jih omislile in financirale same. Imajo kar tri lastne sezonske uniforme in so bile na ta račun deležne že precej laskavih pohval. Pravijo, da vzori vlečejo. Morda bo tako tudi vtem primeru?	_
Delo v razsežnih in lično opremljenih prostorih je sedaj povsem drugačno kot pred leti. Tako so morali včasih izplačevati osebne dohodke za delavce Radenske v Boračevi kar na delovnih mestih, ker okoii 1.800 delavcem v majhni ekspozituri nikakor ne bi mogli ustreči, nam je pravila tova-^Ekspozitura -Rac nci ima 4.330 dinarskih varčevalcev, 213 tekočih računov, 298 žiro in 1.326 deviznih računov. Od kar pa deluje v Radencih zadruga za stanovanjsko gradnjo, se je razmahni o tudi tovrstno varčevanje. Tako opravlja ekspozitura vse frnadene posle v zvezi z novim naseljem hišic Je o ca, ki jih lahko vidite ob glavni cesti, ki vo proti Radgoni. Namensko pri njih varčuje97 občanov in kar 152 h ima v ta namen veza
Skupno je na rad nski
čevanih nad 84 milijonov ali za preko ose™ milijard starih dinarjev. Od tega je za z,o milijarde starih dir rjev deviznih sredstev občanov.
V to sodobno poslopje v Radencih so so preselili delavci banke 197». leta.
Ekspozitura je v času svojega obstoja Odobrila 640 posojil za stanovanjsko gradnjo Jetno pb odobrijo okoli 440 potrošniških kreditov. Tukajšnja prebivalstvo bi težko shajalo brez svoje banke. Velikega pomena pa je tudi za goste zdravilišča Radenska in za številne turiste, ki se radi ustavljajo v tem slikovitem zdraviliškem kraju.
Radenska Radenci
DO Radenska Radenci n. sol. o.
TOZD turizem in gostinstvo »GROZD«
Gornja Radgona objavlja
Javno
licitacijo
zapoltovorni avto — IMV 1600, letnik 1971 (nevozen) isklicna cena 20.000,00 din.
ELMA TOVARNA GOSPODINJSKIH APARATOV LJUBLJANA
TOZD ELEKTROMATERIAL PROIZVODNJA ELEKTRO-MATERIALA LENDAVA
OBJAVLJA
JAVNO
LICITACIJO
za prodajb tovornega avtomobila TAM 6500
— nosilnost 5 ton
— letnik izdelave 1970
— izklicna cena 80.000 din
Tovorno vozilo je vozno in registrirano.
Javna licitacija se izvrši dne 15. 07. 1981 ob 12. uri v prostorih TOZD, v Lendavi Kolodvorska 8.
Vsi interesenti so dolžni 15 minut pred pričetkom javne licitacije vplačati v blagajni TOZD 10 % izklicne cene.
Ogled vozila je možen na dan licitacije med 6. in'11. uro.
- Razpisna komisija delovne skupnosti uprave za družbene prihodke občine Murska Sobota
razpisuje
prosta dela in naloge
referenta za odmero davkov od premoženja
Pogoj: višja izobrazba upravne, ekonomske ali pravne smeri, 2 leti ' delovnih izkušenj v davčni službi ter opravljen strokovni izpit
Delovno razmerje za razpisana prosta dela in naloge se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati morajo poleg navedenih pogojev imeti še moralno politične kvalitete.
Prijave kolkovane z din 4,00 z dokazili o strokovnosti in življenjepisom je vložiti pri Upravi za družbene prihodke v 15 dneh po objavi razpisa.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo. _
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA VARSTVO PRED POŽAROM OBČINE Murska Sobota
RAZPISUJE
za šolsko leto 1981/82
1 kadrovsko štipendijo
za študij na Višji tehnični šoli Zagreb — smer varstvo pred požarom
Prošnji za štipendijo, napisani na predpisanem obrazcu, je treba priložiti:
— overj’en prepis ali fotokopijo zaključnega spričevala srednje šole,
— podatke o materialnem-stanju
— potrdilo o članstvu v gasilski organizaciji
Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave.
STRAN 15
VESTNIK, 9. JULIJ
31
— BD Mura iz Kroga ekipni zmagovalec
V počastitev dneva borca je brodarsko društvo Mura iz Kroga pripravilo tradicionalno tekmovanje v spustu in slalomu Mura 81. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 150 kajakašev in kanuistov iz osmih klubov iz Slovenije in Hrvatske. Najmočnejša udeležba je bila v mladinski konkurenci, ki je veljalo za odprto prvenstvo Slovenije.
Največ uspeha so imeli tekmovalci BD Mura iz Kroga, ki so postali ekipni zmagovalec, hkrati pa so osvojili tudi več prvih mest. Posebej velja omeniti prvo mesto in naslov republiškega mladinskega prvaka Andreja Titana v spustu ter prvo mesto Štefana Varge v konkurenci članov, kjer je premagal tudi Tumaro. V mladinski konkurenci je v spustu poleg Titana, ki je bil prvi, Mavric zasedel četrto, Horvat pa peto mesto. V slalomu je dosegel lep uspeh Robert Meolic, ki je bil med mladinci drugi, Horvat peti, Titan pa enajsti. Prvo mesto sta osvojila tudi brata Verban v slalomu v disciplini C—2, medtem ko sta bila v spustu tretja. V članski konkurenci se je najbolje izkazal Varga, kr je zmagal v K—1 v spustu, Franc Titan je bil tretji. V slalomu pa je bil Franc Titan drugi in Varga tretji. Velja še omeniti prvo mesto Štefana Čin-ča v spustu in slalomu v disciplini C—1 ter zmago Marjane Cinč > med članicami v spustu K—1. V disciplini 3 x K— 1 so mladinci , Mure iz Kroga osvojili drugi mesti tako v slalomu kot v spustu.
Ekipni vrstni red: 1. BD Mura iz Kroga 301 (očka, 2. Rašica 220,
ANDREJ TI TAN republiški mladinski prvak v spustu — na tekmovanju kajakašev Mura 81, ki je za mladince veljalo tudi kot republiško prvenstvo, je član Brodarskega društva Mura Krog Andrej Titan dosegel zelo velik uspeh, saj je v spustu prepričljivo zmagal in tako osvojil naslov republiškega mladinskega prvaka. Velja še omeniti, da je Titan prejšnjo nedeljo tekmoval tudi v jugoslovanski mladinski reprezentanci na evropskem prvenstvih v Spittalu v Avstriji in bil tudi tam dokaj soliden. Če bi bil le nekaj dni mlajši, bi med mlajšimi mladinci osvojil 1. mesto, tako pa je v kategoriji starejših mladincev zasedel 18. mesto v spustu. (Tekst in foto: J. G.)
3. Hrastnik 200, 4. Varteks 167, 5. Soške elektrarne 144, 6. Nivo Celje 125, 7. Rade Končar Zagreb 82 in 8. Slavija Zagreb 19 točk.
F. Maučec
S trend rokometnimi tekmami v Črenšovcih. Murski Soboti in Beltincih se je moštvo Jugo teama iz Ingol-stadta, ki ga sestavljajo naši delavci na začasnem delu, poslovilo kot moštvo od svojih športnih prijateljev v Pomurju. Po desetih letih uspešnega delovanja na športnem področju je zaradi starosti, prezaposlenosti in odhoda nekaterih igralcev domov
srečanja. Zato se ustanovitelj in odgovorni vbdja Jugo teama Egon RUSENBERG iskreno zahvaljuje prijateljem iz Murske Sobote, Lendave, Polane, Kroga, Beltinec, Turnišča, Črenšovec in Ormoža za uspešno sodelovanje.
Za zaključek delovanja Jugo teama bo v Ingolstadtu v soboto, dne 11. julija 1981, rokometni turnir veteranov, na katerem bo sodelovalo pet
moralo moštvo Jugo teama prenehati z aktivnim igranjem. Moštvo je osem let uspešno nastopalo v okrožni ligi Donau — Ilm — Ingolstadt. Svoj največji uspeh pa je doseglo leta 1979, ko je zasedlo drugo mesto. Izredno prisrčna pa so bila prijateljska srečanja v Jugoslaviji tako rokometašev kot nogometašev Jugo teama, ki so pomenila veliko več kot samo
ekip, med njimi tudi rokometaši Poleta iz Murske Sobote. Ker pa bi se radi nekateri naši delavci, ki so na začasnem delu v Ingolstadtu v ZR Nemčiji tudi po prenehanju delovanja Jugo teama še naprej ukvarjali s športom, jim bo to omogočeno v matičnem društvu TV 1861 v Ingolstadtu. Tako bodo lahko športne stike obdržali tudi z matično domovino.
TEKMOVANJE ŠŠD SLOVENIJE
ZLATI ZNAČKI MENTORJEMA ŽALIKI LOBI IN BRANETU KLUNU
— PRIZNANJE PREJELA TUDI UČENKA OŠ BAKOVCI HELENA TITAN
Pred dnevi so v Ljubljani ob zaključku letošnjega tekmovanja šolskih športnih društev Slovenije podelili priznanja zlate značke mentorjem in najboljšim učencem — organizatorjem v šolskih športnih društvih. Priznanja podeljuje republiški center šolskih športnih društev.
Od šestih telesnovzgojnih delavcev — mentorjev, sta zlati znački prejela Žalika Lubi, mentorica na šoli s prilagojenim učnim programom iz Ljutomera, in Brane Klun, mentor na šoli s prilagojenim učnim programom v Gornji Radgoni. Od učencev pa je kot edina iz Pomurja prejela priznanje Helena Titan iz osnovne šole Bakovci.
Steržaja v reprezentanci
Člana KK Čarda iz Murske' Sobote Hary in Miro Steržaj sta bila določena v reprezentanco Slovenije, ki bo sodelovala na četveroboju Tirolske, Furlanije, Bavarske in Slovenije. Tekmovanje bo v Italiji.	fk
 I

NOGOMET
OLIMPIJA V TURNIŠČU IN BAKOVCIH
Slovenski prvoligaš Olimpija iz Ljubljane se je pod vodstvom namestnika trenerja Franja Frančeškina, kije sicer doma iz Lendave, teden dni pripravljal v Murski Soboti ih Bakovcih za bližajočo se novo tekmovalno sezono in za zaključek odigral prijateljski tekmi v Turnišču in Bakovcih.
