Županja in Občinski svet Občine Piran ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprila, ter ob prazniku dela, 1. maju, iskreno čestitamo vsem občankam in občanom ter delavcem piranske občine ter želimo lepo praznovanje.
• In occasione della Giornata di Insurrezione con-tro roccupatore, 27 aprile, e della Festa di Lavororo, 1 maggio, il Sindaco e il Consiglio comunale di Pirano formulano sincere felicitazioni a tutti i cittadini e lavoratori del nostro Comune, con raugurio di trascorrere serenamente le Feste.
Občinski svet Občine Piran II Consiglio comunale di Pirano
Županja Občine Piran II Sindaco del Comune di Pirano
Vojka Štular, prof.
Modni boutique Obala 130, Lucija Tel.: 066/771-407
VSE ZA VITKE IN MOČNEJŠE POSTAVE
(od konf. št. 34 - 48)
-	NUDIMO VAM VELIKO IZBIRO SPOMLADANSKE IN POLETNE ŽENSKE KONFEKCIJE PRIZNANIH ZNAMK KOT SO: Jean Clear, Eugene Cleine, Joseph Ribkoff, Mondi, Basler, Curelli.
-	VEČERNE OBLEKE, KOSTIMI, HLAČE, MAJICE, BLUZE, KRILA, JAKNE, BUNDE, BREZROKAVNIKE, ...
ZA OBISK SE PRIPOROČAMO.
URNIK
9-13h in 15-18h, ob sobotah: 9-13h Od meseca maja dalje pa: od 912h in 16-20h, ob sobotah: 9-13h
VOJNA IN TURIZEM NE GRESTA SKUPAJ
Naj začnem s citatom dobrega, starega vojaka Švejka, ko se lotevam razmišljanja o vojni na jugi Balkana in o posledicah, ki jih utegne imeti za nas. Zatorej: »Brez panike, prosim!«
Ne glede na grozljivost dejstva, letovanja v Portorožu doslej sicer da je nedaleč od nas spet vojna, začnemo takoj tehtati, koliko in kako bo vplivala na nas, na naš mali svet. In ker je dobro naše skupnosti močno odvisno od cvetenja turizma, je prva naša misel namenjena prav njemu. Nam bo vojna z bombniki, ki letijo nad nami, odgnala veliko turistov? Nam bo odžrla lep kos turističnega zaslužka? »Vojna in turizem ne gresta skupaj«, pravi direktor portoroških hotelov Morje. »Če se bo stopnjevala, bo za turizem hudo in to ne le pri nas, ampak v vsem mediteranskem prostoru. Vojno je čutiti v zraku, v ljudeh.« Slovenija pa je danes vendarle za spoznanje bolj prepoznavna, kot je bila takrat, ko so bila bojišča na sosednjem Hrvaškem ali kasneje v Bosni. Takrat so nas v svetu popolnoma identificirali z balkansko godljo. Danes Slovenijo znajo vsaj umestiti na severni del Balkana, za vojno pa vedo, da divja v njegovem globokem predelu, ne ravno tako zelo blizu nas. Kakšnih posebej množičnih odpovedi
še ni, vendar smo upravičeno vsi zaskrbljeni: tisti ki neposredno živijo od turizma kot tudi oni, ki so posredno vezani nanj. Po vsej Evropi so se rezervacije za letovanje umirile. Nekako vsi čakajo in gledajo, kaj bo (»wait and see« stanje). Negotovost je velika.
»Za napovedi, kakšna bo letošnja turistična sezona, je še prezgodaj«, meni Antolovič. Če bi vojna s prvih strani časopisov prešla na notranje, bi bile razmere za turizem takoj ugodnejše.
Če te televizija na primer dobesedno ves dan bombardira z novicami o vojni, nimaš seveda nobene volje, da bi razmišljal o počitnicah! No, Slovenija je v svetovnem merilu relativno nepomembna turistična destina-cija, vezana predvsem na bližnje dežele. Zato bo izkupiček letošnje turistične sezone - kolikor ga bo - zelo odvisen od tega, kako bo vojna učinkovala na ljudi v soseščini.
Livija Sikur Zorman
NAŠ POGOVOR:
VISOKOŠOLSKA IN TURISTIČNA DEJAVNOST SE DOPOLNJUJETA
Najbrž ga ni mimoidočega, ki v Portorožu ne bi opazil vile Marie in njenega skrbno negovanega parka. Prav tu že četrto leto deluje Visoka šola za hotelirstvo in turizem, o kateri smo se pogovarjali z njenim dekanom, mag. Marjanom Tkalčičem.
Portorožan: Za Visoko šolo za hotelirstvo in turizem je štiriletno obdobje delovanja. Kako bi ga ocenili?
Po začetnih težavah, predvsem pri prenovi vile Marie in zagotavljanju materialne in organizacijske podlage za delovanje šole, smo danes zadovoljni. Z vsakim letom smo rasli in se izpopolnjevali. Še vedno pa žal nimamo profesorskih kabinetov. Omenil bi še novost: na pobudo gospodarstva iz osrednjega in severovzhodnega dela države smo odprli dve lokaciji za izredni študij - v Ljubljani in Radencih.
Portorožan: Letos šolo zapuščajo prvi diplomanti. Kaj jim je po vašem mnenju šola dala in kaj bi jim na začetku njihove poklicne poti v turizmu priporočili v popotnico?
Prva generacija absolventov je s predavanji zaključila v obdobju 1997/98. Šola jim je dala teoretično osnovo za razumevanje turizma in z njim povezanih dejavnosti ter osnovno praktično usposobljenost.
Portorožan: Bodo novopečeni kadri z znanjem o turizmu lahko koristili turističnemu gospodarstvu in mu morda celo dali nov zagon?
Prav gotovo bodo novi kadri prispevali k nadaljnjemu razvoju turistične dejavnosti: drugače bodo gledali na probleme poslovanja turističnih podjetij in razvoja novih turističnih proizvodov. Njihova osnovna prednost pa je v tem, da doslej nismo imeli strokovnjakov, ki bi turizem študirali oz. jih je bilo zelo malo.
Portorožan: Koliko je bilo doslej vseh vpisanih študentov in kakšna je njihova kvaliteta?
Vpisanih je bilo 452 rednih in 391 izrednih študentov. Do danes sta diplomirala le dva (eden redni in en izredni študent), saj so komaj zaključili s predavanji. Naši študentje so selekcionirani, ker se jih vsako leto prijavi več, kot je vpisnih mest. Izberemo jih glede na doseženo število točk v zadnjem letniku srednješolskega programa, kar pomeni da je večina kandidatov visoko poklicno orientiranih za tovrstni študij. Morda marsikateri študent na začetku pričakuje preveč. V mislih imam direktorska mesta že kar na začetku njihove delovne kariere. Vedno poudarjam, da naša šola ne izobražuje direktorjev, temveč strokovnjake za področje turizma.
Portorožan: Kako se je šola vključila v kraj? Kako doživljajo Portorož študentje?
Portorož je primeren ambient za tovrstni
študij. Visokošolska dejavnost se s turistično naravnanostjo kraja dopolnjuje iz več zornih kotov: visoko šolstvo potrebuje proste zmogljivosti izven turistične sezone, ob pričetku sezone pa študentje odhajajo in tako kraja ne obremenjujejo. V obdobju mrtve sezone pa so koristni potrošniki prenočitvenih kapacitet sobodajalcev in gostinskih storitev.
Portorožan: Ima naše turistično gospodarstvo dovolj intelektualnega potenciala, ki bi lahko to panogo potegnil na višjo raven? Kaj menite o položaju slovenskega turizma, o njegovih vizijah, Ministrstvu za turizem, ki je v Mariboru... ?
Trenutno je slovenski turizem, kadrovsko gledano, v primerjavi z ostalimi panogami nekoliko pod povprečjem. Delež izobražencev je nižji kot v drugih gospodarskih panogah. To stanje je nevzdržno! Turizem je dejavnost z ljudmi in za ljudi, zato zahteva večji delež visoko izobraženega in kultiviranega kadra. V kolikor se bo to stanje popravilo, ni razlogov, da se ne bi s pravimi potezami, ki jih bodo vlekli pravi ljudje na pravih mestih, dejansko obrnilo na bolje. Če smo Ministrstvo za turizem že premikali iz glavnega mesta, potem bi bila edina smiselna poteza sedež v Portorožu. Vendar se to ni zgodilo. Če analiziramo vertikalno organiziranost slovenskega turizma, si upam trditi, da je zadovoljiva: od Gospodarske zbornice, ustreznih pravnih enot v občinah, društev... Povsem neustrezna se mi zdi horizontalna organiziranost (komunalne, redarske službe...) V kolikor ta nivo ne deluje usklajeno in uigrano je otežena razvojna strategija na državni ravni. Če namreč »šepa« pri usklajevanju lokalnih faktorjev, potem razvoj
■i
portorožan it. 4
novih turističnih proizvodov ni mogoč. Za kraj, konkretno za Portorož, bi bilo idealno, če bi se vsi, ki delamo in živimo v njem, zavedali, da imamo navsedanje od turizma koristi vsi (te so posredne ali neposredne).
Portorožan: Kolikor vemo, nimate več restavracije v vili Marii. Zakaj ste si ji odpovedali? Ali bi ne bila idealen »učni pripomoček« za preverjanje šolske teorije v praksi?
Dobro vprašanje. Res je, da bi lahko bila tovrstna restavracija v okviru šole dobra podlaga za praktično usposabljanje študentov. Žal, v letu dni kar smo jo upravljali, ni bila rentabilna. V začetnem zagonskem obdobju pa šola ni imela dovolj kapitala za vlaganja v restavracijo. Tako je pač prevladal čisti ekonomski interes.
Portorožan: Menite, da je vaša šola pomemben del zametka tretje slovenske univerze? Ali tolikšno število visokih šol v tako majhni deželi, kot je naša, še zagotavlja dovolj kvaliteten študij? Kakšni so načrti šole?
Naša šola je eden od stebrov nove univerze na Primorskem. Število visokih šol ni odvisno zgolj od tega, kdo jih v državi načrtuje, temveč odločajo tudi tržne zakonitosti in kvaliteta. Obdržale se bodo le tiste, ki so in bodo kvalitetne in bo zanimanje zanje dovolj veliko. Naši načrti so večstranski. Najprej si želimo izpeljati projekt podiplomskega specialističnega študija. Načrtujemo pa tudi nove izpopolnjevale programe za pridobitev nazivov hotelska gospodinja, receptor, animator.. . V prihodnje bomo napore usmerili k uresničitvi razvoja štiriletnega univerzitetnega študija.
Portorožan: In na koncu: kakšna je vaša vizija razvoja portoroškega turizma?
Portorož bi moral razvijati dejavnosti, ki so v tem kraju vzpodbudile turizem. Moje videnje nadaljnjega razvoja turizma v Portorožu bi bilo: Portorož kot klimatsko zdravilišče (klima in terme), razvijanje kakovostnega igralništva in takšne kongresne dejavnosti, ki bi kraju omogočila celoletno turistično dejavnost; Portorož bi morali uveljaviti kot prizorišče pomembnih prireditev, srečanj, razstav in sejmov. Letovišče s sosednjimi kraji pa naj se razvija hkrati kot visokošolsko (univerzitetno) središče, kar bo pripomoglo k slovesu kraja in dodatno pritegnilo še drugačne obiskovalce ter goste.
