109 Zgodovinsko - mestopisni obrazci
(Spireje P. F. H.)
ttijfifr                           VL Lo*.
Jkroli zapadoej strani od (uinega Cirkniškega jezera se razprostira pri-'¦^L jazno mestice Lož. Po teh krajih so bile že za čaaa Kristovega rojstva <L rimske naselbine. Na hulraci, ki se vzdiguje na zapadnej strani od mesta, polpg Slaregatrga. stalo jp Japodsko mesto Terpo z iioenom. Kc se jo nainreč rimski cesar Avgast bojeral z Japodi, ki so bivali to stran snež-tiikov, prišel je najpred do mesta Terpe. Prebivalci so zapustili iz strabii j.red ifimljani mesto ter se poskriJi po goadih. Avgust ni razruSiJ mesta. re^, da se prebivalei zopet Trnejo in mu podvržejo. — Od tega mesta je ilržala rimska cesta rto glavnega mesta Japodov, ki se je Metul zvalo, in je liaje slalo na kraji, kjer je <lenes vas Metulc. Matul j« bil najznanienitejSe niesto .lapodov. ki se j<? dolgo branilo Rimljanom. A cesar Avgust je to staro mesto premagal ter popolaem razrušil. To maeoje starinoslovcev po-trjnjejo razni riinski nspisi in sUdi starega zidorja, kakor tadi razne tončene posode iz one dSbe in rimski novei (denaiji), ki so se naSli t tej okolici.
V srednjem veku so bili posestuiki Loža gospodje iz imeoitue rodovine ..Ložkih gospodop." Leta 1282. je tu gospodoral Rusko. ki je omenjenega Inta napadel /, Henttanom in VoUrardom Loškioi neka posestva bistriškega samostana in si jib skužal prisvojiti. ^Slednjega iz te rodorine so ubili kmetje blizu Soteske na Dolonjskem. V spomin tega žločinstva so imoesli rniiogo kanieiija na iSni kraj, ki se že denes vidi" — piSe Valvazor.
Pozneje se nahaja Lož v poseatvu Oglejskih patrijarhov, ki so tu za-liovedorali ne le v cerkrenib. nego tudi v svetaih rečeh. — Kd se je bojeral j;oriški grof Henrik III. v letih 1309—1312. z Oglejskim patrijarbom Oto-bonom, prisvojil si j« med druzimi posestvi tudi Lož, kateroga ni hotcl toliko iiasa patrijarlia zopet izročiti, doklev ga ta ni prisilit v nOTem boji k temu. Patrijarh Bertraud je pa 1335. lela Lož dal v fevd Ortanburgkemu gvofu Henrikn. A Ortenburgi so si ta fevd prisvojili kot lastno imetje. Zategadel se je piitožil 1359. leta patnjarh Ljuiievit pri cesarji Karolu IV. iu zahteval, naj se Oglejskej prestolici med druzimi posestvi vrne tudi Lož, ker so Orten-burški grofje pozabili na svoje fevdne dolžoosti do patrijarhOT. Kljubn tej piitožlji so Ortenburgi obdržali Ložka posestva dotlej, da je izmrla rodovioa. Posauiezui člani so češče tti bivali: tako Uermao III., ki je tudi tu umil 13fil. leta. — Ortenburški grof Friderik je volil o poroki svoja posestva Celj-skim grofom, če umrje brez otrok. Tako je prišel Lož 1420. ieta v roke Celjskiin grofom. V prepini s Celjakimi grofi U3li. leta je oblegal avstrijski uadvojvoda in poznejSi riinsko-neiuSki cesar Friderik IV. (od 1439—1493. 1.) Lož. Nabral si je vojakov po Kraojskej ia Istriji. SreSa mii ni bila aiila. Posadka Celjskih grofov odpre iz zvijače ujogovim vojakom vrata; oblegalci jo uderf noter. A vr&ta sc zopet zapr6, in posadka poinori vse, ki ao bili priali uoter. PoLem plaue na oblegalce, zapodi jik v beg in pobere orožje. Dnigi dan pride nadvojvodov stotnik Krištof Fladni6ar z močnejšim oddelkpin vojakov pred Lož,  cnisleč vzeti ga t naskokoai.   Ali neki Cevljav ga pvi oa-
116                            V
padu zabdde z nožem iu umori. Kadar vojakj vidgo, da je poveljnik umorjen, I ibeie in se mkropž na vse strani. Posadka liiti za njimi in jih tunogo po. 1 raori. — Lcž je ostal Celjskim grofom dotlej. da ni slednji iz te mogoSas I rodofiue, ki je Kranjskcj vzročila toliko z\k, izdihuil svoje doše pod mečen I Ogrov. Leta 14liO. je prišel Lož a?strijskim vojvod&m v last. Ti eo ga zt- fl stivljali raznim imenitnim rodovinam.                                                             m
Za tega časa je bil Lož še trg. ki je pa imel svojega sodnika. L. 1417. I se nahaja v Loži sodnik Janez Hocbenkircher. Kupil je 6nega leta od tržana Janeza Goldscbuiida iu njegove žeue Katarine posestvo oa Vrboiki.   Za priSo se fita Baltazar Lamberg, grajski grof v Loži.