Srečanje v Turnišču, ki sodi v okvir praznovanja 40-letnice nogometnega kluba Turnišče seje končalo z zmago Olimpije 13:3. Gole za Turnišče so dosegli: Hanc iz enajstmetrovke, Mujdrica in Kranjec. Sodil je Bukovec iz Lendave, tekmo pa si je ogledalo okrog tisoč ljubiteljev nogometa.
Prijateljsko srečanje v Bakovcih, kije bilo posvečenu krajevnemu prazniku, hkrati pa so ob tej priliki odprli nove društvene prostore, ki so za Bakovce in nadaljni razvoj telesne kulture velika pridobitev, seje končalo z zmago Olimpije 5:2. V prvem polčasu je proti Olimpiji nastopila reprezentanca MNZ Murska Sobota, v drugem pa soboška Mura. Strelca golov sta bila Cener iz enajstmetrovke in Jančar. Sodil je Kolar iz Bakovec. Tekmo v Bakovcih, kjer ima Olimpija veliko svojih pristašev, sije ogledalo okrog dva tisoč gledalcev.

77 in Tothom (Hadoš 75 krogov.
NAMIZNI TENIS - JAKOSTNE LESTVICE
Š. A.
STEFAN KOVAC PRVIČ PRI ČLANIH
Na zadnji konferenci NTZS so bile sprejete tudi jakostne lestvice za sezono 1980/81, ki jih je izdelala tehnična komisija NTZS skupaj z republiškimi kapetani. Jakostne lestvice, ki so zbira točkovanj vseh tekmovanj po republiškem in zveznem koledarju, so najboljše merilo uspešnosti posameznega igralca, ker- pač niso odvisne od samo • enega tekmovanja, pa naj bo to tudi uradno prvenstvo, ko ima vsak igralec določene spodrsljaje.
V povprečju so Sobočani tudi v tej sezoni dosegli enake rezultate kot v pretekli, le s to razliko, da so precej napredovali pri pionirjih, kjer sO se prebili v sam republiški in zvezni vrh. Članska konkurenca je končno prinesla prvo mesto tudi na jakostnih lestvicah SRS ta čas najboljšemu slovenskemu igralcu — republiškemu prvaku Štefanu Kovaču, ki je s 447 točkami prvič osvojil republiške članske jakostne lestvice. Njegov naj hujši tekmec Urh je za njim zaostal za 52 točk, zmagovalec nekaj zadnjih let Savnik pa še veliko več. Drugi -Sobočan Boris Horvat je z 213 točkami zasedel 5 mesto kar je za dve mesti slabše kot v lanski sezoni. Tudi njegovi rezultati v  tej sezoni niso bili takšni kot smo pričakovali, zlasti še na zvezni ravni, ko se mu ni uspelo prebiti v vrh' jugoslovanskih mladih igralcev. Sicer je tudi za Kovača značilno, da po uspešnem treningu na Japonskem v tej sezoni v zveznem merilu ni dosegel pričakovanih rezultatov kljub temu, da je še vedno ostal najboljši mladi igralec v Jugoslaviji. Deloma je to tudi posledica da v klubu ni imel primernih partnerjev za trening pa tudi količina
treninga ni bila tolikšna da bi zagotavljala prodor med najboljše jugoslovanske igralce, kar je spet razumljivo zaradi njegovi njegovih šolskih obveznosti kot maturanta gimnazije. Zdaj pa ima vse možnosti.da se z dobrim delom prebije med najboljše jugoslovanske igralce, kar bi m.u moralo v naslednjih dveh sezonah vsekakor uspeti.
V mladinski konkurenci Sobočani še niso imeli posebnih uspehov in nimajo še nobenega igralca med prvih dvajset. Tako je najboljši Dušan Kovač, s 46 točkarpi na 23. mestu. Kolar s 17 točkami na 32. mestu in Močan s 14 točkami na 36. mestu. Kljub temu pa so se že odlikovali s posameznimi zmagami na raznih tekmovanjih nad najboljšimi slovenskimi mladinci in prodor lahko pričakujemo v novi sezoni. Pri mladinkah je Gregorjeva s 17 točkami na 27. mestu, vendar bi bila njena uvrstitev precej boljša, če bi se udeležila vseh tekmovanj.
Kot smo /e uvodoma povedali, je bil naj večji skok dosežen pri pionirjih, saj so kar trije med najboljših. 15. Dušan Kovač je z 219 točkami na odličnem drugem mestu, ki si ga je priboril z odličnimi rezultati v drugi polovici sezone. Za republikim prvakom in najboljšim slovenskim pionirjem Zalaznikom je zaostal na 32 točk, za tolažbo mu je lahko, da je bil s 3. mestom najuspešnejši slovenski pionir na državnem prvenstvu. V lanski sezoni je bil na 8. mestu, ima pa velike možnosti v novi sezoni, da osvoji jakostne lestvice, seveda le pod pogojem, da se bo na sezono dobro pripravil, poleg tega pa tudi nekaj najboljših pionirjev
zapušča pionirske vrste. Velik skok od lanske sezone, ko je bil na 15. mestu, pa je naredil Miran Močan, kije s 191 točkami pristal na 5. mestu in je imel ob koncu sezone sploh najboljše rezultate, vendar je bil njegov zaostanek iz prve polovice sezone prevelik, da bi lahko posegel v sam republiški vrh. Tudi za njega velja, da zapušča pionirske vrste z veliko možnosti, da se že prvo leto uveljavi kot mladinec. Tudi Vlado Veren je z 12. mestom in 76 točkami izboljšal svojo uvrstitev od lani, ko je bil 16. Od njega se je sicer več pričakovalo vendar ima v novi sezoni možnosti za visoko uvrstitev. Od Sobočanov je Gruškovnjak z 31 točkami na 18. mestu, najmlajši Benko pa z 10 točkami na 26. mestu. Ob koncu lahko ugotovimo, da je bila tudi ta sezona za Sobočane zelo uspešna, posebno je še razveseljivo, da spet raste obetavni mladi rod od katerega lahko v prihodnje veliko pričakujemo.
Vrstni red najboljših v SRS — ČLANI: 1. Kovač (Sob) 447 točk, 2. Urh (Ol) 395, 3. Savnik (01) 238, 4. Pavič (Fuž) 214, 5. Horvat (Sob) 213, 6. Rak B. (Ol) 175, 7-Klinger (Mrb) 149, 8.-9 Štebih (Mrb), Založnik (Ol) IH, >?• Sarlah (Ol) 110 točk; MLADINCI: I. Maras (Ol) 391/2. Podlesnik (Mrb) 375, 3. Likar (Fuž) 364, 4. Premzl (Mrb) 334, N Kuntner (Mrb) 294; PIONIRJ*’ 1. Zalaznik (Kem) 251, 2. Kovač (So) 219 3. Špelič (Koč) 217, 4. Matjaševič (Tr) 202, 5. Močan (So) 191, 6. Veber (Jes) 160, \ Kališnik (Ol) 149, 8. Jeraša (=al 140, 9. Maček (Sa) 130. 10. Lisac (Koč:) 109 točk.	,
M-

ŽALIKA LUBI — mentor na osnovni šoli Cvetko Golar v Ljutomeru:
,,Delo z mladino s prilagojenim učnim programom zahteva veliko potrpežljivosti, zbranosti in volje. Ko začnem učenca navajati na nekatere športne panoge otrok ob začetnih neuspehih izgubi voljo, zato ga moram prepričati, da bo ob nadaljnem delu vendarle dosegel uspehe.” Žalika je deset let delala v izredno težkih pogojih, brez igrišča. Z zgraditvijo nove šole pa so se pogoji dela vidno izboljšali, čeprav imajo le majhno telovadnico. Večino panog vodi sama. Posebno skrb posvečajo gimnastiki, planinstvu, folklori, streljanju in aktivnostim za športno značko. ŠŠD Cvetko Golar, ki šteje le 90 učencev, dosega vidne uspehe tako v občinskem kot medobčinskem in republiškem merilu. Vesela je priznanja, ki ga je prejela in ji bo spodbuda za nadaljno delo.”
BRANE KLUN — mentor na osnovni šoli dr. Janko Šlebinger v Gornji Radgoni: ;,Na naši šoli so otroci navdušeni za šport, tako da je veselje delati z ‘njimi. Seveda pa se mora mentor ves žrtvovati mladini. Mentor šolskega športnega društva sam vodi celotno delo po sekcijah. Od njega je torej odvisno kako bo delo šolskega športnega društva potekajo, ali bo znafpravil-no vključiti v delo učence kot tekmovalce in organizatorje. Tisti tekmovalci, ki so slabši v telesnih sposobnostih se namreč enakovredno vključujejo v delo kot organizatorji, sodniki in zapisnikarji. Ce bomo mentorji pravilno spodbujali učence in jih kasneje vključevali v športna društva bodo ti učenci lahko dosegali vidne rezultate. S slabim delom pa bi mentor lahko samb pokvaril ves napredek učenca. Brane Klun ima za seboj izredno bogato športno dejavnost in si je zato republiško priznanje tudi-zaslužil.”
HELENA TITAN — predsednica ŠŠD na osnovni šoli Bakovci:	,
,,Na naši, šoli imamo pestro športno dejavnost, ki jo razvijamo v okviru šolskega športnega društva. V te aktivnosti se lahko vključujejo vsi učenci. Organizirana imamo tekmovanja v okviru šole, najboljši učenci pa sodelujejo tudi na občinskih tekmovanjih. Ob koncu šolskega leta izbiramo najboljšega športnika in športnico ter organizatorja. Izdajamo tudi bilten, kjer objavljamo rezultate tekmovanj. Seveda pa posvečamo posebno skrb tudi samoupravljanju v šolskem športnem društvu. Sama sodelujem v večih športnih panogah, najrajši pa se ukvarjam z rokometom in atletiko. Priznanje, ki sem ga prejela mi bo spodbuda za nadaljnje delo. Bila sem ga zelo vesela, veselili pa so se ga tudi součenci in tovariši.”
F. Maučec

STRAN 16
VESTNIK, 9. JULIJA 19^
ŠPORT NAŠIH DELAVCEV
JUGO TEAM SE POSLAVLJA
šport_________	'
KAJAKAŠTVO
TITAN REPUBLIŠKI PRVAK
HOKEJ NA TRAVI
POMURJE: EGIPT 1:4
V okviru praznovanja 10-letnice HK Pomurje iz Murske Sobote je bila v M. Soboti prijateljska mednarodna tekma v hokeju na travi med reprezentanco Egipta in najboljšimi hokejisti iz Pomurja. Po pričakovanju so zmagali gostje, ki so si zmago zagotovili v prvem polčasu, medtem ko so bili domačini v nadaljevanju enakovreden tekmec. Častni zadetek za Pomurje je dosegel Kerman. Pre! okrog 500 gledalci sta sodila Almuhan-dis iz Egipta in Titan iz M. Sobote.