Valentina Klemše April 1999Ј
RDEČI KRIŽ ZA KOSOVO
Ob vsakodnevnih dogajanih na Kosovu, ki jih sodobni svet označuje kot humanitarno katastrofo, se je Območno združenje Rdečega križa Piran odločilo odpreti poseben žiro račun za zbiranje prispevkov, ki jih bo namenilo ljudem z ogroženih območij in beguncem, ki so začasno nastanjeni tudi v naši občini. Denarne prispevke lahko nakažete na žiro račun Območnega združenja Rdečega križa Piran št. 51410-678-80581 - za kosovske begunce, s pripisom št. 88 (prispevek lahko uveljavljate kot davčno olajšavo).
Rdeči križ se zahvaljuje vsem posameznikom in podjetjem, ki bodo darovali svoj prispevek.
Ml MED SEBOJ
Čestitamo * se zahvaljujemo * pozdravljamo
m* 90. rojstni dan praznuje naša draga mama, nona in pranona Marija ČENDAK iz Lucije, Senčna pot 84. Vse najboljše in še veliko zdravja ji želijo hči Margerita z družino in vsi njeni, ki jo imajo radi.
m* V občinskem svetu naše občine praznujeta aprila svoj rojstni dan dva svetnika: Sandro KRAVANJA iz Pirana in Rozana ŠPEH iz Svetega Petra. Vse najboljše in veliko uspeha v občinskem svetu jima želimo volilci.
•n* Ivanki CIVIDINI iz Portoroža, ki vodi uspešno pisarno društva upokojencev Piran, želimo čimprejšnje okrevanje po zdravniškem posegu, ob njenem rojstnem dnevu (20. aprila) in ji kličemo: vedno tako pogumno naprej in veliko zdravja! Prijatelji in znanci. K željam in čestitkam za rojstni dan se pridružujemo tudi mi pri Portorožanu.
m* Ivanki PLOJ in Lidiji BARRILE, ki praznujeta 10. oz. 6. maja svoj rojstni dan, želimo vse najboljše in veliko zdravih let v krogu svojih dragih, pa še dosti skupnega uspešnega dela pri Rdečem križu. Prostovoljke Rdečega križa Piran.
»i* Svoj 5. rojstni dan praznuje 16. aprila Nino MANZONI iz Portoroža. Veliko zdravja, zadovoljstva in sreče v življenju mu želijo mama Mira, oče Boris, brat Dino in nona Marija ter nono Dinko.
"i* Udeleženke ženske rekreacijske skupine v Piranu se zahvaljujejo za strokovno vodstvo pri razgibavanju, pa tudi vodstvu Gimnazije Piran, ki jim daje na voljo telovadnico.
korekcijo sluha in govora v Portorožu, ki slavi svoj rojstni dan 18. maja, iskreno čestita Rdeči križ Piran.
-n* Sreče in zdravja za rojstni dan tudi Ljubici VUKOVIĆ (17. aprila), Emiliji POHLEN (18. aprila), in Dragici RIHTER (15. maja) od prijateljic Rdečega križa Piran.
m* Perji compleanno di Mariella LOVRIČ-PETRIČ (20/5) giungano gli auguri sinceri del Coro della Comunita' degli italiani di Pirano.
«..* Milena JELERČIČ (27/4) e Lidija BARRILE (6/5) festeggiano il compleanno. A loro gli auguri sinceri ed affettuosi del Gruppo filodrammatico dela Comunita' degli italiani.
ш* Veliko zdravja in sreče in vse najboljše Lidiji BARRILE iz Pirana od njene številne družine.
m* Veliko zdravja in sreče Nadji SETTOMI-NI-KRISTL, ki svoj rojstni dan praznuje 28. aprila - od prijateljic!
Če želite razveseliti svoje sorodnike, prijatelje znance..., z objavo čestitke, pozdravov, zahvale..., v Portorožanu, ne oklevajte! Besedilo lahko sporočite po telefonu ali po faxu (tel. & fax.: 73-046), lahko ga pošljete po pošti, ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (začasna pisarna tajništva KS je v III. nadstropju poslovne stavbe Splošne plovbe Portorož, Obala 55).
NAŠ SLAVLJENEC MESECA
80 let Riccarda Giacuzza
V Srednjem Lokovcu nad Čepovanom, na domačiji Šuligojevih, je bila 11. aprila svečanost ob 55. obletnici ustanovitve Tržaške brigade Garibaldi. Pravili so ji »la Triestina«, bila pa je 14ma Brigata D'assalto Garibaldi, ki jo je vodil Riccardo Giacuzzo.
Riccardo Giacuzzo slavi 29. aprila 80. rojstni dan. Njegovo življenje je bilo ves čas plodno in delavno. Rodil se je v Fiumicellu pri Ogleju. Na svoje furlansko poreklo je od vedno ponosen. Po vojaški službi v mornarici je stopil v partizanske vrste in tam ostal do osvoboditve. Pozneje je delal v Komunalnem podjetju Piran do upokojitve, kjer je bil spoštovan v vodstvu in med delavci zaradi svoje poštenosti in tovariškega odnosa do vseh sodelavcev. Zvest je ostal partizanskim idealom in je neutrudno zbiral zgodovinsko gradivo. Plod tega dela je knjiga, ki jo je spisal skupaj z Mariom Abramom iz Kopra: Itinerario di lotta. V njej se zrcali skupna borba slovenskih in italijanskih partizanov proti nacizmu, ki je povezala naroda, ki sta bila sprta zaradi fašističnega poitalijančevan-ja. Prav oni so stkali medsebojno razumevanje in sožitje, kar je ostalo kot največja pridobitev za obmejih področij Slovenije in Italije. Glavni odbor ZZB Slovenije mu je 16. decembra 1998 podelil srebrno plaketo ZZB NOB Slovenije za njegov veliki svobodoljubni in miroljubni prispevek. Ob visokem jubileju najiskrenejše čestitke.
•n* Sonji HRABAR, ravnateljici Centra za Objava je brezplačna.
ODDAJNIK PRED POROTO
Številni krajani Belega Križa in Krajevna skupnost Portorož so pred več kot poltretjim letom vložili »ljudsko tožbo« proti RTV Slovenija, Oddajniki in zveze, da bi na sodišču dosegli ukinitev škodljivega obratovanja srednjevalovnega oddajnika na Belem Križu. Končno smo dočakali, da je okrožno sodišče v Kopru razpisalo prvo javno glavno obravnavo, ki bo 12. maja 1999 ob 10.15 uri in se je lahko tožniki tudi udeležijo, seveda le v okviru prostorskih možnosti, saj dvorana sprejme morda le kakih 30 ljudi.
Za tožbo so se krajani in njihova Krajevna skupnost odločili »plebiscitarno« potem, ko so leta in leta po mirni poti iskali pot sporazumne rešitve, pa so naleteli na gluha ušesa pri vseh institucijah. Tokrat gre zares. K tožbi je kot stranski interveniert pristopila tudi Občina Piran, k čemur jo zavezuje tudi sklep občinskega sveta prejšnjega mandata.
Pravna podlaga tožbe je predvsem Ustava, ki vsem svojim državljanom zagotavlja zdravo življenjsko okolje. Ker naša občina nima nobene škodljive industrije in nobenih drugih onesnaževalcev okolja (celo nasprotno: prepričani smo, da je piranska občina ekološko ena najbolj čistih območij v državi), smo krajani prepričani, da je lahko vzrok za tako visok odstotek obolevnosti za rakom in drugimi boleznimi prav delovanje elektromagnetnega sevanja belokriškega srednjevalovnega oddajnika.
Da je elektromagnetno sevanje zdravju škodljivo, je dokazano. Ni pa absolutnega
znanstvenega dokaza, da povzroča raka, kakor ga tudi ni, da ga ne povzroča. Ker v takih primerih velja načelo objektivne odškodninske odgovornosti, bo morala v tej pravdi tožena stranka ponuditi prav tak znanstveni dokaz (ki ga seveda ne bo dobila!): da elektromagnetno sevanje z Belega Križa ne ogroža zdravja naših ljudi oziroma, da ne povzroča vznemirjenosti in strahu tožnikov pred raznimi boleznimi, psihozami in travmami.
Na koncu še pozivam tiste krajane, ki so
podpisali pooblastilo za tožbo, in ki so pripravljeni pričati na sodišču o posledicah, ki so po njihovem mnenju v zvezi z delovanjem oddajnika, da svoj naslov sporočijo v tajništvo Krajevne skupnosti Portorož (tel.: 73-046). Kot je zapisano zgoraj, gre za ljudsko tožbo, zato je naš uspeh odvisen tudi od skupnega boja za zdravo in čisto okolje in za naš lepši jutri.
Mag. Josip Rugelj
Javna razgrnitev ZN Turističnega kompleksa Bernardin
Občina Piran je od 20. aprila do 20. maja letos javno razgrnila osnutek sprememb dela Zazidalnega načrta Turističnega kompleksa Bernardin v Portorožu. Osnutek predvidenih prostorskih sprememb si lahko ogledate v avli Občine Piran in v hotelu Bernardin. Javna obravnava bo v torek, 18. maja ob 19. uri, predvidoma v sejni dvorani novo obnovljene stavbe KS Portorož, Obala 16, Portorož.
NOVO!!! NA NOVI LOKACIJI -od 30.04.1999 dalje SERVIS IN PRODAJA KOLES
"RITOSÄ
Kajuhova 28, 6310 Izola tel.: 066/645-337
ш
V
KOLESARSKI CENTER
RITOSA'
JJ
TC Zeleni park, 6000 Koper tel.: 066/38-804 Vse vrste koles, dodatna oprema, kolesarska oblačila, fitness orpema, sobna kolesa, rolerji, žoge in še in še...
BELOKRISKI KRIZI
Na Belem Križu nimamo samo enega, ampak več križev. Mnogi žal opazijo samo tistega kar naprej cvetijo rožice. Najvišji med vsemi je tisti na najvišji točki Belega Križa, ki meri v mo tukaj bivajoči nositi, pa je tudi belokriški cestni križ.
temi valovi pa nas krmijo vsak dan 24 ur. Trditi, da elektromagnetni valovi, ki povzročajo enosmerni tok elektronov v kovinskih atomih v naših telesih, ne vplivajo na človeško telo in dušo, je enako nesmiselno, kot trditi, da hiše v ničemer nismo poškodovali, če smo poškodovali posamezne opeke, iz katerih je sezidana. Bojim se, da nas pamet ne bo srečala, vse dokler ne bo tehnološki razvoj sam prisilil njegove uporabnike, da nevarni oddajnik odstranijo. Zdaj lahko upamo le še v čudež, da bo sodišče na podlagi pred dvemi leti vložene ljudske tožbe s sodbo zadostilo ljudski pravici.