Vn tuiškili napadih t letih 1471, 1472 ia 1476 sta Lož in okolica silno veliko trpela; hiše so bile požgaue, a prebivalci ali pomorjeni ali ps v snžoost odpeljani. Mi si še uiti raisljti nc raoreino, kaj so nckdaj naSi pradedi tipeli pred divjini Turkoui. Oglejmo si Dekoliko napade v c5uih letih. Leta 1471. so pridrli Turki tiikrat na Kranjsko. Prvič prilomastijo Deoadoma preko Hrvatskega v našo domovino, divjajo tri mesece, požigajof in DioreC po deželi, ter odpeljejo nad 2O.(.KX) krislijanov v sužnost. Kadar Turtin po-spravi svoj plen, vrne se po istem potu kakih 10.<X)O roparjeT zopet oa Krauj-iko. Turki plenijo in požigajo po dežeti ter odžeiio druzih 20.0JO Slo. veneev v turSki jarm. To krutcmu roparjn §e ni bilo dosti. BosniSli poveljnik pride tretjig preko Vinice na Kolpi s 15.(XX) konjiki. Roparji se railijd, hn-douruikii jednako, po Kranjskej iu sosednej Saviuskej dolini, plčoijo, raorf in požigajo. da je groza. Naimievna kv&ra, ki so jo tega leta varoSili Tnrki W Kranjskej doželi, vidi se po nrkoliko iz Celjskii stotuikov poioSila, katero I so poslali eesaiju in dtžavnemn ibom v llatizbouo. Omenjeno potofilo praTl, 1 dft je bilo lta Kraujskera 40 c«rkva, 5 trgov iu nad 200 vasi razrušenih ifl I orcpaoib. — Kithiednjfl lelo je bilc nadaljevanje krutosti iu nesreče. %e mfi* seca marca tio priloatastili Turki v deželo, razsajali po Notranjskem io Tpe-pelili cerkev maLere božje v Cirkuici, kakor sredoči še denea latioski oapis ua vnanjem zidu cerkve. Od tod jo niahnejo proti Ljubljani in se vtaborijo ua treh krajib, za sv. Krišlofom v iako zvauej ^jami," vŠiški in oa PoljanalL Požigali \a plžnili so po okolici ter zapalili cerkev sv. Petrs — Najvež sta trpela Lož iu okolica 1470. leta. Na praznik sv. Marjete je prišlo kacii 6000 turških kfiujikov iz Hrvatskega ua Krko proti Biežicara. Ker Diso mogli preko narasle Save, kreuejo preko Sovomesta na obožni Kras. Tu zapalijo Lož, a prebivalce ali ponjore ali pa v sužnost odpelji5. Kadar divja druhal inalo nc vso Doleujsko in Notninjsko opustoši, odrine preko Kočevja iz de-žeJe. V jeseui istega lota so zopet pridrli preko Kooevja, Kibnice, Clok in Cirknice, plfaili so okolo Loža, po Krasu iu Istriji. — Grflzna je bila ne-sreča, katero je uapravil Turak toga leta Kraiijskej dešeli, a §e posel)no Ložu in okolici. Ni je bilo skoraj družinc, katera bi ne bila žalovala po 8Orodaiku, W ki je bil ali ubit ali pa v sužoost odpeljau; ai je bilo družine, katera bi ne ¦ bila žalostniin srcem gledala oa razvaline srojega imetja.                               I
To strašno nesrečo omenja cesar Priderik IV. sam ¦? ustanovnem piamtt ¦ Ložkega mesta, ki ga je dal v soboto pred tretjo postno nedeljo 1477. leta, 1 orako: ,,Ker so ne?emi Tnrki ie TeS let s&m napadali z vojsko, in še ^edne ¦ napadajo in pKSnijo po nušib vojvodinab: Štajerskej, Koroškej in Kranjskej, ¦
111