,___ -5
ATLETIKA-DRŽAVNO PRVENSTVO
BALEK PETI
V Beogradu je bilo državno prvenstvo v maratonu in hitri hoji za letošnje leto, katerega se je kot edini pomurski predstavnik udeležil Milan Balek iz Murske Sobote. Nastopil je v hitri hoji na 20 kilometrov in s časom 1:48:07,4 zasedel solidno peto mesto med najboljšimi jugoslovanskimi tekmovalci. Ker se Balek s hitro hojo ukvarja le rekreativno je njegov uspeh toliko večji.
TENIS
VEREŠ POMURSKI PRVAK
V Radencih je bilo pomursko prvenstvo v tenisu, na katerem je. sodelovalo 30 tekmovalcev iz Murske Sobote, Gornje Radgone in Radenec. Med posamezniki je bil najuspešnejši Vereš, ki je osvojil prvo mesto in pomurski naslov. Skupaj s Putnikom pa je Vereš zmagal tudi v dvojicah.
Vrstni red — posamezno: 1. Vereš, 2. Putnik, 3—4. Kovač in Benko, 5—8. Camplin, Lanščak, Sonensein in Fujs. Dvojice: L Vereš— Putnik, 2. Babič—Sonensein, 3—4. Salavec—Pejnovič in Ben- j ko—Hodoščak.	m. Sanko
STRELSTVO
HORVAT IN MURA
V počastitev dneva borca je strelska družina Dane Šumenjak iz Moščanec pripravila tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško. Sodelovalo je 21 ekip in 63 strelcev. V ekipni konkurenci je zmagala Mura z 225 krogi pred Panonijo 207 in Bodonci 179 krogov. Med posamezniki je bil prvi Horvat (Mura) z 81 krogi pred Vučakom (Bodonci)
radijski in televizijski spored od 10, do 1 6 .julija
PETEK SOBOTO NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK -
RADIO
MURSKASOBOTA
RADIO MURSKASOBOTA
RADIO MURSKASOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKASOBOTA
RADIO
' RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
1530 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo (naš nasvet, sobotna reportaža), 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
_ 17.25 Poročila; 17.30 Čez tri gore: Pojo Franko-lovčani; 18.05 Obzornik; 18.15 Marx in Engels: Postaje njunega življenja; 19.00 Ne prezrite; 19.15 Risanka; 19.20 Cik cak; 19.24 Tv in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 Tv dnevnik; 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja; 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije, dokumentarna serija; 21.00 Propagandna oddaja; 21.05 Cirkus; 21.30 V znamenju; 21.45 Nočni kino: Prekleta mularija, angleški film
ODDAJNIKI II.
MREŽE:
16.30 Poročila; 16.35 Galapagos — otočje na koncu sveta, potopisna reportaža; 17.05 Fantastično potovanje v balonu (del. naslov), mehiški film; 18.55 Naš kraj; 19.10 Zlata ptica; 19.15 Risanka; 19.20 . Cik cak; 19.24 Tv in radio nocoj; 19.25 Zrno do zrna; 19.30 Tv dnevnik; 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja; 20.00 Prva sobota, glasbena oddaja; 20.50 Propagandna oddaja; 20.55 Maščevalci, ameriški film; 22.30 Tv kažipot; 22.50 Poročila
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu. 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 1330 — V nedeljo popoldne (gost oddaje, kotiček za kmetijske proizvajalce, humoristična priloga), 1430 — NajlepŠe želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
1530 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narodno-zabavne glasbe, 1630 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
1530 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 — Aktualna tema — Žetev v Pomurju, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
1530 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik,
16.10
Nekaj minut
z..., 1630 — Koncert na domačem valu, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
1530 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 1630 — Delegatska tribuna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
17.00 Vaterpolo Mladost: Jug, prenos;
Poročila; 18.05 Tv koledar;
18.00
18.15 Plavica, otroška oddaja; 18.45 Pesem, ki traja;
19.30 Tv dnevnik; 20.00 Zeleni kabaret; 20.30 Včeraj, danes, jutri;
20.55 Porota, dokumentarna serija; 21.40 Kultura srca: Otvoritev Dubrovniških poletnih iger prenos (do 23.40)
ODDAJNIKI II. TV
MREŽE:
17.15 Narodna glasba;
17.45 Zabavno-glasbena oddaja; 18.00 Glasbena oddaja; 19.30 Tv dnevnik; 20.00 Romantika proti klasicizmu, dokumentarna serija; 21.00 Poročila;
v 21.10 Feljton; 21.40 Športna sobota; 22.00 Rajha Kabaj vanska poje arije G. Puccinija (do 22.45)
TVZAGREB * j TVZAGREB
Prvi program
16.55 Pregled sporeda, 17.00 Vaterpolo: Mladost— Jug, 18.00 Poročila, 18.05 ,TV koledar, 18.15 Razlika, 18.45 Pesem, ki traje, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije, 20.55 EPP, 21.00 Dober večer, rock, 21.45 Dnevnik, 22.00 Izvor Mafije, 22.50 Pregled sporeda za soboto
Drugi program isto kot Ljubljana II
Prvi program
16.55 Pregled sporeda, 17.00 Bajka o knezu Sve-boru in Sunčici, 18.00Poro-
9.15 POROČILA, 9.20 SEZAMOVA ULICA, otroška serija, 10.20 ŠOFERJI, nadaljevanka TV Beograd, 11.10 TV KAŽIPOT, 11.30 NARODNA GLASBA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN (do 13.35), 15.40 KOMANDANT SAVA KOVAČEVIČ, dokumentarna oddaja TV Titograd, 16.25 POROČILA 16.30 J. Messner: VRNITEV, TV drama, 17.30 ŠPORTNA POROČILA, 17.40 SENCE LETEČE PTICE, češki film, 19.10 RISANKA, 19.15 CIK CAK, 19.22 TV IN RADIO NOCOJ. 19.24 ZRNO DO ZRNA, 19.30 TV DNEVNIK, 19.55 VREME, 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA, 20.00 D- Lebovič-M. Smoje: PARTIZANSKA ESKADRILJA, nadaljevanka TV Sarajevo 20.45 PROPAGANDNA OD-
16.35 KMETIJSKA ODDAJA TV ZAGREB, 17.35 POROČILA, 17.40 V GOSTEH PRI ZBORU »SUNCOKR1LI«, otroška oddaja TV Titograd. 18.10 MOZAIK KRAT-
KEGA
FILMA:
OGLED, jugoslovanski
film, 18.45 Dl, 19.20
18.35 OBZORNIK, ZDRAVO, MLA-19.15 RISANKA, CIK CAK, 19.24
17.45 POROČILA.
17.50 BELI DELFIN, francoska risana serija, 18.05 JUGOSLOVANSKI NARODI V PESMI IN PLESU: KUD Liman Kaba Debar, 18.35 OBZORNIK, 18.45 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA, 19.15 RISANKA, 19.20 CIK CAK, 19.24 TV IN RADIO NOCOJ.
17.55 POROČILA, 18.00 RDEČA ZORA, otroška nadaljevanka TV Beograd, 18.30 OBZORNIK, 18.45 ZA PESMIJO: Vrbniče nad morjem, glasbena oddaja TV Zagreb 19.15 RISANKA, 19.24 TV IN RADIO NOCOJ, 19.26 ZRNO DO ZRNA, 19.30 TV DNEVNIK, 19.55 VRE-
ME, 19.57
GANDNA
PROPA-ODDAJA,
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Eci, peci, pec, 8.30 Ruščina, 9.00 Šolska TV, 9.30 Primer Paradin (film), 11.20 Klub seniorjev, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.00 Vrtnica za Shirley, 14.45 Zabavno popotovanje, 15.00 Buddenbrookovi, 16.00 Eci, peci, pec, 16.30 Medvedki so prosti, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Pan-optikum, 17.25 Pregled sporeda, 17.30 Mi, 17.49 Reklame, .18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Derrick, 20.15 Reklame, 20.20 Scene, 21.10 Reklame in šport, 21.10 Nočni studio, 22.30 Poročila.
Drugi program
12.55 Pregled sporeda, . 13.00 Športno popoldne, , 2T.20 Major Dundee (film),
TV MADŽARSKA
15.05 Zastrupljeni izvir, TV film. 16.10 Poštni predal 250. 16.30 Navzkrižno vprašanje, družabna igra. 17.00 Okno, reportaže. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Delta, znanstveni magazin. 19.25 Cirkus. 20.20 O
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
zaslužkih med mnogimi očmi. 21.15 Tv dnevnik. 21.25 Lahko noč, odrasli! Se, še mladoletna, italijanski film za starejše od 18 let.
čila, 18.15 18.45 19.15 19.27
18.05 TV koledar, Mladinski studio, Poetično gledališče, Risanka, 19.21 EPP, Nocoj, 19.30 Dnev-
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
nik, 19.55 EPP, 20.00Nočhi lov (film), 21.40 EPP, 21.45 Dnevnik, 22.00 Ponočna promenada
Drugi program isto kot Ljubljana II
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Angleščina, 8.35 Po Franciji, 9.05 To je Neapelj, 9.35 Dogodivščina, 10.25 Nočni studio, 11.30 Igrajmo skupaj, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.30 Tudi ženske niso angeli (film), 16.00 Abeceda športa, 16.30 Stari parnik, Reklame, 18.30 Cas v sliki,' 18.50 Šport in reklame,
19.15
20.45
Včerajšnji artisti. Reklame, 20.50
Šport, 21.10 Dunajski festival narodne glasbe.
Drugi program
14.00 Športno popoldne, 17.00 Dva^t sedem, 17.25 Rožnati panter, 18.00 Trailer, 18.23 Reklame, 18.30 Cas v sliki, 18.50 Primer za ljudskega advokata?, 19.15 Sen kresne noči (komedija), 22.20 Religija, 22.25 Chicago 1930, 23.10 Poročila.