Za Belokrižane težak križ je tudi belokriški cestni križ. Obljube odgovornih občinskih ljudi in služb, da bodo končno posodobili Belokriško cesto, da bomo po njej varno lahko hodili tudi pešci, poslušamo že okrog petnajst let. Ko sem pred leti na nekem sestanku slišal predlog za mestno občino Piran, me je kar dvignilo iz sedeža. Še sreča, da je nimamo in z njo toliko problemov kot v Kopru. Tedaj sem pomislil, da bi morali ustanoviti celo' občino Beli Križ, ker bi se le tako lahko rešili križev, ki jih moramo nositi. Dokler tudi na Belem Križu ne bomo imeli svojega župana, bodo tudi davčni denar z našega konca uporabljali za reševanje vseh drugih komunalnih problemov v vseh drugih naseljih in vaseh v občini, kajti večina občanov misli, da ima Portorož vse ureje-no(!). Morda bi na koncu prišel na vrsto še Beli Križ! Iz turistične dejavnosti (oddajanje sob) na območju Belega Križa pa je pobranega že toliko davčnega denarja, da bi ga bilo zagotovo že dovolj, da bi Belokriško cesto obnovili! Županski kandidati so imeli pred volitvami glede Belokriške ceste vsi polna usta obljub, kar pa niti ne jemljem resno!
Ze pred leti, po peticiji, ki jo je podpisalo veliko krajanov, je občinski svet sprejel sklep o preselitvi najvišjega belokriškega »križa« na drugo lokacijo. Ta hvalevredni sklep občinskega sveta, ki seveda še velja do njegove uresničitve ali pa razveljavitve, zaenkrat ostaja žal samo sklep. Tedaj je dobro voljo za rešitev tega problema pokazala RTVS, ki je belokriški srednjevalovni oddajnik odklopila, pa ga je morala zaradi silovitih pritiskov Radio Capodistria ponovno priklopiti. Pri tem gre tudi za tehnološko srednje valovno starino. Obratuje pa lahko, ker se »barva in maže z barvami in mazili« plačnikov RTV naročnine in davkoplačevalcev. Če bi anteno morali njeni uporabniki vzdrževati s svojim denarjem, bi z njo že pred leti opravila rja. Osebno pa mislim, da smo za ta visoki križ, na katerem so izpisana imena mnogih, krivi kar sami Belokrižani. Le kako naj o križih tega križa prepričamo druge, če so med nami mnogi z najvišjimi znanstvenimi naslovi sveto prepričani, da so škodljivi samo rentgenski in radioaktivni žarki, elektromagnetni pa ne? Osebno pa sem prepričan, da je mogoče govoriti samo o stopnji njihove škodljivosti. Ne samo valovi, tudi kruh je lahko zelo škodljiv in za mnoge tudi usoden, če ga uživamo v prekomernih količinah. S
belega, s katerim pa ni težav, saj ob njem višino okrog 150 metrov. Križ, ki ga mora-
Gospodarski in podjetniški utrip v občini je kar živahen. Ne moremo pa biti zadovoljni s tistim, kar je in česar ni naredila občinska in državna oblast za skupno dobro svojih občanov. Poleg belokriških so v Portorožu še drugi križi: razpadajoči Palace, selitev najboljše občinske firme (Droge) k sosedom, dolgoletno brezuspešno pripravljanje na gradnjo garaž v Piranu in drugod... Pa še mnogo je drugih dolga leta nerešenih žgočih javnih problemov. Ker moramo kljub vsemu z optimizmom gledati v prihodnost, smemo upati, da bo državi - potem ko bo dogradila svoj 4 do 6 milijard dolarjev vredni križ -ostalo še nekaj drobiža in bo naredila še tega
majhnega na Belem Križu! Imamo pa rezervni, anarhistično obarvani predlog, ki bi zagotovo hitro in učinkovito rešil probleme pod belokriškimi križi. Predrzen kot je, bi z enim udarcem ubil kar dve muhi! Pod tisti visoki križ, z imeni na njemu, položimo mine. Prižgimo jih tako, da se bo zvrnil na severno stran, prekrižal Belokriško cesto in zaprl tranzitni promet po njej. Ker se bomo potem po njej lahko vozili le še Belokrižani, na njej ne bo več gneče in bomo lahko brezskrbno hodili tudi peš.
Jakob Čemažar
Члимеа
STRUNJAN Gostinstvo in turizem, d.o.o. Strunjan 14, tel. 066/473-100, 473-200 fax.: 066/782-405
Vabimo vas za popoldansko malico ali večerjo na PIZZO ali druge prigrizke in napitke v prenovljeno PIZZERIO ob tenis igriščih v Hotelu SALINERA v Strunjanu vsak dan med 15.00 in 22.00 uro.
PREVERITE SVOJ OKUS, NE BO VAM ŽAL!
April 1999
LEPO DARILO ZA 35. OBLETNICO
Priznanje Častna listina Inštituta Jožef Štefan v Ljubljani je letos prejela tudi portoroška Droga. Razloge za tako pomembno priznanje slovenske znanosti uspešnemu živilskemu podjetju Droga gre iskati v leto 1995, ob podpisu pogodbe med Drogo in Inštitutom Jožef Štefan za izvedbo projekta avtomatizacije in paletizacije proizvodnje čajev in kave. Ljubljanski institut je tedaj prevzel izvedbo zasnove, izdelavo in montažo avtomatizirane linije za polnjenje in paletizacijo ter nadzornega sistema linije v proizvodnji kave in čajev. Skupna vrednost investicije v posodobitev proizvodnje je znašala 4,7 milijone DEM. Glavno delo pri projektu celotne avtomatizacije so opravili strokovnjaki Droge Portorož, medtem ko je bilo razvojno raziskovalno delo plod skupnega dela s strokovnjaki Inštituta Jožef Štefan. Pri nabavi opreme in strojev so sodelovali poleg tujih tudi domači dobavitelji. Svečana otvoritev junija 1996 je kronala zaključek naložbe v novo tehnologijo, ki je omogočila hitrejše in racionalnejše delo, doprinesla pa je tudi k humanizaciji delovnih mest. Ta naložba je pripomogla k nadaljnjemu izboljševanju kakovosti Droginih izdelkov in k utrjevanju ugleda njenih blagovnih znamk (Barcaffe in 1001 cvet). Inštitut Jožef Štefan podeljuje tudi osebna priznanja direktorjem oz. predstavnikom nagrajenih podjetij, ki so s svojim delom in zagnanostjo pripomogli k uspešnemu sodelovanju z Jožefom Štefanom. Osebno priznanje inštituta sta tako prejela tudi predsednik uprave in generalni direktor Droge, g. Matjaž Čačovič ter gospa Sonja Podlogar, direktorica Začimbe, kjer je bila uvedena nova tehnologija.
Zagotovo je to priznanje lepo darilo ob 35 letnici podjetja, ki jo obhaja letos julija. Ob tej priložnosti pripravljajo v Drogi brošuro, v kateri bo zajeta njena pot od začetkov do danes.
Rešitev, da ji ni para!
Nasproti portoroškega skladišča Grando se vzpenja park, v katerem visoka drevesa pričajo o njegovi starosti (kolikor nam je znano, je nadaljevanje bližnjega parka Rastelli). Tudi ta park deli usodo premnogih parkov, poti, pločnikov, svetilk in podobnega pri nas: slabo je
vzdrževan. Kar priča tudi kamnito stopnišče, del pešpoti, ki je speljana skozi park. Spodnje stopnišče (od pločnika ob cesti Obala) za silo še kljubuje zobu časa, medtem ko je zgornje (k Solinski poti) omagalo. Ko so tamkajšnji stanovalci pred kakšnima dvema letoma občino opozorili, da hoja po stopnicah ni več varna, je ta seveda ukrepala! Kako? Preprosto je pred stopnišče postavila oviro in tablo s prepovedjo prehoda! Če bi bil to le začasen ukrep v sili, bi bil razumljiv. Po dveh letih pa... (Tekst in foto: L.S.Z.)
V Hotelih Morje nadaljujejo s posodabljanjem
V zadnjih nekaj letih so se portoroški Hoteli Morje odločili postopno obnoviti in posodobiti vse svoje zmogljivosti. Lani so končali s temeljito obnovo hotela Slovenija, odprli nov bazenski kompleks z ogrevano morsko vodo in teraso za sončenje, na kateri je prve sončne žarke že za veliko noč lovilo kar precej obiskovalcev. Pod polkrožno teraso so uredili trgovinice in slaščičarno, s čemer so dodobra spremenili podobo trga pred hotelom Riviera.
Letos so se lotili še hotela Riviera, v katerem so obnovili ne le sobe, temveč tudi recepcijo in spremenili logistiko v objektu (hotelska recepcija je zdaj povezana z notranjim stopniščem in še enim dvigalom, tako vodijo vse poti k sobam skozi isto osrednjo recepcijo). Ker se zavedajo sprememb v prehranjevalnih navadah sodobnih turistov, so precej sredstev vložili tudi v kuhinjsko tehnologijo in prenovili restavracijo za 450 obiskovalcev. Ob recepciji so s kopanjem v zemljo pridobili okoli 200 kvadratnih metrov površine, kjer bodo uredili Center lepote in zdravja. Hotel pa je pridobil tudi požarno stopnišče in na vrhu stavbe tri velike apartmaje. Riviera si tako torej zdaj lahko upravičeno pripne vsaj štiri zvezdice.
Direktor Hotelov Morje, g. Marino Antolovič, pa nam je zagotovil, da se bo gost v Rivieri počutil kot v hotelu petih zvezdic. V novih, živahnih barvah so zažarela tudi hotelska pročelja, ki vzbujajo v obiskovalcih optimizem. Letošnja naložba je vredna okoli 6 milijonov
DEM. Jeseni načrtujejo obnavljanju podvreči še svoj hotel Jadranka. Dopolniti pa nameravajo tudi svojo kongresno dejavnost. Po mnenju direktorja Antoloviča bi nadaljnje širjenje kongresne dejavnosti koristilo vsemu Portorožu. Trenutno je trženje kongresov še razpršeno, zato bi kraju koristila ustanovitev nekakšnega kongresnega biroja.
Vsemu portoroškemu turizmu pa bi močno koristila tudi boljša urejenost kraja. Po Antolovičevem mnenju je sicer nujno vzpostavljanje določenega reda v prometu in parkiranju, vendar bi se bilo pri tem treba rešiti policijskega sindroma! Še posebej slabo pa je po njegovem mnenju vzdrževanje javnih zelenih površin: neprofesionalno, nekontrolirano in neproduktivno.
Livija Sikur Zorman
a m m SmS. &
Hoteli Morje imajo stosedem redno zaposlenih delavcev. Njihovemu direktorju Marinu Antoloviču ponovno vzplamtelo vojno žarišče na Balkanu (še) ni vzelo optimizma za letošnjo turistično sezono.
Prenovljena hotela Apollo in Mirna
Zaradi vojne na jugu so Mirno začasno zaprli
Lansko leto je bilo za družbo portoroških Hotelov Palace po dolgem času prvo stabilnejše leto, zato so letos z optimizmom nadaljevali z načrtovanim posodabljanjem svojih hotelov.