in so naš trg Lož na Kranjskem do Sistega pokon&li in pož>ali, zategadel smo sklenili. da se ta nai trg Lož ntrdi in za uaše mešeanc io ljudi trdnjava sezida. Jako suio si vzeli k srci teh naaih pcdložnib meičanoT in ljudi grosno nesrečo in kvaro, katero so jim Daredili Tarki, — in katere se jim je Se vedno tati, Ce se ta kraj ne utrdi ia sezida tjdnjava." Tudi je cesar oa goiečo prošnjo prebitalcev, in pa, da bi ulrjenje Loža bolje pospeševal, povzdignil trer v mesto ter rou podelil praviee, kakeršne imajo druga njegova mesta H4 Kranjskem, vzlasti Novomesto. Mej drugim jim je dovolil, da 31 smejo voliti svojega sodnika in mestno svetovalstvo, kakor tudi, da imajo pravieu krvave sodbe v niestnej okolici; pobirati mitaiDO iu dac od kupcev; pravico ribjega lova v Cirkniškem jezerti in sosedDili vodah, semenj v dan sv. Mikaela, ki je bil ptestavljen sem h Olilok, ker so tudi ta kcaj Tarki požgali; svobodno imetje in bivanje v novo ustanorljenemu mestu vsem, ki se v njem uaselfc Tudi je dal mestu lasten grb in peeat. Na meatnem grbu je videti na zelenem polji podolio krtčanskega viteza st. Jurija na konji ? zlatsj obleki, ki se bojuje z zmajeM; ijjeniu na strani kleči v zlatej obleki deyica s sklenenimft rokama. Z jBdnacim pečatom so pečatili tudi nradae liste. Istega leta je oproatii cesar na sedejn let vsacega davka 6ne. ki se naseU v mestu. Tndi pozuejši vladarji so potrdili aiestu njegove praTice, tak6 cesar Maksimitijan 1. 1483. I. v dan sv. Lucije; Ferdinanii I. t daa 13. marca 1526.1. kot avstrijski nadvojvoda, a kot limsko-nemžki ceaar v dan 0. oktobra 1548. leta; uadvojvoda Eruest, s priiuikom ,,Žele2ni" z Dunaja v dan 3. avgusta 1593. leta; cesat Leopoid I. 1000. 1. in slednji cesar Fiauc I. v dan 24. decembra 1832. J. s pristavkorn: ,.kolikor so še t novejšem Lasu veljavne."
Od kar je Friderik IV. Lož povzdiguil v inesto, napredovalo in cvetelo je bolj in  bolj.  liilo je obzidano z moSnim obzidjem io kupčija je bila »
da-si ima jeduo predniestje. V novejšej dobi so razrušili mestuo obzidje. Od kar je dobil Lož okrajno sodišče, stori se mnogo za olepaanje mesta.
HazTaliae starega gradti nad Ložera so deues malo ne take, kakeršne so bile za časa Valvazorja, m videti je, da se v teku časa ui ruuogo razaulo,
Kake četrt ure od Loža je Staritrg, kje-r je tndt fania c«rkev. Ta fara, je silno stara. Že 1230. leta se nahaja tu župnik Kudclf, in 1298. 1. Friderik. K tej fai-i so poprej pripadale tudi Bloke. Farua cerkev je posvečena sr. Juriju. Bila je Bezidana v goliškcm zlogu sredi ](!. stoletja z dvoma vratama stebror, ravnim stropom po sredi in obokaniin korom. Pozueje se je cerkev popravila, pa tudi izgubila prvotni slog. Novoprezidauo eerkev je bligoelovil goriiki nadškof grof Mihael Athems v daa 23. juuija 17(31. I. Zvooik stoji od cerkve lofen na desno — pri vliodu. Fara je bila nukdaj zeW razširjena; Se dene« ima 22 poddružnie in 3 kapele. Izmed teh je cerkev sv. Petra » mestu ua. malej visočini. Izmed vaeh najstarejša je baje cerkev presrete Trojice na. kaježajej ujivi.
Šedanje mesto ima 800 prebivalcev, ki se žive z obrtom in poljedeJjstTOm, Posebno živalma je kupiija z iisnijem in žiTino.