TV MADŽARSKA
8.05 TV reprize. 9.30 Idealen mož, film. 13.55 Mežikanje. 14.35 Golgeter, za otroke. 15.00 Rodolfove čarolije. 15.20 Brodolomci, nadaljevanka. 16.20 Rehabilitacijski forum. 16.35 Krenelj, 3. del. 17.00 Moda 81. 17.30 Kratki filmi. 17 40 Praznik LR Mongolije. 18.30 TV dnevnik. 19 00 Muhasti letni časi, magazin. 20.10 Na odru Kovacs Kati. 21.00 TV dnevnik. 21.10 Nadaljujte, Henry, film.
DAJA. 20.50
ME, 21115 V
ZANIMA ZNAME-
NJU, 21.40 ŠPORTNI PREGLED
Oddajniki II. TV mreže:
16.00 NEDELJSKO
POPOLDNE. 17.30 DUNKERQUE, angleški film. 19.00 RISANKE, 19.30 TV DNEVNIK. 20.00 »SVEM 81«, glasbena oddaja, 21.00 POROČILA. 21.10 KAR BO, PA BO, ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 22.00)'
TVZAGREB
Prvi program
9.45 Pregled sporeda, 9.50Poročila, 10.00 Filmska matineja, 11.30 Narodna
glasba, 11.58 EPP, Kmetijska oddaja, Jugoslavija, dober 14.00 Zar in proti,
12.00
13.00 dan,
14.30
Zgodnja ptica (film), 16.00 Nedeljsko popoldne, 17.30 Dunkerque (film), 19.00 Risanke, 19.20 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20,00 partizanska eskadrilja, 20.45 EPP, 20.50 Reportaža, 21.20 Dnevnik, 21.40 Športni pregled,
Drugi program isto kot Ljubljana II
TV AVSTRIJA
Prvi program
10.00 Tiskovna ura, 14.15 Sirota iz Lowooda (film), 15.50 Ostržek, 16.15 Popotovanje z Odisejem, 18.00 Avstrija v sliki, 18.25 Religija, 18.30 Cas v sliki, 18.50 Šport, 19.15 Prihaja guru (film), 20.55 Poročila.
TV MADŽARSKA
8.20 Za cicibane. 10.00 Športni randevu. 12.40 Poletne počitnice, film. 13.45 Pesem doni. 14.10 Ovaduh, ameriški film. 15.45 Pogovor o operi. 16.20 Priporočamo naše sporede. 16.45 Konjski šport. 18.00 Tede; aktualnosti, reportaže. 19.00 Poročila. 19.05 Izgubljeni ljudje, ameriški film. 21.05 Telešport. 22.25 Poročila.
TV IN RADIO NOCOJ, 19.26 ZRNO DO ZRNA, 19.30 TV DNEVNIK, 19.55 VREME, 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA, 20.00 C. Goretta: POROČNI DAN, švicarska drama, 21.10 35 mm, odaja o filmu. 22.10 V ZNAMENJU
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 TV DNEVNIK V MADŽARŠČINI, 18.00 TV DNEVNIK, 18.15 ZLATARJEVO ZLATO, lutkovna nadaljevanka, 18.30 PRIPOVEDI O VSTAJI, 18.45 GLASBENA MEDIGRA. 19.00 ŠPORTNA ODDAJA, 19.30 TV DNEVNIK 20.00 PO POTEH SPOZNANJ, 21.15 VČERAJ, DANES, JUTRI. 21.25 SREČNO, TUJKA, avstralska . nadaljevanka, 22.20 IZ SPOREDA TV KOPER: Bazovica 1930, dokumentarni film (do 22.50)
19.26 ZRNO DO ZRNA, 19.30 TV DNEVNIK. 19.55 VREME, 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA, 20.00 SKUPNO, oddaja TV Titograd in drugih jugoslovanskih studiev, 21.00 PROPAGANDNA ODDAJA, 21.05 STENDHAL: RDEČE IN ČRNO, sov-
jetska
nadaljevanka.
22.10 V ZNAMENJU, 22.25 ZA LAHKO NOČ S PIANISTOM JANEZOM LOVŠETOM,
ODDAJNIKI II. TV mr^-že:
17.40 TV DNEVNIK V MADŽARŠČINI. 18.00 TV pNEVNIK, 18.15
OTROŠKA 18.45 GLASBA.
ODDAJA. NARODNA
19.30 TV
TV ZAGREB
DNEVNIK, 20.00 ŽABA;
VA VAS CLEO, 20.45 DOKUMENTARNA ODDAJA, 21.15 PORO-
ČILA. 21.25 BISER ORIENTA, malezijski dokumentarni film (do 22.30)
Prvi program
17.55 Pregled sporeda, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Zlatarjevo zlato, 18.30Zgodbaovstaji, 18.45 Zdravo mladi, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik,
TVZAGREB
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
19.55 EPP, 20.00 Divje meso, 21.20 Izbrani trenutek, 21.25 Srečanja, 22.10 Dnevnik, 22.25 En avtor, en film,
Drugi program isto kot Ljubljana II
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Eci, peci, pec; 8.30 TV kuhinja, 9.00 Angleščina, 9.15 Latinščina, 9.30 Princ in berač (film), 11.30 Svetloba in sence, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.00 Otrok Dunaja (TV film), 14.50 Poklici gospoda Schreferlsa, 15.00 Buddenbrookovi, 16.00 Eci, peci, pec, 16.30 Lassie, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Svet živali, 17.25 Pregled sporeda, 17.30 Mi, 17.54 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Cas v sliki, 19.15 Šport v ponedeljek, in reklame, 20.05 Prizorišče — New York,
Drugi program
16.55 Pregled sporeda, 17.00 Znanost danes, 17.30 Bonanza, 18.23 Reklame, 18.30 Cas v sliki, 19.15 Dallas, 20.05 Schilling, 20.50 Deset pred deseto, 21.20 Tihožitje (film), 22.50
TV MADŽARSKA
Ni sporeda
Prvi program
17.55 Pregled sporeda, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Sončna krila 18.45 Narodna glasba, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Skupaj (notranjepolitična oddaja,), 21.00 EPP, 21.05 Julijski dež (film 22.45 Poročila
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Eci, peci, pec, 8.30 Latinščina, 9.00 Angleščina, 9.30 Tudi ženske niso angeli (film), 11.00 Veselje z zabavo, 11.15 Vse življenje je kemija, 12.00 Opoldanska . redakcija, 14.00 Benji (film), 15.20 Možje z jeklenimi živci, 15.30 Arhitektura na Gradiščanskem, 16.00 Eci, peci, pec, 16,25 Tudi hec mora biti, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Jadrnica 121 ŠP, 17.25 Pregled sporeda, 17.30 Mi,. 17.54 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Cas v sliki, 19.15 Teleobjektiv, 20.00 Konec slab — vse dobro, 21.35 Tour de France (poročilo), 21.45 Poročila.
TV MADŽARSKA
15.20 Naše telo, 3. del.  15.45 V dvoje, bolgarski film. 16.35 mesto ob Volgi.
17.00 Panonska kronika.
17.30 Z Ikarusom v deželo Ikara. 18.30 TV dnevnik.
19.00 Iskalci zlata na Aljaski, nadaljevanka. 21.05 Studio 81, kulturni TV tednik. 21 .05 Tveganje, v konkurenci na svetovnem tržišču. 21.35 TV dnevnik.
20.00 FILM TEDNA. PROPAGANDNA ODDAJA MINATURE: za statve in harfo , V ZNAMENJU
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 TV DNEVNIK V MADŽARŠČINI, 18.00 TV DNEVNIK. 18.15 SEZAMOVA ULICA, 18.45 AMATERSKI STUDIO. 19.30 TV DNEVNIK. 20.00 M. La-lič: PRAMEN TEME, predstava Ljudskega gledališča Leskovec, 21.35 POROČILA, 21.40 ŠOFERJI, ponovitev TV na-
18.0^ POROČILA, 18.10 ČAS ZA PRAVLJICO, otroška serija TV Zagreb, 18.35 OBZORNIK, 18.45 MLADI ZA MLADE: Telesa v daljavah, 19.15 RISANKA. 19.24 TV IN RADIO NOCOJ, 19.26 ZRNO DO ZRNA, 19.30 TV DNEVNIK, 19.55 VREME, 19.57' PROPAGANDNA ODDAJA, 20.00 MEDNARODNA OBZORJA. 21.30 PROPAGANDNA ODDAJA, 21.35 V ZNAMENJU
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 TV DNEVNIK V MADŽARŠČINI, 18.00 TV DNEVNIK, 18.15 BEGUNEC, otroška nadaljevanka, 18.45 UGRABITEV, angleška serija, 19.30 TV DNEVNIK, 20.00 FILMSKI VEČER: PRIZORI IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA, serijski film DRAGA MOJA IZA. slovenski film. 23.00 24 UR (do 23.05)
daljevanke, 22.40 LJIVE SLIKE, KNJIŽEVNOST 23.55)
TVZAGREB
GIB-23.25 (do
TV ZAGREB
Pfvi program
17.55 Pregled sporeda, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Ulica Sezam, 18.45 Amaterski studio, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Pole-
Prvi program
17.55 Preglfed sporeda, 18.00Poročila, 18.05TVko-ledar, 18.15 Begunec, 18.45 Ugrabitev, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP
. /© ljubljanska banka
Pomurska banka
/9 ljubljanska banka
Pomurska banka
tni koncert, 21.10 EPP, 21.15 Izbor v sredo, 22.30 Dnevnik
20.00 Meridijani (zunanjepolitična oddaja), 20.45 EPP, 20.50 Močnejši spol, 21.50 Dnevnik, 22.05 Kuga (balet)
1 Drugi program isto kot Ljubljana II
Drugi program isto kot ' Ljubljana II
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Tudi hec mora biti, 8.35 Latinščina, 9.05 Angleščina, 9.35 Sirota iz Lowooda (film), 11.15 Teleobjektiv, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.00 Dokumentarna oddaja, 14.50 Poklici
gospoda Schreferlsa, Buddenbrookovi, Skrivnostni grob, Wickie in silaki, Spanček Zaspanček, Popi, 17.25 Pregled
15.00
16.00
16.30
16.55
17.00
spore-
da, 17.30 Mi, 17.54 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Cas v sliki, 19.15 Bosonoga grofica (film), 21.20 Šport.