Do srede marca so obnovili vse sobe v hotelu Apollo, ki so mu namenili vlogo termalno zdraviliškega objekta. Povsem obnovljen je velikonočne goste pričakal tudi od centra letovišča nekoliko odmaknjeni hotel Mirna, ki so ga namenili letovanju družin, zato so ga temu primerno opremili (ponudba obrokov je prilagojena željam najmlajših gostov, poskrbeli so za otroško varstvo, za opremljeno otroško igralnico in varovano igrišče, pa za zabavo malčkov...). In ker je Mirna prilagojena potrebam družin, bodo gostje lahko s seboj pripeljali tudi svoje živalske ljubljenčke, kajti bivanje v hotelu je dovoljeno tudi njim. Ob hotelu so nameravali že v tem obdobju zgraditi delno vkopano garažno hišo in Mirno povezati s termami. Žal jim tega doslej ni uspelo zgraditi predvsem zato, ker se je postopek sprejemanja sprememb prostorskega dokumenta, ki bi tak poseg dovoljeval zavlekel (zaradi spora s stanovalci sosednje hiše na Stopniški 8, pa zaradi denacio-nalizacijskega postopka za zemljišča lastnika bližnje vile Pupini ...). Če se bodo zapleti razpletli do poletja, bodo garažo začeli graditi jeseni. V Apollu so že leta '96 prenovili hotelsko recepcijo in restavracijo. S steklenim, ogrevanim hodnikom pa so ga tudi povezali s termami. Kot posebnost hotela naj omenimo Titov apartma, opremljen z obnovljenim pohištvom iz apartmaja starega hotela Palace, ki je maršala nekoč tudi zares gostil. Seveda visi na steni tudi Titov portret.
Letošnjo naložbo v višini okoli 640 milijonov tolarjev, s katero sta oba hotela dobila tri zvezdice, je družba financirala z lastnimi sredstvi, deloma pa z dolgoročnim posojilom.
Lansko in začetek letošnjega leta sta torej veliko obetala. Vojna v Jugoslaviji pa je ponovno potegnila iz omare že skoraj pozabljene strahove in podrla upe na dobro turistično sezono. Hotel Mirna, ki je bil za veliko noč dobro napolnjen z gosti, so morali začasno zapreti, kar za podjetje Palace pomeni precejšen izpad dohodka (okoli 450 tisoč DEM). Napovedi za letošnji izkupiček od turizma - zdaj ko se Natova bombardiranja na jugu Balkana nadaljujejo - niso rožnate. Vendar pa »panično reagiranje v taki situaciji ni dobro«, kot pravi direktor Palacevih hotelov, Danilo Daneu. Če pa se bo vse vendarle odvijalo po najbolj črnem scenariju, bo treba potrkati na vrata države s prošnjo za oprostitev plačila najrazličnejših dajatev. Na znižanje cen pa v Palacu zaenkrat še ne razmišljajo.
Livija Sikur Zorman
ARCHITECTA
d.o.o./s.r.l.
TARTINIJEV TRG 15, 6330 PIRAN P.ZZA TARTINI 15 6330 PIRANO TEL 066/75-594, 75-982, FAX 74-562
Obnavljanje lani pogorele stavbe krajevne skupnosti Portorož v centru letovišča je pri koncu. V maju se bo tajništvo KS Portorož iz bližnje poslovne stavbe Splošne
-------plovbe, kjer je
začasno bilo, spet preselilo v svojo bleščeče obnovljeno stavbo, ki s svojim videzom ni več v sramoto kraju. Končna cena obnove bo dosegla cca 49 milijonov SIT.
	1 SI
- ж	JI
m	ma
L m	M
SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI PORTOROŽ
Razpisuje zbiranje ponudb za oddajo poslovnih prostorov v
najem v prenovljeni poslovni stavbi KS Portorož, Obala 16 v Portorožu:
I.	Poslovni prostor v centru Portoroža, površine cca 30 m2 v 2. nadstropju,
II.	Poslovni prostor v centru Portoroža, površine cca 30 m2 v 2. nadstropju,
III.	Poslovni prostor v centru Portoroža, površine cca 15 m2 v 2. nadstropju.
1.	Namembnost poslovnih prostorov je pisarniška dejavnost.
2.	Minimalna najemnina na mesec je 2.937,00 tolarjev na kvadratni meter (vključno s tekočimi stroški vzdrževanja).
3.	Čas najema je 1 leto z možnostjo podaljšanja v primeru izpolnjevanja pogodbenih obveznosti.
4.	Prednost pri izbiri imajo najemniki, ki ponudijo najvišjo najemnino, najemodajalec pa si pridržuje diskrecijsko pravico, da ni dolžan skleniti najema s ponudnikom, ki ponuja najvišjo najemnino, svoje odločitve pa prav tako ni dolžan obrazložiti.
5.	Prednost pri izbiri najema bodo imeli ponudniki, ki so pripravljeni plačati najemnino vnaprej.
6.	Najemnik je dolžan v ponudbi navesti sredstva, s katerimi lahko najemodajalcu zavaruje plačevanje najemnine (vnaprejšnje plačilo, menica, akceptni nalog, osebno poroštvo direktorja ali tretje osebe...). Izbira poroštva bo odvisna od bonitete najemnika.
7.	Interesenti naj svoje ponudbe posredujejo v roku 15 dni od datuma objave v Portorožanu.
8.	V ponudbi mora biti navedeno polno ime ponudnika, sedež, kratko obrazložena dejavnost ponudnika. Ponudnik naj predloži kopijo računovodskega izkaza za zadnje leto (bilanco stanja in bilanco uspeha), številko žiro računa in ime banke oziroma Agencije za plačilni promet, preko katere posluje, izpisek iz sodnega registra oz. kopijo prijave za opravljanje dejavnosti davčnemu uradu.
9.	Interesenti naj za ogled poslovnega prostora in za podrobnejše informacije pokličejo na tel.: 74-339 ali na 73-046.
V Portorožu, 24. aprila 1999
Lokalna turistična organizacija v interesu vseh
Zakon o pospeševanju turizma (Uradni list št. 57/98) velja od 29. avgusta lani. Zaradi ugodnih vplivov, ki jih turistična dejavnost ima na celotni gospodarski in družbeni razvoj, ima država interes za njegovo pospeševanje. Zato lani sprejeti zakon predvideva obvezno ustanavljanje lokalnih turističnih organizacij na območjih, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev turističnega statusa.
Zakon predpisuje dejavnost teh organizacij, vire financiranja, obvezno članstvo pravnih oseb in podjetnikov, ki se ukvarjajo z dejavnostjo povezano s turizmom ter sobodajalcev in kmetov, ki opravljajo gostinsko dejavnost. Določa tudi za kaj se lahko turistično takso porabi. Po zakonu predvidena nova oblika organiziranosti v turizmu (lokalna turistična organizacija - LTO) bo imela naloge oblikovanja celovite turistične ponudbe, spodbujanja razvoja turistične infrastrukture, promocije in informiranja obiskovalcev (v okviru turističnega informativnega centra). Z njo bodo upravljali zastopniki posameznih dejavnosti. Nekatere občine in območja so LTO že ustanovile. Med prvimi so bile Kranjska Gora, Postojna, Izola. Pri nas pa je njeno ustanavljanje počakalo na novo županjo, ki je imenovala akcijsko skupino za ustanovitev LTO. V skupini so: Ljubo Bertok (gospodarske službe Občine Piran), Vilma Milunovič (pred odhodom v drugo službo načelnica oddelka za finance in družbene dejavnosti Občine Piran), Ivan Silič (direktor Turističnega združenja Portorož), Vojko Starovič (direktor družbe Metropolovih hotelov, predstavnik gospodarstva), Peter Vesenjak (zunanji sodelavec, bivši sekretar za turizem), Nataša Umek (TD Fiesa) in Andreja Humar Fatorič (TD Portorož). Če bo šlo po načrtovanjih, bi občinski svet Občine Piran lahko konstituiral že junija. Formalno pravno bi organizacija lahko preprosto nastala tako, da bi se sedanje gospodarsko interesno združenje (Turistično združenje Portorož) preoblikovalo, ali pa bi ustanovili nov Zavod za pospeševanje turizma.
Koristno bi bilo, če bi pred odločanjem o formalno-pravnem statusu LTO in vsebini njenega dela pripravili javno obravnavo o njeni vlogi in ciljih. Predvsem bi v razpravo morali pritegniti Območno obrtno zbornico, ki združuje preko 800 podjetnikov, bolj ali manj odvisnih od turizma. Sedanje Turistično združenje se je namreč oziralo predvsem hotelske interese, drugi praktično niso imeli vpliva na njegovo delo in razvojno politiko turizma v naši občini.
Turizem bi naj - z vsemi svojimi vplivi - predvsem lokalnemu prebivalstvu nudil razen delovnih mest tudi kvalitetnejše življenje v urejenem okolju in ne zgolj uveljavljanja interesov močnejših kapitalskih struktur, izkoriščanja kraja, njegovih prebivalcev, ter njegovih naravnih danosti, zaradi katerih se je turistična dejavnost pravzaprav lahko razvila. Lokalna turistična organizacija mora torej v prvi vrsti delovati v javnem interesu!
A.H.F.
Barve zaliva
Predhodnik sedanje Morske biološke postaje, ki že tretje desetletje domuje na Fornačah v Piranu, je bil Zavod za raziskovanje morja. Svoj sedež je imel na spodnjem delu Sončne poti v Portorožu in je leta '65 zaradi različnih težav prenehal z delovanjem. Na srečo so leta '69 kot del Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani ustanovili sedanjo Morsko biološko postajo, ki letos praznuje trideset let. Ob tem hvalevrednem jubileju je bila v piranski Mestni galeriji 15. aprila odprta razstava, ki so jo avtorji poimenovali Barve zaliva in s katero predstavljajo javnosti nekatere naravne pojave in z njimi povezane ekološke probleme našega majhnega delčka morja. Zavest, da smo Slovenci tudi pomorski narod, si le počasi utira pot. Naše morje in le 42 kilometrska obala vzbudita nekaj več zanimanja naše države navadno le ob političnih zapletih. Temu navkljub prodira spoznanje, da je raziskovanje morja naša dolžnost. Večje naklonjenosti pa je Morska biološka postaja deležna od piranske občine, ki je s sprejemom razglasa o zeleni občini pokazala posluh za okolje. Območje nekdanje tovarne Salvetti (na Fornačah) je v svojem družbenem planu tudi namenila dejavnosti te postaje, ki se že nekaj časa intenzivno pripravlja na začetek obnavljanja svojih dotrajanih objektov. Naložbo je Ministrstvo za znanost že tudi uvrstilo v svoj program (podprlo jo bo v višini 60%). Razstavo ob počastitvi 30.obletnice MBP v Piranu -nastajala je skoraj leto dni - je postavila dr. Valentina Turk, pobudnik in soavtor pa je akademski slikar Aleš Sedmak v sodelovanju oddelka za oblikovanje pri Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Razstavljeno gradivo bo kasneje del stalne zbirke ljubljanskega Prirodoslovnega muzeja. V Piranu si lahko Barve zaliva ogledate do 6. maja.