Drugi program
16.55 Pregled sporeda,
17.00 Dežela in ljudje, 17.30 Bonanza, 18.23 Reklame, 18.30 Cas v sliki, 19.15 Kultura v sredo, 20.05 Religije sveta, 20.50 Deset pred deseto, 21.20 Alice ne . živi tukaj (film),
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Eci, peci, pec,8.30 Dežela in ljudje, 9.00 Angleščina, 9.30 Pod mostovi (film), 11.05 Veselje z zabavo, 11.15 Waltonovi, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.00 Marshal (film), 16.05 Eci, peci, pec, 16.30Marco, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 TV kuhinja, 17.25 Pregled sporeda, 17.30 Mi, 17.54 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Cas v sliki, 19.15 Sončni konji, 20.05 Vaš nastop prosim, 20.50 Večerni šport, 21.40 Poročila.
Drugi program
16.55 Pregled sporeda, 17.00 Popotovanje po Avstriji, 17.30 Bonanza, 18.23 Reklame, 18.30 Cas v sliki, 19.15 Klepet, 20.45 Reklame, 20.50 Deset pred deseto, 21.20 Klub 2 in poročila.
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
8.05 TV reprize. 15.05 Naše telo, 4. del. 15.30 Stop! 15.35 Disco. 16.20 Za naše zdravje. 16.35 Dva otoka v oceanu. 17.20 Poldrug milijon korakov na Madžarskem, Bakony. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Novi Scotland Yard, kriminalka. 19.45 Dokumentarni film. 20.10 Ne smej se prerano! 20.45 Okusi in klofute. 21.25 TV dnevnik.
15.15 Iluzija, ali pol ure v cirkusu. 15.45 Velike reke v luči zgodovine, Tajo. 16.35 TV borza. 16.45 Telešport. 17.10 Dokumentarni film. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Družinski krog, magazin.
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
20.50 Reklame iz Zale.
20.05 Položitev orožja, TV igra. 21.25 Sandor Fontos, portret. 21.55 TV dnevnik.
STRAN 17
VESTNIK, 9. JULIJA 1981
ževci pri Ljutomeru. In-249 ZASTAVO 750, letnik 1975, registriran do januarja 1982, prodam. Marjan Novak, Stara Nova vas 26, p. Križevci pri Ljutomeru. In-250 TAM 5000 KASONAR zelo ugodno naprodaj. Informacije: telefon 062-32-178. M-2292
BAKRENO KOMBI PEČ UGODNO PRODAM. Lipovci 89. M-2293
ŠKODO, registrirano, poceni prodam. Brezovci 10, p. Puconci. M-2294 KRAVO — po izbiri, prodam. Borejci 30, p. Tišina. M-2295
„PARK” MURSKA SOBOTA
10.	julija ob 18. in 20. uri ter 12. julija ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni vistavisionski film: „V ČAST ZRELEJŠIH ŽENSK”; ogled filma mladini do 16. leta ni dovoljen.
13.	in 14. julija ob 18. in 20. uri ameriški barvni kinemaskopski film: ,,DIVJA TOLPA”;
15.	in 16. julija ob 18, in 20. uri ameriški barvni kinemaskopski TARČA”.
„SVOBODA” GORNJA RADGONA
10.	julija ob 19,30. uri italijanski film: ,,IMENUJEM SE NOBODY” in ob 20. uri v kinodvorani hotela Radin Radenci avstralski film: „ABC OD LJUBEZNI DO SEKSA”;
11.	julija ob 19.30. uri avstralski film: „ABC OD LJUBEZNI DO SEKSA”;
12.	julija ob 9.30. uri italijanski film: ..IMENUJEM SE NOBODY” ter ob 17.30. in 19.30. uri avstralski film: „ABC OD LJUBEZNI DO SEKSA”;
15.	in 16.. julija ob 19.30 uri, francoski film; ,,AGENCIJA ZA SKLEPANJE ZAKONSKIH ZVEZ”.
ČZ ENDURO 175 in zastavo 750 ugodno prodam. Ogled možen v soboto. Car, Dankovci 22, telefon 77-029. M-2224.
TRAKTOR FERGUSON 533 s prikolico prodam. Radenci 226. M-2225
KRAVO — vozno, prodam. Mo-ščanci 73. M-2226
JEČMENSKE BALE in visoko brejo svinjo prodam. Dolnja Bistrica 37. M-2227
BREJO KRAVO, staro 6 let, prodam. Križevci 204 v Prekmurju. M-2228
ZASTAVO 750, letnik 1976, odlično vzdrževan, prodam za 45.000 din. telefon 21-325. M-2229
LADO STANDARD, odlično ohranjen, prodam. Daneta Šu-menjaka 16. M-2230
ZASTAVO 750 — tudi po delih prodam. Renkovci 58, p. Turnišče, M-2231
PEVSKO OZVOČENJE MARSHALL 100 W, MM ojačevalec — basman, bas kitaro tajfun in orgle FERFISA prodam. Stanko DUH, Lipa 168. M-2232
MLADO KRAVO, 8 mesecev brejo, prodam. Ludvik Panker, Pečarovci 79, p. Mačkovci. M-2233
BREJO KRAVO, staro 4 leta, prodam. Ogled možen vsak dan. Štefan Kavaš, Bratonci 88, p. Beltinci. M-2234
ZASTAVO 101, letnik 1978, poceni prodam. Ižakovci 143, p.
Beltinci. M-2235
OSTREŠJE (9 x 8) UGODNO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-2236
RENAULT 4 TLS, dobro ohranjen, letnik 1977, registrirano do aprila 82, prodam. Vojmir Prosen (Ljubljanski dom) Radenci 132. informacije: Radenska, telefon 73-040, interna 369. M-OP PARCELO PRODAM. Markoč, Cezanjevci 40/A, p. Ljutomer. In-251
SPAČEK, letnik 1974. prodam.
Cveto Križanič, Boreči 10, p. Kri
j VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer—Iz-
I daja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska ' I Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega uradnika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše Janez Kurbus, Dušan Lopamik, Feri Maučec (šport), Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gonter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave:’Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: Novinarji 21-232,21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tgl. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 300,00 din, polletna 150,00, za inozemstvo celoletna naročnina 700,00 din (330 Sch, 47 DM), za delovne organizacije 400,00. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 8 dinarjev. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
KOMBAJN — pripravljen za žetev, prodam. Naslov v upravi lista.
M-2251 ŠKODO prodam. Murska M-2252
100 L, letnik 1974, Janez Vlaj, Stara 14, Sobota, telefon 21-989.
ASKONA, letnik 1973, naprodaj. Strukovci 32. M-2253
KORUZO na storžih, po ugodni ceni prodam. Gorica 46, p. Puconci. M-2254
SEME RDEČE DETELJE PRODAM. Kupšinci 69. M-2255
VW 1200, starejši letnik' registri
Radenska Radenci
TOZD Jeruzalem Ljutomer
RAZPISUJE LICITACIJO naslednjih rabljerfih osnovnih sredstev
1)	Avtomobil zastava tip NF 412 dizel (combi — tovorni) star 1 leto
Avtomobil je karamboliran, izklicna cena je 60.000,00 din.
2)	Kiosk (pločevina — steklo)
Izklicna cena je 22.000,00 din.
3)	Baraka in leseni plato za rušenje na Podgradju — ribnikih.
Izklicna cena je 10.000,00 din.
V izklicno ceno osnovnih sredstev pod točko 1, 2 in 3 ni vključen prometni davek.
Licitacija bo dne 13.07.1981 ob 10. uri na sedežu TOZD Jeruzalem
Ljutomer v Ljutomeru.	.
Ogled omenjenih sredstev je možen pod točko 1 na dvorišču hotela -Jeruzalem, pod točko 2 v kopališču Banovci in pod točko 3 na ribnikih v Podgradju.
Osnovnošolski vzgojnoizobraževalni zavod Murska Sobota, Trstenjakova 73
razpisuje
delo ravnatelja OS Karel Destovnik Kajuh v Murski Soboti.
Pogoji: strokovna izobrazba po ZOŠ, strokovni izpit, vsaj 5 let delovnih izkušenj, ustrezne organizacijske sposobnosti. Razpisni rok mesec od dneva objave,
delo učitelja slovenskega jezika na OS Dane Sumenjak v Murski Soboti za nedoločen čas, pogoj: pru ali p,
delo učitelja razrednega pouka v oddelku PB z elementi celodnevnosti na OŠ Dane Šumenjak v Murski Soboti za nedoločen čas, pogoj: učitelj ali predmetni učitelj razr. p.
delo učitelja telesne vzgoje s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas na OŠ Edvard Kardelj v Murski Soboti Pogoj: pru ali
Razpisni rok za vsa tri učnovzgojna mesta je 15 dni po objavi.

ran do junija 1982, prodam. Kra-šči 25, p. Cankova. M-2257
HIŠO z vrtom in brajdami, primerno za vikend, ob asfaltni cesti, na turističnem kraju, prodam.
Alojz Hvalič, Janžev vrh Radenci. M-2258
MLADE ČISTOKRVNE NARDINCE PRODAM.
65, p.
BER-
Milan
Grmek, L Kopitarjeva 11, Maribor, telefon 062 28-966. M-MM KARAMBOL1RANI OSEBNI AVTOMOBIL R 12 TL, z novim motorjem, prodam. Marjan Bukovec, Rački vrh 2, p. Slatina Radenci. Vi-248
OPEL REKORD, registriran, v dobrem stanju, prodam za 13.000 din. Lukač, Bakovci, Prečna 18. M-2262
MALE PUJSKE PRODAM. Borejci 28, p. Tišina. M-2266 OPEL CADET CARAVAN, letnik 68, ugodno prodam. Ludvik Šijanec, Trije kralji 2, p. Benedikt. M-2267
KRAVO PRODAM. Gomboc,
Cankova 85. M-2269
TERENSKO VOZILO DŽIP (indijski), prodam. Vrtarič, Lendavska 17/C, novi blok, M. Sobota. M-2271
TV SPREJEMNIK, črno-beli, prodam. Vprašajte v popoldanskih urah: Bogdan Vunjak, Radenci 221, blok 6, 69252 Radenci. M-2272
MALE PUJSKE PRODAM. Borejci 9, p. Tišina. M-2187 MOPED (4 prestave) prodam. Pu-ževci 34, p. Bodonci. M-2147 ŠPIROVCE (,,roženice”) 12 x 14, dolžina 7 m, večjo količino, prodam. Moščanci 63. M-2270 RENAULT-12, prevoženih 85.000 km, prodam. Čena 65.000 din. Janko Slavič, Trate novi blok 1, Gornja Radgona, telefon 74-091. M-2274
BETON STARIH TEMELJEV, primeren, za novogradnjo, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-2275
MOTORNO ŽAGO STIHL PRODAM. Kobilje 48. M-2276 HLADILNIK in obešalnik, primeren za hodnik, prodam.- Heric, Lendavska 4/D, M. Sobota. M-' 2279
MOPED (4 prestave) PRODAM. Renkovci 58, p. Turnišče. M-2280 ŽAGO PAN PRODAM. Naslov v upravi lista. M-2282
LADO 1200, dobro ohranjeno in zarezno opeko KIKINDA, rabljeno, ugodno prodam. Vučkič, Talanjeva 4, M. Sobota — pri novem vrtcu, telefon 21-964. M-2284 OPEL KADET, letnik 67, pro-, dam. Gradišče 45. p. Tišina. M-2285
SEME RDEČE DETELJE PRODAM. Murski Petrovci 2, p. Tišina. M-2286
KRAVO, staro 5 let, visoko brejo, vozno, prodam. Bakan, Dokležo-vje 24. M-Ž287
TRAKTOR STEYR 18 KM, novejši tip, zamenjam za ferguson 35 KM Naslov v unravi lista. M-2289 ŽITNI KOMBAJN 685 S MASSEY FERGUSON s prešo, širina
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, dragega pokojnika v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali številne vence, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilskima društvoma iz Dol. Slaveč in Motovilec, tov. Makovcu za poslovilne besede, sodelavcem in tov. Skledarju za slovo ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
D. Slaveči, 6. 7. 1981
Žalujoči: žena Marija, sin Tonček, hčerki Ema in Matilda z družinama, hčerka Angela z možem, tašča in ostalo sorodstvo
Ob /nepričakovani in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata	_
Aleksandra Lepoša
iz Noršinec
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, zasuli grob z venci in cvetjem ter nam v težkih trenutkih lajšali gldboke bolečine. Hvala zdravniškemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice, kolektivoma Agroservis M. Sobota, GP »Zvezda« Moravske toplice, g. župniku in pevcem za pogrebni obred, posebno tov. Jančeviču za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala vsem za izrečeno sožalje.
Žalujoči: žena Marija, sin Sanji z ženo, hčerka Erika z možem, vnuki Nataša, Suzi in Sanji ter brat Geza
kose 2,70 m, dobro ohranjeno, prodanp Peter Zemljič, Zg. Ščavnica 17. M-2291
RŽENO SLAMO, večjo količino, prodam. Informacije v nedeljo do 12. ure. Rakičan 85. M-2238 MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 63, p. Tišina. M-2239
PEVSKO OZVOClTEV FBT. 60 W, ugodno prodam. Slavko Trstenjak, Banfi 3, p. Strigova. M—2240
OSEBNI AVTO TOYOTA 1200, letnik 1979, naprodaj. Ogled možen  popoldne po predhodnem dogovoru. Jože Pušenjak, Trate blok 2, Gornja Radgona, telefon dopoldne 79-007. M-2241 KOSILNICO LAVERDA PRODAM. Bakovci, Mladinska 47. M-2Ž42
MOPED (tri prestave), dobro’ ohranjen, prodam. Tišina 18. M-2243
TRAKTOR STEYR 15 s koso prodam. Beznovci 17, p. Bodonci. M-2244
TRAKTOR FERGUSON 35, dobro ohranjen, pb ugodni ceni prodam. Karel Kuzma, Drobtinci 11, p. Apače. M-2245
VEZANO SLAMO z njive in seme širokolisriatega ohrovta, prodam. Ida Kučan, Kupšinci 18, p. M.; Sobdta. M-2248
TRAKTOR STEYR, tip 180, 30 KM s pluga, brano, koso, jermeni-co in obračalnikom, prodam. Naslov v upravi lista. Vi-243 STREŠNO OPEKO FOLC, rabljeno, večjo količino in 1-fazno vodovodno črpalko — kompletno, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Temlinova 15, Murska Sobota. M-MM
KAVČ GARNITURO PRODAM. Nedič, Staneta Rozmana 15, -3. nadstropje; telefon 23-990. M-2249 TRIINPOLSOBNO STANOVANJE v M. Soboti prodam. Jožef Sapač, Stara 3 ali Kovina M. Sobota. M-2250
ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti, okolici ali Ljutomeru išče mlada družina z enim otrokom. Redni plačniki. Pokličite na telefon 82-578 od 11. do 15. ure. M-2237
SOBO oddam solidnemu fantu, zaposlenemu dopoldne in garažna vrata prodam. Marija Verban, Kajuhova 20, M. Sobota. M-2259 OPREMLJENO SOBO oddam v najem. Keršovan, Mladinska 38. M-2268
SOBO v Mariboru oddam dvema dekletoma, študentkama medicinske šole — zobozdravstvene smeri. Ogled sobe po 28. avgustu. Janez. Rane, Keleminova 5, Maribor Tezno. M-2283 NEOPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, primerno tudi za skladiščenje finejšega materiala oddam. Stefana Kuzmiča 2. M-MM
ZAHVALA
Prisrčna zahvala dr. Požu-nu, oddelek za ušesa, nos in grlo soboške bolnišnice; za-uspešno zdravljenje — hvaležni pacient Koloman Bagari, Vidonci 118, p. Grad. M-2278
PESKANJE!
Delna ali popolna površinska zaščita peskanih površin — sistem zaščite po tehničnem postopku — garantirana kvaliteta.
Se priporoča soboslikarstvo-pleskarstvo
Franc Dvanajščak Radomerje 25/A p. Ljutomer
V neznano je odšel pes, nemška doga, velik, barve srne. Vse podatke o sedanjem nahajališču psa ali morebitni ustrelitvi sporočite proti lepi nagradi Ivanu Karlovčecu, Veščica 40/A, p. Ljutomer.
DEKLE, ki ima veselje do dela v gostinstvu, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. OD po dogovoru. Vinko Galun, gostilna Preserje, Kamniška 24, 62235 Radomlje. M-2265
VINOGRAD s kletjo na Strehov-skem bregu oddam v najem. Vpra- 1 šati v Renkovcih 4, p. Turnišče. M-2-223
PREKLIC! Podpisani Marjan Raduha iz Dokležovja 3/A preklicu-jem neresnične- besede, ki sem jih izrekel o Zofiji Horvat iz Bratonec št. 95 in se ji zahvaljujem, daje odstopila od tožbe. Marjan Raduha . M-2260
SPREJEMAM VSA ZIDARKSA in tesarska dela. Delo opravljam hitro in kvalitetno. Srečko Opreš-nik, Sp. Gasteraj 10, p. Jurovski dol. M-2290
STRAN 18
VESTNIK, 9. JULIJA 19^
V skladu z določili zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: družbeni dogovor.Uradni List SRS, št. 15/81), 9. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih ali kupljenih s sredstvi, zbranimi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona (v nadaljnjem besedilu: pravilnik, Uradne objave št. 3/77) in sklepov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona z dne 29/6-1981
RAZPISUJE
samoupravna stanovanjska skupnost občine GORNJA RADGONA
Vlil. NATEČAJ
- ZA DODELITEV STANOVANJ, ZGRAJENIH IZ SREDSTEV SOLIDARNOSTI IN IZ POSEBNIH SREDSTEV SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA ZA POTREBE UPOKOJENCEV IN INVALIDOV (v nadaljnjem besedilu: solidarnostna stanovanja),
- ZA DODELITEV POSOJIL ZA GRADNJO STANOVANJ, PRENOVO STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ V LASTI BORCEV NOV TER KMETOV BORCEV NOV.
I.	SOLIDARNOSTNA STANOVANJA
1.	Upravičenci za pridobitev solidarnostnih stanovanj so: delovni ljudje, občani in družine z nižjimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah, in to:
— delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih.
— občani oz. družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje Stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih,
— občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: upokojenci, invalidi, borci NOV, kmetje borci NOV, starejši in za delo nesposobni občani.
2.	Pogoji, kijih morajo izpolnjevati upravičenci za dodelitev solidarnostnega stanovanja:
— da skupni čisti dohodek prosilca in članov njegove družine na mesec ne presega 3,507,00 din na člana družine oz. 4.822,00 din, v kolikor gre za samskega delavca oz. občana v letu 1980. Ta pogoj ne velja za upokojence, borce NOV, kmete borce NOV, v kolikor prosijo za dodelitev solidarnostnega stanovanja, zgrajenega z namenskimi sredstvi Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
—	da prosilec za stanovanje oz. kdo-od članov njegove družine ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje ali lastnik primernega vseljivega stanovanja,
—	da ima prosilec za stanovanje stalno prebivališče na območju občine Gornja Radgona.
—	da prosilec oz. njegova družina še ni imela ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
—	da prosilec ali za delo sposoben član ožje družine ni neupravičeno nezaposlen,
—	da prosilec, ki seje sam oz. z družino na lastno željo vselil v manj primerno stanovanje, prebiva v teni stanovanju že najmanj 2 leti, računajoč od dneva razpisa natečaja,
—	da prosilec pri svojih bližnjih sorodnikih (zakoncih, starših, otrocih), ki so lastniki večstanovanjske hiše, stanovanj ali stanovanja, ki presega stanovanjske normative na območju občine, ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja.
—	da prosilec ali nekdo od članov njegove družine ni lastnik počitniške hiše.
 — da prosilec oz. člani njegove družine ne posedujejo nepremičnine v vrednosti 100.000,00 din oz. /ečje vrednosti za posamezni kos,
—	da prosilec plača lastno udeležbo po določilih tega natečaja.
3.	Lastna udeležba:
Upravičenci do solidarnostnega stanovanja bodo morali, če bodo uvrščeni na potrjeno prednostno listo, prispevati lastno udeležbo za stanovanje, ki znaša od 1 do 4 % od vrednosti dodeljenega stanovanja.
Lastna udeležba upravičenca do stanovanja, ki se kupuje iz sredstev SPIZ in sredstev, ki se namensko zbirajo za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV in kmetov borcev NOV, se določi po 13. čl. družbenega dogovora. Za nova stanovanja bo upoštevana nabavna cena, za starejša stanovanja pa tržna cena.
Višina lastne udeležbe jeOdvisna od skupnega poprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana za leto 1980. Ce znaša poprečni mesečni skupni'dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim čistim dohodkom v SR Sloveniji v letu 1980
za družine z dvema ali več člani	za samske občane	znaša lastna udeležba
do 20 %	do 35 %	brez udeležbe
nad 20 do 25 % nad 35	do 40 %	i %
nad 25 do 30 % nad 40	do 45 %	2 %
nad 30 do 35 % nad 45	do 50 %	3 %
nad 35 do 40 % nad 50	do 55 %	4 %
Lastno udeležbo bodo morali upravičenci, ki jim bo dodeljeno solidarnostno stanovanje po tem natečaju, nakazati na žiro račun sredstev družbene pomoči po prejemu odločbe o dodelitvi stanovanja. Sredstva lastne udeležbe se bodo vrnila upravičencem po 10 letih v enkratnem znesku s 3 % letno obrestno mero.