Livija Sikur Zorman
Morska biološka postaja v Piranu pri Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani praznuje letos 30 let. Svoj rojstni dan je počastila z razstavo Barve zaliva, ki je na ogled v piranski Mestni galeriji. Na sliki s tiskovne konference na dan odprtja razstave (15. aprila) so dr. Ugo Fonda, podžupan občine Piran, tudi sam biolog, prof.dr. Tamara Lah, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo in dr. Alenka Malej, vodja Morske biološke postaje Piran.
PIRAN PIRANU
Dove1 la tela di San Giorgio?
Da anni ormai sotto il volto di San Giorgio, all'entrata di Piazza Tartini a Pirano, non si puo' ammirare la tela sull'apparizione di San Giorgio, pittura del Paglierini.
II 24 aprile si festeggia il Patrono San Giorgio e quindi sarebbe veramente una piacevole sorpresa rivedere quella tela al suo posto.
Si dice pero' che la tela sia troppo preziosa per venir esposta, quindi io propporei che ne venisse installata una copia con la dicitura di dove si trovi I'originale. In tal modo, quel vuoto sotto gli archi di San Giorgio (odierna pizzeria) verrebbe colmato con I'immagine leggendaria
Ondina Lusa
Festa di San Giorgio, patrono di Pirano
II 24 aprile Pirano festeggia il suo patrono San Giorgio. La Comunita' degli Italian! »Giuseppe Tartini« ha organizzato numerose manifestazioni, che verranno concluse solennemente al Duomo di San Giorgio. AH'occasione il Coro Misto »Giuseppe Tartini« di Pirano diretto dalla M.a Milada Monica eseguira' la celeberrima »Messa a Santa Cecilia« di Anton Foester e altri liturgi-ci d'occasione. Rilevante la prima esecuzione nel nostro Duomo del canto mariano a tre voci miste »Vergine bella« di Giuseppe Tartini. Ancora una prima: il giovanissimo tenore Neven Stipanov šara' il solista del celebre »Panis Angelicus« di Cesar Franck. Alia solenne cerimonia parteciperanno anche il Coro »InCanto« guidato dalla Sig.ra Console Generale d'ltalia di Capodistria Rosa Maria Chicco Ferraro. Oltre che della collaborazione con la Comunita' degli Italiani »Santorio-Santorio« di Capodistria la Comunita1 degli Italiani »Giuseppe Tartini« di Pirano si avvarra' della collaborazione con la Scuola di musica di Capodistria, per la par-tecipazione del diciottenne Matej Lazar del V° corso d'organo della classe dela prof.ssa Silvana Pretner. La Santa Messa, celebrata da padre Bojan Ravbar avra1 luogo al Duomo di Pirano. In Piazza Tartini si terra' la premia-zione della VI Edizione TORNEO DI PANDO-LO con Pesibizione del Gruppo vocale strumentale LA BORA. Nella Sala delle Esposizioni di Casa Tartini avra' luogo I'inau-gurazione della mostra dedicata al lavoro nelle saline. La mostra e' stata curata da Ondina Lusa, Boris Bertoni e Fulvia Zudič.
dell'apparizione del Partono di Pirano.

Piranski sedmošolci na obisku pri koroških vrstnikih
Na piranski osnovni šoli Cirila Kosmača se je po več kot petletnem druženju z vrstniki iz sestrskih UNESCO ASP šol stkalo že veliko prijateljskih vezi. Učenci letošnjega 7. A razreda si že drugo leto dopisujejo z vrstniki iz Borovelj na avstrijskem Koroškem. Sredi marca so, skupaj z razredničarko Darjo in njeno namestnico Anico, svoje prijatelje obiskali in z njimi preživeli dva nepozabna dneva potepanja po Koroškem. Najprej so skupaj smučali v idilični dolini Bodental. Obiskali so Čarobno jaso, kjer pravkar snemajo film o Ötziju, znamenitemu pastirju, ki je živel pred več kot pet tisoč leti in so ga pred dvema letoma odkrili pod topečim se ledom nekje v tirolskih gorah. Seveda so obiskali tudi šolo svojih vrstnikov v Borovljah, kjer jih je sprejel in pogostil tudi boroveljski župan. Posebej svečano vzdušje so doživeli v Celovcu, ko jih je na deželnem glavarstvu gostil predstavnik avstrijskega olimpijskega komiteja. Pirančani so jim prinesli pozdrave slovenskega olimpijskega komiteja, otroci pa so si izmenjali majice z nacionalnim olimpijskim znakom. Mladi so tudi zagotovili, da bodo še naprej širili odejo Prijateljstva brez meja, kar je skupno geslo Slovenije, Avstrije in Italije pri kandidiranju za organizacijo naslednjih zimskih olimpijskih iger. Na koncu so se dogovorili, da bodo avstrijski vrstniki piranskim sedmošolcem vrnili obisk na začetku letošnjega junija, česar se seveda že veselijo.
Na podlagi sklepa županje občine Piran št.: 3204-3/99 z dne, 20.4.1999 lokalna akcijska skupina za preprečevanje zlorabe drog v občini Piran (LAS Piran) objavlja
POZIVNI NATEČAJ
za enkratno sofinanciranje programov in akcij na področju primarne preventive odvisnosti od drog za osnovnošolce, mladino in predšolske otroke v piranski občini v letu 1999
1.	Naročnik:
Občina Piran županja - lokalna akcijska skupina za preprečevanje zlorabe drog v občini Piran (LAS Piran), Tartinijev trg 2 , 6330 Piran
2.	Predmet pozivnega natečaja ie:
enkratno sofinanciranje primarno preventivnih programov, ki so v skladu s cilji operativnega programa LAS Piran v letu 1999 in sicer:
1.	programov in akcij za osnovnošolce, mladino in predšolske otroke iz piranske občine;
2.	programov za delo s starši.
3.	Na natečaj se lahko prijavijo :
-	vse pravne in fizične osebe (društva in druga združenja, posamezniki in javni zavodi), ki so registrirane za izvajanje dejavnosti v RS.
4.	Višina sredstev, ki so na razpolago je 1.000.000 SIT.
5.	Pogoji za sodelovanje :
-	zagotovljeno sofinanciranja iz neproračunskih virov ali državnega proračuna
-	ustrezne kvalifikacije, izkušnje na področju dela z otroci in mladino (priložiti dokazila: usposobljenost, predhodne izkušnje, reference)
-	možnost evalvacije programa
-	inovativna in izvirna programska izhodišča , ki pri načrtovanju vključujejo uporabnike.
6.	Prednost bodo imeli programi.
ki vključujejo razvijanje pozitivne samopodobe, učenje socialnih veščin in učinkovito obvladovanje stresa ter programi katerih organizatorji in izvajalci so mladi (koncerti in prireditve za mlade). Zaželjeni so kontiuirani programi na tem področju.
7.	Prijavi na natečaj je potrebno priložiti izpolnjen obrazec z natančno vsebino programa.
Obrazci z vsemi ostalimi željenimi informacijami so ponudnikom na voljo na občini Piran, uradu za finance in družbene dejavnosti (Ill.nadstr. občinske uprave občine Piran), tel.: 066 746 223, pri Ingrid Ličen.
8.	Ponudbo je potrebno oddati oziroma poslati na naslov:
Občina Piran županja - LAS Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran.
9.	Vložene ponudbe bodo obravnavane:
•	junija 99 - vloge, ki bodo prispele do 31. maja 99
•	(predvidoma) oktobra 99 - vloge, ki bodo prispele do 30. septembra 99 Neglede na navedene roke bo natečaj odprt do porabe namenskih sredstev.
O izbiri bodo vsi ponudniki programov obveščeni najkasneje v 30 dneh od roka oddaje ponudb.
Z izbranimi izvajalci programov in akcij bodo sklenjene pogodbe. **************************
Vse, ki ste pripravljeni, lahko Vaše prostovoljne prispevke za izvajanje preventivnih
programov za otroke in mladino na področju preprečevanja zlorabe drog v občini Piran nakažete na Posebni račun občine Piran-LAS Piran št.: 51410-789-20631.
Zaliv neskončnega poletja
pet dni - polpenzion že za 19.900 SIT
Ugledni gostje na letališču
Javno letališko podjetje Aerodrom Portorož se lahko pohvali, da se včasih na tleh njegovega letališča v Sečovljah mudijo prav pomembni gostje. Tako so konec prejšnjega meseca (29. marec) letališče obiskali nekdanji avstrijski zunanji minister in podkancler Alois Mock s soprogo, avstrijski veleposlanik v Sloveniji dr. Gerhard Wagner, vodja poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov dr. Borut Sommeregger ter njihov gostitelj Lojze Peterle. Letalska družba Solinair je pomembne goste nad slovensko obalo popeljala z dvemi letali: Cesno C 172 in Piper Seneco Pa-34.
M.Z.
Hotel Zdravilišča Strunjan je višji za eno nadstropje - Potem ko so se v Krkinem zdravilišču Strunjan kar dolgo pripravljali na temeljito obnovo in posodobitev svojih zmogljivosti (precej časa je na primer trajalo, da so v piranskem občinskem svetu sprejeli prostorski akt, ki je v krajinskem parku omogočil tako obširen poseg), so že za veliko noč imeli vse polno gostov. V petih mesecih so vse sobe prenovili na raven štirih zvezdic, obnovili in povečali so hotelsko recepcijo, restavracijo, kuhinjo in notranji bazen. Zdraviliški hotel so povišali za eno nadstropje, tako da jih ima sedaj tri, vendar pa se s svojim listnato zelenim pročeljem kar dobro staplja z naravnim okoljem.
Na novo so zgradili pokriti otroški in masažne bazene ter zunanji bazen, ki so ga povezali z notranjim. Nadzidali in obnovili so tudi zdravstveni del zdravilišča, prenovili bungalove v parku in uredili okolico. Vednost naložbe je 1,2 milijarde tolarjev.
(L.S.Z.)
Skupinska slika uglednih gostov pred dvomotornim letalom Pa-34, last družbe Solinair. Z leve so: dr. Borut Sommeregger, dr. Gerhard Wagner, dr. Alois Mock, g. Lojze Petrle ter pilota g. Stanislav Potočnik (direktor podjetja Solinair) in g. Jože Škulj, ki ima čez priprave za stopanje v letalo.
V slaščičarni Mignon v Portorožu so vam vedno na voljo
izbrane sladice iz pekarne Stari pek
Slaščičarna
in pekarna
samo za izbran okus.
kavarna GALERIJA
na Tartinijevem trgu v Piranu Tel.: 747-356 Obiščite nas, veseli Vas bomo!
рохтг^с
ŽELEZNINA, Obala 111 v Luciji
*	Expres izdelava ključev
*	Računalniško graviranje
*	Pokali, športna priznanja
*	Štampiljke
Za nakup nad 5.000 SIT: 3% popust nad 10.000 SIT: 5% popust nad 20.000 SIT možnost nakupa na obroke.