Plačila.lastne udeležbe so oproščeni:
—	občan, upravičenec do družbenega stanovanja, ki se mu stanovanje dodeli‘zaradi rušenja starega stanovanja zaradi družbenega interesa,
— imetnik stanovanjske pravice, kije zamenjal stanovanje za manjše oz. manj vredno stanovanje,
—	občan, ki prejema pri pokojnini varstveni dodatek in
—	občan, ki mu je oz. njegovim družinskim članom družbena denarna pomoč edini vir za preživljanje.
Upravičenec do družbenega stanovanja je lahko oproščen plačila lastne udeležbe, če živi on oz. njegova družina v težjih razmerah oz. v izredno težkih socialnih primerih, kijih določa 11. člen družbenega dogovora.
4.	Postopek za vlaganje prošenj za dodelitev solidarnostnih stanovanj:
prošnje je vložiti na posebnem obrazcu, ki ga prošnik dobi pri strokovni službi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona, Trg svobode 10/1. Obrazec za prošnjo prošnik izpolni sam s pisalnim strojem ali s tiskanimi črkami. Podatke, ki jih na obrazec prošnje vpisuje organizacija združenega dela ali drugi organ, je treba overiti s pečatom in podpisom pooblaščene osebe.
K prošnji je potrebno priložiti naslednje dokumente:
—	potrdilo o premoženjskem stanju (dobi se na davčni upravi občine)
— potrdilo o skupnem čistem dohodku prosilca in njegovih družinskih članov oz. članov ožje ekonomske skupnosti, v kateri živi za leto 1980 (dobi se pri delovni organizaciji, kjer so zaposleni. Upokojenci predložijo odrezek od pokojnine oz. invalidnine iz meseca decembra 1980. V skupni čisti dohodek družine se štejejo vsi dokazljivi skupni čisti dohodki, ki po zakonu o davkih občanov predstavljajo osnovo za davek iz skupnega dohodka občanov),
—	potrdilo o stalnem prebivališču in o številu članov prošniko-ve družine (dobi se na krajevnem uradu oz. pri prijavno-odjavni službi pri občini),
— eventuelna zdravniška potrdila o boleznih, na katera vplivajo stanovanjske razmere.
—	potrdilo o upravičeni nezaposlenosti, ki jo izda skupnost za zaposlovanje za nezaposlene družinske'člane,
—	potrdilo o skupni dobi (izdajo delovna organizacija),
—	potrdilo o samohranilstvu (izda jo skupnost socialnega skrbstva ) in
— izjavo prosilca o načinu zagotovitve lastne udeležbe.
5.	Druga določila.
Natančnejše pogoje in merjla za dodeljevanje stanovanj po tem razpisu vsebujejo: spredaj citirani pravilnik, sprejete spremembe in dopolnitve pravilnika z dne 27/5-1980, in sprejeti začasni sklepi z dne 29/6-1981.
Natečaj za pridobitev solidarnostnih stanovanj traja od.dneva objave v VESTNIKU do. vključno 30. julija 1981. Nepravočasne prošnje se zavržejo. V natečajnem roku bo strokovna služba samoupravne stanovanjske skupnosti sprejemala prošnje neposredno od prašnikov oz. po pošti na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona, Trg svobode 10/1, 69250 Gor. Radgona.
II. Pridobitev posojila
ZA GRADNJO STANOVANJ, PRENOVO STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ V LASTI BORCEV NOV TER KMETOV BORCEV NOV
L Razpisna natečajna vsota znaša 900.000,00 din.
22.	Razpisni pogoji:
—	da prosilec namensko varčuje pri banki,
—	da prosilec nima dovolj velikega oz. ustreznega stanovanja,
—	da prosilec ima lastno stanovanjsko hišo, zgrajeno do zaključne III. gradbene faze,
—	da z rekonstrukcijo poveča stanovanjsko površino, pridobi večje število stanovanjskih prostorov ali izboljša stanovanjske razmere z uvedbo ali modernizacijo sanitarne oz. ogrevalne opreme in
—	- da ima sredstva za lastno udeležbo, ki glede na. poprečni dohodek na člana družine v letu 1980 znaša:
če znaša poprečni mesečni dohodek na družinskega člana	znaša lastna udeležba od cene stand, stan. najmanj		pripada posojilo največ
	do 4.383 din	30	30%
od 4.384	do 6.575 din	40%	20%
od 6.576	do 8.767 din	50%	15%
od 8.768	do 10.520 din	55%	10%
nad 10.521 din		60%	5%
3.	Prednost za posojilo ima prošnik, ki:
— ima nižji poprečni mesečni dohodek na člana družine od zneska 3.5.07,00 din,
— zida oz. vrši rekonstrukcijo ob upoštevaju elementov za standardno hišo oz. stanovanje.
— ima večje število družinskih članov,
— da je invalid I. kategorije z dodatkom za pomoč in postrežbo. ali je invalid I. kategorije nekdo od njegovih družinskih članov,
— ima družinsko stanovanjsko hišo, zgrajeno do višje gradbene faze,
— bo s preselitvijo v novozgrajeno hišo sprostil družbeno stanovanje.
4.	Upravičenec lahko dobi posojilo iz natečajne vsote največ 80.000,00 din.
5.	Obrazci za vloge za posojila se dobijo pri Poslovni enoti Ljubljanske banke v Gornji Radgoni, ki bo tudi do 30. julija 1981 zbirala vloge po tem natečaju.	•
Vloge za natečaj, prispele po tem datumu, ne bodo upoštevane.
Prosilci za posojila so dolžni k vlogi priložiti vsa dokazila, ki so potrebna za dokazovanje dejstev, kijih terjajo razpisni pogoji.
Glede ugotavljanja kreditne sposobnosti upravičencev do posojila, načina porabe in odplačevanja posojila ter drugih vprašanj, ki jih podrobneje-ne določa ta natečaj, se smiselno uporabljajo določila pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje, splošni akti Ljubljanske banke ter drugi predpisi s področja.stanovanjskega gospodarstva.
Upravičenci bodo posojilne pogodbe sklepali s poslovno enoto Ljubljanske banke v Gornji Radgoni, ki je tudi pooblaščena, da od posojilojemalcev zahteva zavarovanje posojila in da kontrolira namensko uporabo posojila.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gomja Radgona
ZAHVALA
V 93,-letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek, brat in stric
Jože Maček
iz M. Petrovec .✓
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju soboške bolnišnice za vso zdravniško pomoč v času njegove bolezni, g. župniku za pogrebni obred, govornikoma za ganljive besede ob odprtem grobu in vsem za darovano cvetje.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
Neutolažljiva žena Elizabeta, hčerkici Štefka in Marjanca, oče, mama, sestra Marija z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama irf prababica
Umiranje je obup. In je upanje. To si nam z vsem svojim bistvom dokazala ti, ljuba mama. J J	žena in babica.
Tvoja vera v življenje nas hrabri, spominjamo se te in z-ahvaljujemo se vsem tistim katerim . J	misel zaide kdaj na te.
Frančiška Beznec
roj. Gjergjek
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, zasuli njen grob s cvetjem, nam pa izrekli sožalje.
Posebno zahvalo izrekamo dr„ Hauzerjevi in osebju internega oddelka soboške bolnišnice za nego in lajšanje bolečin. Najlepše se zahvaljujemo predstavnici KS ZlatiTemlin za poslovilne besede, gospodu župniku Evgenu Balažiču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Puconci. 18. junija 1981
VSI NJENI
STRAN 19
VESTNIK, 9. JULIJA 1981
v besedi in sliki po pomurju
SPOMINI NA VSTAJO SE ŽIVIJO
Osrednja proslava ob letošnjem dnevu borca v lendavski občini je bila pri Copkovem mlinu v Mali Polani, v kraju kjer je bil leta 1944 ustanovljen prvi odbor OF v tem kraju. Borci so tako počastili tudi 40 letnico vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti, ter 40 letnico ustanovitve OF. Foto Jani D.
Borci, občani in mladina lendavske občine so letošnji dan borca praznovali na izviru revolucije pri Copkovem mlinu v Mali Polani, kjer so aktivisti lendavske občine in tega kraja leta 1944 ustanovili prvi odbor osvobodilne fronte,'ki je skupaj z drugimi zanetil upor proti sovražniku. Okoli 400 se jih je zbralo na svečanem zborovanju na katerem je o 40 letnici vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti govoril član občinskega odbora Zveze borcev Milan Frančeškin, ki je poudaril tudi trpljenje okrog 600 občanov lendavske občine, ki jih je okupator interniral v taborišče Sarvar. Revolucionarna izročila morajo
najti mesto med mladimi, ti naj jih nadaljujejo, to pa bo največje zagotovilo, da spomini na revolucijo ne bodo izumrli. Pred svečanim zborovanjem so na seji občinskega odbora zveze borcev občine Lendava podelili 33 priznanj članom organizacije, 6 priznanj pa organizacijam združenega dela, šolam in karavlam. Posebne delegacije so položile vence na grobove padlih in spominska obeležja. V pestrem kulturnem programu so nastopili učenci osnovne šole iz Velike Polane ter folklorna skupina, po proslavi pa je bilo prijateljsko srečanje borcev in internirancev ter občanov.
Jani D.
— KMEČKI DAN ’Sl V ŠALAMENCIH -
NA KMETIJI JE PRISTNO ŽIVLJENJE!
-- MDA GORIČKO 81 
OBRAMBNI DAN BRIGADIRJEV
Na mladinskih delovnih akcijah posvečajo posebno skrb tudi raznim aktivnostim s področja obrambne vzgoje, ki jih preverjajo na
obrambnih dnevih. Tako so tudi brigadirji MDA Goričko 81 v Gornjih Petrovcih na dan borca preverjali svoje znanje iz obrambnih ve-
ščin. Obrambni dan je organizirala občinska konferenca ZRVS Murska Sobota v sodelovanju z občinsko strelsko zvezo, občinskim
štabom teritorialne obrambe in garnizonom JLA. Preizkušali so znanje iz topografije in kartografije, orientacije, streljanja z malokalibrsko puško, metanju bombe na cilj in taktično orijentacijskem pohodu. Mladi so pokazali izredno dobre rezultate, organizacija obrambnih dnevov pa se je pokazala kot izredno dobra oblika obrambnih priprav mladih za morebitno obrambo domovine.
Na obrambnem dnevu MDA Goričko 81 v Gornjih Petrovcih je sodelovalo 23 ekip iz petih brigad. Najboljša je bila MDB Zdravko Čebular — Rado iz Slovenj Gradca, ki je s 605 točkami osvojila prvo mesto pred II. SNOV Ljubo Šercer Ljubljana Vič—Rudnik 591 in MDB Kočevski zbor iz Kočevja 577 točk. Med strelci pa sta se najbolje izkazala Regava Hariati s 36 in Marjan Mrvar s 46 krogi, oba sta iz MDB Kočevski zbor iz Kočevja.
Na pobudo kooperantov vasi Šalamenci in na osnovi doseženega napredka v kmetijski proizvodnji kooperantov te vasi, so se odločili poizkusiti, kakšen napredek lahko doseže vas kot skupnost kooperantov, če so le-ti pravilno organizirani in motivirani ter če se jim nudi primerna strokovna pomoč prek pospeševalne in drugih služb.
Na področju TZO Murska Sobota so v vasi Šalamenci v preteklem obdobju dosegli velik napredek. V ta namen so v nedeljskem sončnem dopoldnevu ocenili ukrepe in uspehe v celotni rastlinski in živalski proizvodnji. Kmečki dan ’81 v Šalamencih pa je bil za mnoge obiskovalce in domačine tudi dan sprostitve, oddiha ter bodrenja športnega duha. Po otvoritvi in uvodnem pozdravu sta bila prikaz in povorka kmetijskega orodja in strojev. Sledilo je ocenjevanje živali ter • tekmovanje v kmečkih opravilih. Močnejši fantje so se pomerili v žaganju hlodov, ženske so lupile seme ...
Izmed šestnajstih razstavljalcev seje komisija dokaj težko odločila za najvišjo nagrado. Vseeno pa ni bilo težko izbrati Štefana Domjana iz Šalamenec, ki je dobil nagrado za najboljši hlev v vasi Šalamenci ter nagrado za najvišjo tržno proizvodnjo mleka, kot tudi za svojo elitno kravo. »Lani sem bil dobitnik srebrne plakete za mleko. Imamo sedem krav in dnevno oddamo okrog 100 litrov mleka. Vsi smo sodelovali pri pripravi kmečkega dneva,« je govoril Štefan Domjan, z upanjem, da bo tudi njegov sin, ki je končal 1. letnik kmetijske šole nadaljeval I tradicjo. Zena Helena, ki posveča največ skrbi živini ga je dopolnila: »Največje priznanje za vloženo delo bi dobili takrat, ko bi vedeli, da tudi drugi znajo ceniti trdo kmečko delo, za katero moramo večkrat žrtvovati svoj prosti čas.« Drugo nagrado za kravo je osvojil Štefan Krenos, tretjo ša Štefan Sever.
Prvo nagrado za prvesnico pa je dobil Ludvik Janža, drugo Štefan Domjan, tretjo pa Evgen Žekš, kije dobil tudi priznanje za proizvodnjo travne silaže. Priznanje je prejel tudi Branko Bela za dolgoletno J proizvodnjo svinjskega mesa. Tako kot Štefanu Krenosu, kije dobil I priznanje za proizvodnjo sena, je tudi njemu namenjena nagrada 300 j kilogramov koncentratov.
Seveda pa so-si v vasi kot najaktivnejše društvo Zveze žena tudi i/ ženske zaslužile vso priznanje.	/
Z namenom, da se prikažejo dosedanji rezultati, hkrati pa se okrepi volja in elan vseh kooperantov in pospeševalne službe, da vztrajajo do konca, se je iztekel Kmečki dan v Šalamencih, z upanjem, da se tovrstne manifestacije ne bi nikoli izrodile. TEKST IN FOTO: , i
M. SKLEDAR
Več znanja in surovin
O družbeno ekonomskem položaju gradbeništva v lendavski občini je bilo v zadnjem času v občini več razprav. Vse so iskale možnosti za hitrejši razvoj te pomembne dejavnosti, ki ima v celotnem gospodarstvu občine dokajšnjo vlogo. Iz vseh razprav je razbrati, da so možnosti razvoja gradbeništva v glavnem večja uporaba znanja ter rezultatov strokovnega in razvojno raziskovalnega dela, kar bi omogočilo uvajanje sodobne tehnologije gradnje pri čemer bi zmajšali udeležbo živega dela in povečali produktivnost s tem pa seveda tudi pocenili gradnjo. Na področju lendavske občine so dane možnosti za uporabo kvalitetnih surovin, kot so kvalitetna glina, gramoz, izolacijski materiali. Pri obstoječi proizvodnji opečnatih izdelkov bi bilo potrebno izboljšati tehnologijo in izbor proizvodnje. Bogata nahajališča gline v Dolgi vasi dajejo možnost uvedbe nove proizvodnje keramičnih izdelkov. Zadnje testiranje te gline je dalo izredno dobre rezultate, to pa je
spodbudilo k iskanju sredstev za skupno naložbo v Dolgi vasi, ki naj bi bila mešana, domača in s sovlaganjem Madžarske. Glede na kvalitetni gramozni potencial na območju Mure so dane možnosti za razvoj proizvodnje betonskih elementov za gradnjo, za td naložbo se posebej zanima gradbeno podjetje. Obstoječa petrokemična dejavnost INA Nafte pa daje široke možnosti za proizvodnjo in izbor proizvodov z uporabo sodobne tehnologije. Razvojne možnosti so torej dane, vendar pa niso povezani vsi potenciali gradbeništva, to pa je tudi največja ovira za hitrejši razvoj. Sedaj, ko smo ugotovili možnosti in stanje, ki v gradbeništvu vlada, bi bilo potrebno storiti korak naprej. Samoupravno bi bilo potrebno povezati nekatere organizacije združenega dela na podlagi združevanja dela in sredstev za skupno ustvarjanje dohodka ter za skupno nastopanje na trgu. Ali bomo to kmalu storili?
Jani D.
Da zavest naših ljudi še ni dovolj razvita, se vidi ob  različnih priložnostih. Mnogi se še ne zavedajo, da z množičnimi nakupi v tujini slabijo naše gospodarstvo.  Tako je mnogo Pomurcev prejšnji teden takoj po razgla- B sitvi odloka o omejenem prenašanju denarja prek držav- B ne meje, pohitelo v sosednjo Avstrijo. Ali so res kava, riž in sadje tako pomembni življenski artikli, da morajo 1 zaradi njih odnesti še zadnji dinar tujcem v blagajno? B Posnetek je z mejnega prehoda v Gederovcih, kjer je B bila kolona čakajočih za prehod čez mejo vse od križi- — šča, kar se ni zgodilo še nikoli.	B- Peček 
 an bmb   mm nJ
Igre brez meja na MDA GORIČKO
Zveza telesnokulturnih organizacij občine organizira v poletnih mesecih zanimive igre brez meja. Tekmovanje v petih disciplinah je lepo uspelo tudi 1. julija na MDA Goričko v Gornjih Petrovcih. Pomerilo seje šest ekip brigad Kočevski zbor, Ljubo Šercer, Zdravko Cebula-Rado, Milka Šobar-Nataša, brigada Rdečega križa ter ekipa teritorialne obrambe. To so bile športne in hkrati zabavne igre. Pomerili so se v metanju pikada na balone, v skakanju z vrečami, vlečenju vrvi, dirki samokolnic in v slalomu z žogo.
Zmagala je ekipa brigade Ljubo Šercer, druga je bila ekipa Kočevski zbor in tretja teritorialna obramba. B. P.
Manjkajo dekleta
Občinska konferenca ZSMS v Murski Soboti ter občinski štab TO sta letos že petič organizirala sedemdnevno usposabljanje mladih teritorialcev. Prostovoljce so evidentirali po osnovnih organizacijah v soboški občini, njihova struktura pa je zelo različna. Tu so dijaki, študentje, delavci in kmetje, pa tudi v starosti so razlike od 15 do 24 let. Usposabljanje je že četrtič zapored v stari osnovni šoli v Vidoncih. Stavba je sicer last taborniške zveze, vendar v njej občasno domujejo tudi teritorialci.
Vidonci so precej oddaljeni od pomurskega središča. Zadnji del poti proti taboru teritorialcev pelje po makadamski cesti skozi dišeči gorički gozd. Pred taborom nas je takoj ustavil stražar ter vprašal za namen našega obiska. Mladi teritorialci so ravno vneto čistili orožje, s katerim so vadili dopoldne. Ura je bila namreč petnajst minut do dveh in pred kosilom mora biti orodje očiščeno in na svojih mestih-Dežurni v vodu nas je povabil, naj si ogledamo notranjost doma. Na hodniku je stražila dežurna teritorialka. Vse je bilo čisto in urejeno, puške in škornji na svojem mestu, postelje postlane brez gube.
Po zboru je nastala pred kuhinjo dolga vrsta. Kosilo je bilo dobro in marsikateri je šel po ,,repete”. Predstavnica sekcije za kultur-nointeresne dejavnosti nas je- seznanila z njihovim vsakdanom; Vstanejo že ob petih, nato je jutranja telovadba in umivanje v mrzli vodi. Do osmih se družbenopolitično izobražujejo, nato pa imajo praktične vaje z orožjem, gibanje na terenu, orientacijo, predavanja o prvi pomoči in drugo.
Vseh skupaj je 46 mladincev prostovoljcev, od tega le 9 mladink-Razporejeni so v tri vode in vsak vod izvoli svojega športnega« kulturnega in referenta za informacijsko-propagandno dejavnost. Z* v torek zvečer so zakurili taborni ogenj in pripravili kulturni večer na katerem so se tudi pogovarjali z borcem Rudijem Ramplom-Savom- V sredo so obiskali brigadirje v Gornjih Petrovcih ter sodelovali v igrah brez meja.	-
V četrtek so jim brigadirji vrnili obisk in pomerili so se v malem nogometu, šahu, namiznem tenisu in streljanju z zračno puško. Vsa dan so na steni novi stenski časopisi, do konca usposabljanja pa želi)0 izdati bilten.
Mladi teritorialci se najbolj veselijo lepega vremena, glasbe radiu, mize za namizni tenis in žoge.	
STRAN 20
VESTNIK, 9. JULIJA