Ženske v politiki - potreba ali nujno zlo?
Vladni Urad za žensko politiko v zadnjem času intenzivno predstavlja svoje delo po vsej Sloveniji. Veri Kozmik, direktorici tega urada je na našem območju v dragoceno pomoč regionalna koordinatorja Jelka Morato Vatovec. 30. marca so se srečale občinske svetnice z območja obale in Krasa. 14. aprila je bilo srečanje v Izoli, 19. pa v Piranu. Žal so srečanja slabo obiskana: v Piranu se nas je zbralo sedem, moških ni bilo.
Razprava se je dotaknila najbolj perečih področij družbenega položaja žensk: izobraževanja in zaposlovanja, družinskega življenja in zastopanosti žensk na mestih odločanja. Eno najpomembnejših vprašanj je, ali so se ženske pripravljene lotiti preboja v poslovni in politični svet brez (nepotrebne) dileme, kaj je pomembnejše: družina ali kariera. Ob enakovredni udeležbi obeh zakoncev v skrbi za gospodinjstvo in družino bi dilema seveda sama po sebi odpadla. V času ko ženske tedensko opravijo 40 ur dela v službi in 25 ur gospodinjskega dela, medtem ko moški gospodinjstvu prispevajo 7 ur svojega dragocenega časa, ta dilema žal ostaja. Ob naraščajočem konservativnem, tradicionalističnem, patriarhalnem pogledu na vlogo ženske, matere in gospodinje si marsikatera ženska ne upa v ospredje postaviti svojih ambicij. Tudi v primeru, da se poda v osvajanje političnega prostora, ji načrte prekrižajo strankarske kadrovske kombinacije, ki večinoma dajejo prednost moškim. Politika je peskovnik, v katerem se zabavajo moški - predvsem s podiranjem peščenih gradov svojih političnih nasprotnikov, kar se danes marsikateri ženski zdi tratenje časa ob vsem »pametnem delu«, ki ga mora postoriti. Videti je, da so moški ženskam, ki smo predvsem praktične, priskutili ambicijo, da bi sodelovale v neskončnih političnih »soap operah«, kakršne proizvaja trenutna politika. Morda pa je to prav posledica odsotnosti praktičnega ženskega uma v naši politiki! Mit o tem, da ženske ne volijo žensk, je zarota, s katero se poskuša prikriti dejstvo, da ženske v resnici nimamo enakih možnosti kot moški. Na listah strank je na »izvol-jivih« mestih le malo žensk. V povedanem ni niti kančka feminizma, je le prizadevanje za enake možnosti. Za to pa je na začetku potrebno izenačiti družbene vloge obeh spolov: enako plačilo za enako delo, možnost zaposlovanja v donosnejših in ne samo vzgojnih, zdravstvenih in socialnih (tipično ženskih) poklicih, ki zahtevajo visoko izobraženost za malo denarja. Z novim zakonom o družini bodo moški dobili enako možnost pri vzgajanju svojih otrok, s čemer bodo izenačeni z ženskami na področju, ki je bilo »ekskluzivno žensko«.
Trenutni družbeni položaj žensk v slovenski družbi lahko ženske spreminjamo z združenimi močmi ob pripravljenosti moških, da se odpovejo igricam v peskovniku in začno graditi državo skupaj z nami - po meri obeh spolov. Državo, v kateri bodo varno odraščali naši otroci, ki bodo imeli enake možnosti, ne glede na spol.
Milica Maslo
TURISTIČNA DELAVNICA ZA S0B0DAJALCE
Sredi aprila je portoroško Turistično društvo za člane svoje sekcije sobodajalcev v restavraciji Taverna pripravilo turistično delavnico. Govorili so o aktualnostih s področja sobodajalstva: postopku nove kategorizacije in njenem uveljavljanju v praksi, obračunavanju davka na dodano vrednost (od 1.7.)pri oddajanju zasebnih kapacitet, cenovni politiki v sezoni '99, pripravi paketnih ponudb. Predstavili so jim osnutek kataloga soboda-jalske ponudbe in možnosti oglaševanja na internetu, CD-romu »Welcome to Slovenia«...
Sobodajalci so na prodajni razstavi lahko po grosistični ceni kupili posteljno perilo, brisače in drugo, kar potrebujejo pri svoji dejavnosti.
PORTOROŽANOV PRVOMAJSKI RECEPT:
SEMPUCE TORTINA SALATA PER IL PICNIC
Se il tempo sara1 elemente, anche quest'anno, come vuole la tradizione, faremo la scampagnata del 1° maggio. Allora ecco la ricetta per una tortina al formaggio che potra' completare il menu gia* scelto da voi.
Materiale occorrente: 4 uova, Vi litro di latte, 10 deca di pancetta tagliata sottile e spezzettata, 1 cipolla, 10 deca di formaggio emmental grattugiato grosso, un po' di prezzemolo, 5 cucchiai di formaggio grana grattugiato fine, sale, pepe, Vz confezione di pasta sfoglia surgelata.
Preparazione:
Rosolare per 2-3 minuti la pancetta, aggiungere la cipolla tagliata fine e stufare lentamente. Stendere la pasta sfoglia sul fondo e sull'orlo della rostiera, mettervi la cipolla e la pancetta, poi il formaggio emmental ed il prezzemolo tagliuzzato. Sbattere bene le uova, il latte, il formaggio grana, il pepe ed il sale e versare tutto nella rostiera.
Forno a 200° per 20 minuti.
Vi auguro un 1° maggio con il cielo limpido!
Obisk študentk s Finske
Mesec marec sta finski študentki razrednega pouka Pedagoške fakultete Univerze v Helsinkih Elina Mäntyalä in Anne Kankaanpää preživeli v Piranu. K nam sta prišli na podlagi izmenjave študentov in študentk s pedagoških fakultet univerz Glasgow, Helsinki in Ljubljane (v okviru projekta TEMPUS). Elina in Anne sta začasno postali članici kolektiva piranske šole Cirila Kosmača, saj sta se vključili v vse šolske in izvenšolske dejavnosti šole. Prisostvovali sta pouku in ga tudi vodili (angleščina, glasba, gospodinjstvo...). Učenkam in učencem sta doživeto ob glasbi, plesu, petju predstavili Finsko, njene ljudi, življenje in običaje. Ugotavljali so, da imajo veliko skupnih interesov, pa da se ne razlikujejo toliko, kot so si predstavljali. Z učenci sta se udeležili različnih izletov in obiskali pomembnejše kraje Obale in Krasa. Z njima so se pogovarjali v angleščini, kar tudi za učence ni bila nobena ovira. Zanimiva je njuna izkušnja o učenju tujega jezika. Prepričani sta, da je najboljši način učenja jezika metoda "language immersion" t.j. dobesedno potunkati se v jezik.
Marjan Maslo
Preden sta finski gostji odšli, je nastala še tale skupinska slika z učenci in profesorji piranske šole Cirila Kosmača.
SKIPPER KUP 99
Skupina ljubiteljev jadranja in portoroško podjetje Skipper že tretje leto pripravljata jadralno regato Skipper kup '99. 24. aprila bodo speljali dve regati. Prva bo krenila na pot ob 10.00 uri z glavnega pomola v Portorožu. Jadralci bodo tekmovali na območju Piranskega zaliva. Hvalevredna ideja za to prireditev je zrasla na zelniku ljubiteljev jadranja leta '97, ko so prvič organizirali tri enakovredne regate s startom in ciljem na portoroškem pomolu. Tekmovalci jadrajo mimo Bernardina, piranske Punte do rta Ronek, kjer se obrnejo. Zanimivost so jadrnice razreda old-timerjev. Tudi letos bodo po dolžini vodne linije jadrnice razdeljene v več razredov, kar tudi starejšim jadrnicam omogoča konkurenčnost z novejšimi modeli (ti imajo daljšo vodno linijo). Prava posebnost prireditve je zaključna podelitev pokalov, na kateri - razen pokalov - najboljšim jadralcem podelijo praktične nagrade. Vendar pa tudi tiste, ki nimajo ravno sreče z vetrom, potolažijo s primernim darilom: nihče ne odide praznih rok. Materialnih oz. praktičnih nagrad je bilo lani preko 150 v skupni vrednosti več kot 750.000 SIT. Podobno bo tudi letos.
Portoroški očak
Krasno ime so mu dali!
Že predniki naši njegovo lepoto ceniti so
znali.
Na tisoče rož vseh barv cveti, sredi parka pa stoletni Palace stoji. Ugledni gospod - častitljivih let vzdihuje in toži po svoji mladosti.
On oče je štirih odraslih otrok: Mirne, Apola, Neptuna in Granda. Vse štiri do belega kruha je spravil, on pa ves sam, siv in bolan... Morda bi ga kdo le za silo ozdravil? Saj kirurgov je dosti, da ga operirali bi, Le denarja je malo, to vse skrbi.
Tudi terme so nove zgradili, z njimi si zdravje - standard - popestrili. Če revma vas muči, bolezen teži, migrena neznosna - vse to se uredi!
Štefka Klak
Sezona sejmov se odpira
Z majem se na našem koncu začne sezona sejmov. Že za prvomajske praznike bodo v Marini gostili tradicionalni sejem portoroškega Hortikulturnega društva (število sejmov cvetja se je doslej že krepko povzpelo preko številke 20!). Naslednji bo med 12. in 16. majem mednarodni sejem navtike. Podjetje Primorski sejem pa bo organizator kar treh sejmov. Prvi na vrsti bo 6. mednarodni obrtno podjetniški sejem (od 27. do 30. maja) - možnost za regijsko gospodarstvo in za podjetnike zunaj naše regije, da se predstavijo in pro-movirajo svojo dejavnost. Organizator se je za letošnji sejem odločil posebej posvetiti pozornost zdravi prehrani (kar je naslovil Za vaše srce), upokojencem, društvom, računalništvu, internetu oz. novim tehnologijam, kar bo najverjetneje pritegnilo mlade...
V Športnem parku Marine pa se bo od 4. do 6. junija dogajal 2. sejemski festival fitnesa in športa (Fittest '99). Za jesenski čas (od 2. do 5. oktobra) pa je prihranjen mednarodni sejem turizma, hotelirstva in gastronomije, ki je bil lani prvič poiskusno.
L.S.Z.
Letos bo Internautica od 12. do 16. maja.
Sečoveljske soline v novi pravni obleki
Sečoveljske soline ljudje že leta samoumevno povezujejo tudi s portoroškim podjetjem DROGA. O njihovem pravno-lastniškem statusu, predvsem pa o stroških združevanja in vlaganja vanje se večina seveda ne sprašuje, saj naj bi to bila skrb lastnika oz. tistega, ki je za njihov obstoj ter ohranitev zadolžen. Kdo pa je danes v vsej tej zgodbi o solinah pravzaprav lastnik, oz. kdo nosi materialno in moralno odgovornost za nacionalno bogastvo takšnih razsežnosti, bomo poskušali osvetliti v nadaljevanju članka.
Soline se podržavijo
Pred podržavljenjem je bil pravni status solin sledeč: Sečoveljske soline so bile leta '83 z občinskim odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov razglašene za spomenik (na osnovi določb Zakona o naravni in kulturni dediščini); prav tako z odlokom Občine Piran so bile leta '90 razglašene še za krajinski park. Kaj pa so te raz-
glasitve pomenile za Drogo? Leta 1994 je bila med Drogo in Občino Piran podpisana Pogodba o podelitvi pravice rabe (tako imenovana koncesijska pogodba), ki je Drogi dovoljevala rabo, upravljanje in izkoriščanje območja solin.
Potem je v svet Sečoveljskih solin prišla
država. Najprej je izdala Zakon o lastninjenju spomenikov in znamenitosti v družbeni lastnini, s katerim so na dan njegove uveljavitve (23.2.1996) v last države prešle vse naravne znamenitosti, ki so v sredstvih javnih podjetij in drugih pravnih oseb. To je pomenilo prepoved kakršnegakoli lastninjenja tovrstnih nepremičnin. Njihova vrednost in pomen sta namreč tolikšna, da je bolje in varneje, če so pravno-formalno v lasti države. V seznam kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti je bil uvrščen tudi Krajinski park Sečoveljske soline, s čemer so bile podržavljene. Tako je koncesijska pogodba postala nenavaden pravni dokument, saj je prejšnjo pogodbeno stranko - Občino Piran - zamenjala država. Ministrstvi za okolje in kulturo bi bili morali po sprejetju nove zakonodaje Drogi izdati posebno odločbo o znamenitostih, česar pa še do danes nista naredili. Podjetje zato zdaj uporablja in upravlja s solinami na podlagi posebnega zakonskega pooblastila, ki pravi, da naravne znamenitosti vse do uveljavitve zakonodaje s področja varstva naravne in
kulturne dediščine, upravljajo podjetja, ki so z njimi upravljala na dan uveljavitve zakona.
Opustitev solin bi pomenilo ekološko katastrofo
Žal pa predstavlja vzdrževanje solin za Drogo vse večje finančno breme. Dejavnost pridelave soli zahteva ogromne stroške, zato ima podjetje z njo v zadnjih letih izgubo, ki jo samo kompenzira. Naj na tem mestu posebej izpostavimo še našo Ustavo, ki določa, da je vsakdo dolžan varovati naravno dediščino, država in lokalne skupnosti pa skrbijo za njeno ohranjanje. V primeru Sečoveljskih solin je mati država lastnica, skrb za njihovo ohranitev je zato njena dolžnost. Dejansko pa vsi stroški bremenijo portoroško Drogo. Za lastnike delniške družbe je seveda kaj takega nesprejemljivo in nepošteno: da namreč Drog nenehno vlaga v krajinski park, ne da bi ji država v zameno nudila kakršnekoli bonitete, kompenzirala izgube, jo morda oprostila plačila nekaterih dajatev ali ji nudila druge oblike olajšav. Na zahtevo nadzornega sveta Droge je uprava naredila predlog možnih statusnih sprememb PC Soline v samostojno gospodarsko družbo z omejeno odgovornostjo. Pristojna ministrstva, na katera se je Droga večkrat obrnila, pa - razen načelnih dopisov, da je potrebno začeti z aktivnostmi reševanja te problematike - niso storila ničesar.	^
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oktobrske revolucije 1, 6310 Izola, Tel. 066 647 530 E-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si
vsak delovnik od 8h do 13h, sreda: od 8h do 13h in od 16h do 18.30
KAJ JE BORZA ZNANJA?
Informacijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki iščejo znanje in o ljudeh, ki znanje ponujajo. KAJ VAM PONUJAJO BORZE ZNANJA? Če se želite česa naučiti: podatke o ljudeh, ki vas lahko to naučijo! Če želite s svojim znanjem pomagati drugim: podatke o ljudeh, ki potrebujejo vaše znanje in izkušnje! Če želite sodelovati v kakšni dejavnosti: podatke o ljudeh, ki se zanimajo za podobne stvari! KAJ JE ZNAČILNO ZA BORZE ZNANJA? BORZE ZNANJA ne odločajo o tem kje, kdaj in kako boste izmenjali znanja in Informacije.
O načinu sodelovanja in obliki oddolžitve se boste s ponudnikom ali s povpraševalci sami dogovorili.
V	BORZAH ZNANJA lahko sodeluje vsak, ki ima neko znanje ali spretnost.
Potrdil o formalni izobrazbi ne potrebujete. BORZE ZNANJA posredujejo zgolj podatke o učni ponudbi in po povpraševanju, ne zagotavljajo pa kakovosti učnih storitev.
V	pomoč po nam vaše povratne informacije.
POKLIČITE NAS (tel.: 647-530) ALI PA NAM POŠLJITE email (pripišite svoje ime in priimek, telefonsko številko, kdaj ste dosegljivi) IN VAS BOMO POKLICALI Ml!
ш
i


I
o w VJ u

*** р


tel: 066 746 775
IZLOZBENA OKNA
Ne vem, zakaj se trgovina Degro - Kovina v Piranu skriva za pobarvanimi okni. Dolgočasne črte žive barve niso nič primerne za tako staro lepo mesto, bolj za obrtno delavnico v industrijski coni. Ali njihovi izdelki niso dovolj, lepi in dobri, da jih skrivajo? Jih mimoidoči ne smejo videti? Da se ne bi slučajno česa spomnili in po nepotrebnem zavili v trgovino?	N.K.
Območje Sečoveljskih solin pa se lahko obdrži le, če se dejansko uporablja za pridobivanje soli, redno vzdržuje in obnavlja s solinarskim delom. Opustitev vzdrževanja solin bi pomenilo pravo ekološko katastrofo! Droga je zato pozvala slovensko vlado k ustanovitvi skupnega podjetja, ki bi se ukvarjalo s solinarstvom. Soline namreč brez ustreznega obdelovanja same po sebi propadejo! Pristojne institucije Republike Slovenije žal na to pobudo niso odgovorile. Tako se je družba, kot dober in vesten gospodarstvenik, odločila sama ustanoviti hčerinsko podjetje Soline, Pridelava soli, do.o.o. omejene odgovornosti v stoodstotni Drogini lasti. V prihodnje bi v družbo lahko vstopili tudi drugi družbeniki. Trenutno teče postopek vpisa družbe v sodni register Okrožnega sodišča v Kopru.
Razveljavitev zakona
Medtem je Zakon o lastninjenju spomenikov in znamenitosti v družbeni lastnini pod drobnogled vzelo tudi Ustavno sodišče in ga razveljavilo. Zakonodajalec je sicer določil prehod družbene lastnine v lastnino z znanim
lastnikom, vendar pa je vsebino, bistveni del pravnega urejanja - predmet podržavljenja -prepustil vladi, torej izvršni oblasti. Predmet podržavljenja mora biti namreč z zakonom nedvoumno določen, sicer je v nasprotju z načeli pravne države. Razveljavitev začne učinkovati 8 mesecev po njeni objavi. V tem obdobju bi moral zakonodajalec pripraviti novo zakonsko ureditev, sicer bo zakon prenehal veljati.
Država zaenkrat ne kaže pripravljenosti za kakršnokoli sodelovanje. Ostaja pa dejstvo, da Droga v celoti financira krajinski park Sečoveljske soline, nacionalni ponos in hkrati redek in dragocen naravni pojav! Lepote in skrivnosti solinskega duha bi moral uživati slehernik, vendar pa mu te naravne pravice Droga brez soglasja svojih delničarjev ali brez
drugih rešitev za soline ne bo mogla več nuditi. Z ustanovitvijo svoje hčerinske družbe Soline se želi Droga z jasnih pozicij pogajati z državo o problematiki vzdrževanja in njihovem gospodarskem izkoriščanju. Medtem pa bo preko te svoje novoustanovljene družbe še naprej skrbela za soline. Na podlagi njenega poslovanja bo državo soočila s svojimi zahtevami (finančna pomoč, oprostitve, olajšave, subvencije...).
Andreja BERCIERI

Fragmenti o prireditvah
Bilo je vloženega kar nekaj truda, da bi 40. obletnico prihoda -leta '58 - zelo mladega - genialnega šahista Bobbyja Fischerja v Portorož izkoristili za organiziranje odmevnega šahovskega turnirja, ki bi bil primerna priložnost za promocijo Portoroža. Zal je bil ves trud zaman: Fischerjevega turnirja pač ni bilo.
In vendar je Portorož v šahovskem svetu nekaj pomenil.
S svojimi turnirji, na katerih je gostil tudi najbolj bleščeča imena šahovske igre v svetovnem merilu, se je za vedno uvrstil v anale te kraljevske igre. Sloves šahovskega kraja si je Portorož izgrajeval postopno, z veliko truda in dela. Kako je mogoče, da se s tolikšno lahkotnostjo zavrže ta že pridobljeni sloves? Kot bi ne vedeli, kako težko se kakšna prireditev »prime«, kako težko preraste v tradicijo. Pri nas pa z žlahtnostjo tradicije ravnamo kot svinja z mehom.
Portoroške prireditve so bile nekoč zaščitni znak tukajšnjega turizma. Žal pa so medtem že pokojne ali pa v letargičnem spanju in morda čakajo na svojo renesanso. Bi Portorož utegnil doživeti preporod, če bi se resno potegoval za pridobitev organizacije šahovske olimpiade? Le spomnimo se, koliko medijske pozornosti doživljajo kraji, ki kandidirajo kot organizatorji športnih olimpijskih iger! In koliko truda pa denarja vlagajo v te svoje kandidature! Pri nas se drobn-jakarsko ukvarjamo vsak s svojim hotelčkom, velike stvari, ki bi sloves kraja ponesle v svet, pa gredo mimo... Za kandidaturo šahovske olimpiade bi se bilo vredno potruditi, nekaj časa še imamo, čeprav je Bled v prednosti. S takšno prireditvijo bi vsi v kraju lahko veliko pridobili, zato bi bila naša popolna neaktivnost, da bi jo pridobili, prava topoumnost. Polna usta so nas prireditev, gradimo drago infrastrukturo zanje, potem pa ne naredimo ničesar, da bi v kraj pripeljali vsaj tisto, kar se nam tako rekoč samo ponuja.
J.N. in L.S.Z.
MIZARSTVO
Pohištvo po vaših merah in željah. Mizarska popravila in montaža.
Dean Jukić s.p. tel. (066) 76-953 GSM: 041/546-176
TURISTIČNO fttOKOGtfO
Хвцквк JEJ
>мт z/Mq ^je ш sam
Salinita
Nudimo lepa in kvalitetna poslovna srečanja, jubilejna praznovanja, poročne svečanosti in piknike na prostem. V nepozabnem naravnem okolju zelenja in neposredni bližini morja, bodo Vaši spomini še lepši.
To pa ni vse!
Po napornem delu, prijetni, vendar utrujajoči zabavi si lahko odpočijete v hotelski sobi ali bungalovu. In kaj še Vas bo morda najbolj pritegnilo? Zakaj smo prepričani, da smo še posebej zanimivi?
Nudimo Vam tudi: UGODNE CENE PO DOGOVORU
•	Možnosti pogostitve svatov z lastnimi pridelki
KVALITETNO PROTOKOLARNO POSTREŽBO • Hiša časti svate IZVRSTNO IN OKUSNO PRIPRAVLJENO HRANO
•	Hiša poklanja poročno darilo novoporočencema
Pokličite in obiščite nas: SALINERA Strunjan 14 tel.-+386 66 473100, 473200, fax. 782405 E-mail-salinera.strunjan@siol.net

na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 066/747-101, 747-102,747-122 Fax: 066/747-100
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartu-fe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina.
Za obisk se priporočajo.
VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV
Tabaković Senad s.p. Marxova 18, 6330 PIRAN, tel.: 041/671-219
-	adaptacije stanovanj
-	postavitev pregradnih sten
-	montaža vseh vrst stenskih in stropnih oblog
-	pleskarska dela
-	montaža stavbnega pohištva in ostalo po dogovoru
OBRATOVALNI ČAS GOSTIŠČ - V NAŠI OBČINI VEDNO VROČE VPRAŠANJE
Županja izdala sklep o podaljšanju urnika obratovanja gostinskih lokalov in prodajaln
Urnik obratovanja gostinskih lokalov, včasih pa tudi prodajaln (na primer Marketa Lucija, ki je poleti nekaj časa obratoval neprekinjeno dan in noč), je v naši občini - predvsem v poletnem obdobju - silno občutljivo področje. Okoli vprašanja obratovalnega časa se interesi pred vsako turistično sezono dobesedno polarizirajo v dva nasprotujoča si tabora. Na eni strani so gostinci, ki jih povezuje sicer legitimen interes po zaslužku, njihovi gostje, pa zagovorniki popolnega liberalizma. Na drugi strani pa so se znašli večinoma krajani, najpogosteje sosedje gostinskih lokalov, ki se zavzemajo za prav tako legitimno pravico do nehrupnega okolja, do nočnega miru, oziroma spoštovanja urnikov obratovanja, ki jih z odločbami določi država. Da je obratovalni čas - predvsem gostišč - zelo vroč problem, se zaveda tudi nova županja, zato je pohitela in izdala sklep, ki naj ureja podaljšanje obratovalnega časa gostinskih obratov in prodajaln na območju občine Piran (objavljen je bil 26. marca letos v Uradnih objavah Primorskih novic št. 6). Sklep se med drugim opira na dva Pravilnika: o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov pa prodajaln. Hkrati ukinja Komisijo, ki jo je imenoval bivši župan, kot pomoč pri pripravi mnenja za določitev obratovalnega časa.
Podaljšani obratovalni čas - pitijska rešitev?!
Podaljšani obratovalni čas - tako gostinskih kot trgovskih lokalov-je pozimi (v času od 1. januarja do 15. aprila in od 1. oktobra do 31. decembra) nekoliko drugačen od poletnega obdobja (od 16. aprila do 30. septembra). Lani pomladi je Ministrstvo za drobno gospodarstvo s spremembo Pravilnika o obratovalnem času gostinskih lokalov pri opredeljevanju tako imenovanega podaljšanega obratovalnega časa naredilo pravo pravno akrobacijo. Pred spremembo se je podaljšanje urnika obratovanja začelo po 22. uri. Sprememba pravilnika pa že sama po sebi določa podaljšanje obratovanja: restavracijam in gostilnam na primer dovoljuje obratovalnje do 1. ure zjutraj.
Okrepčevalnicam, barom, kavarnam in slaščičarnam dovoljuje kra-
jše podaljšanje obratovanja (poleti do 24. ure), nočnim barom in diskotekam pa do 5. ure (pozimi in poleti). Gostinski obrati pa lahko zaprosijo še za dodatno podaljšanje obratovanja kot je že določeno
s pravilnikom. Mnenje o tem bo izdala županja in se pri tem oprla na lokacijo gostišča, poročilo pooblaščenih nadzornih organov (policije, tržne inšpekcije, Urada za komunalni nadzor) in krajevne skupnosti. Če je gostinski obrat za okolico zelo moteč oziroma če pogosto krši predpise o varstvu pred hrupom, pa tudi na podlagi utemeljenega predloga posamezne krajevne skupnosti, lahko županja zavrne kakršnokoli podaljšano obratovanje. Bo županjin sklep pripomogel k večjemu redu na tem področju in bo vsaj za korak približal nasprotujoče si interese, ki so se, v zadnjih letih strnili v dva tabora?
Mnenje županje je obvezujoče za upravno enoto - torej državo -, ki potem izda končno odločbo o obratovalnem času gostinske poslovalnice.
Livija Sikur Zorman
POSREDOVANJE DEL ŠTUDENTOM IN DIJAKOM
KLUB MLADIH PIRAN CLUB DEI GIOVANI PIRANO
MLADINSKI SERVIS PIRAN-Župančičeva 14/11 tel./fax.: 76-490 PORTOROŽ - Obala 55 tel./fax: 747-018
servis@klub-mp.si http://www.klub-mp.si
Skupinska telovadba - Na pobudo krajevne organizacije Rdečega križa Piran se je pred sedmimi leti začela telovadba za ženske. Skupina telovadk se je v vseh teh letih širila, pa tudi ožila, vendar je vse doslej obstala zaradi trdnega prepričanja nekaterih najbolj zagrizenih, da je rekreacija pod strokovnim vodstvom za zdravje in sprostitev nujna. Ne glede na različno starost se ženske med sabo razumejo in sprejemajo svojo različnost. Prijetno je, če se znajo svojim nerodnostim in težavam smejati. Takrat je sprostitev še boljša. Telovadijo pa po eno uro dvakrat tedensko v telovadnici piranske gimnazije. Trenutno je v skupini 18 članic, vpisanih pa jih je še več.
Darinka Šušteršič
Letos mineva osmo leto od osamosvojitve
Na območju občine Piran sta bili takrat postavljeni dve kontrolni točki: na Dragonji in Sečovljah, ki sta kasneje, s postavitvijo zabojnikov, prerasli v mednarodni mejni prehod Sečovlje in Dragonja. Zaradi novonasta-lih mejnih prehodov je Ministrstvo za notranje zadeve ustanovilo posebno policijsko postajo; to je Postaja mejne policije Sečovlje, h kateri so priključili še mejni prehod Dragonja in letališki mejni prehod Portorož. Postaja ima sedež v prostorih sečoveljskega letališča (Aerodrom Portorož), čeprav bi bilo bolj smiselno, če bi bil na enem od cestnih mejnih prehodov, kar pač iz znanih razlogov še ni uresničljivo. Policisti zaenkrat delajo v začasnih objektih - zabojnikih - ki seveda ne ustrezajo sodobnim zahtevam (za sprejemanje strank, za garderobe ipd...) Seveda se vsi trudijo, da bi kljub temu delo opravljali čim bolj strokovno, profesionalno in v zadovoljstvo potnikov, ki potujejo preko slovensko hrvaške meje. Od začetka delovanja postaje do danes se je zamenjalo že nekaj komandirjev. Zadnja tri leta jo vodi komandir Silvan Černac s pomočnikom Zdravkom Taškarjem. Letos se jim je pridružil še pomočnik Uroš Jazbec.
Temeljna naloga policistov mejne postaje Sečovlje je nadziranje prehodov. Varovanje državne meje izven območja mejnih prehodov - t.i. zelene meje - pa je še vedno v pristojnosti policijske postaje Piran. Osnovna naloga kontrole na mejnih prehodih je preprečevanje vstopanja tujcev, ki bi v
PREDSTAVI SE:
Slovenije in s tem postavitve mejnih prehodov
naši državi prebivali nezakonito (ilegalno), delali na črno, prihod k nam zlorabili za ilegalen odhod v drugo državo, ali pa bi svoje bivanje pri nas izkoristili za kazniva dejanja ali prekrške. Mejni nadzor postopoma že prilagajajo standardom Zahodne Evrope, predvsem standardom Schengenskega sporazuma. Vseeno pa si naši policisti prizadevajo za čim bolj tekoč pretok vozil in potnikov, usklajeno sodelovanje z drugimi službami na mejnem prehodu in za profesionalno sodelovanje s hrvaškimi mejnimi organi (predvsem pri usklajevanju gibanja prometa med turistično sezono, ko sta mejna prehoda najbolj obremenjena). Julija in avgusta prestopi državno mejo na obeh prehodih od 4. do 4,5 milijona potnikov ter okoli 1,5 milijona vozil. Ob sobotah in nedeljah pa na posameznem prehodu mejo prestopi tudi do 70.000 potnikov. Takrat se pokaže sodelovanje s hrvaškimi mejnimi organi, saj si skupaj prizadevajo razbremeniti mejni prehod v Sečovljah, zato promet preusmerijo naDragonjo. Tako sprostijo obalno cesto, ki jo najbolj uporabljajo turisti, ki letujejo na slovenski obali in domačini. To se je izkazalo kot učinkovito, saj se je prehajanje preko Dragonje povečalo za več kot 10 odstotkov, v Sečovljah pa se je seveda zmanjšalo.
Po statističnih podatkih za leto 1998 je državno mejo s Hrvaško na obeh prehodih prestopilo 12.667.057 potnikov in vozil. Na mednarodnem letališču Portorož pa je lani pristalo in vzletelo 4.413 domačih in tujih

KU,
ouu цџ. m, mo U: oarm-cn
Vse vrste daril orientalske in domače obrti.
Odprti smo non - stop od 8.30 - 19.00 Nedelja zaprto.
na državni meji z Republiko Hrvaško.
letal ter 12.064 potnikov. Iz različnih vzrokov, predvsem pa ker niso imeli ustreznih dokumentov, dovolj denarja ali zaradi suma, da bi svoje bivanje pri nas izkoristili za delo na črno ali za kazniva dejanja, so lani vstop v našo državo preprečili 1978 potnikom.
Lani so tudi prijeli 34 tujcev, ki so
državno mejo prestopili ilegalno neposredno ob mejnih prehodih. Državnemu tožilstvu so devet oseb (tujcev) ovadili tudi zaradi ponarejanja dokumentov za prehod državne meje. Zaradi kršenja Zakona o tujcih in Zakona o nadzoru državne meje pa so sodniku Za prekrške predlagali postopek za 221 tujcev. Opravili so še druga dela: raziskovali kriminaliteto, preprečevali ilegalne prehode in prevoze ukradenih vozil... V prihodnjem obdobju pričakujejo naraščanje ilegalnih emigracij ne le preko zelene meje, temveč - kar kažejo že odkriti primeri - tudi v vozilih. Pričakuje se še pogostejšo uporabo ponarejenih ali ukradenih (slovenskih ali hrvaških) dokumentov, več je prihajanja zaradi dela na črno, ipd. Zato seveda naše državljane policija še posebej opozarja,naj pazijo na svoje dokumente -pa ne le na potni list ampak tudi na osebno izkaznico, saj se lahko tudi s tem dokumentom potuje preko državne meje. Policisti na obeh prehodih - Sečovlje in Dragonja - si želijo dobrega sodelovanja s prebivalci naše občine, saj bo tako zagotovljena boljša varnost in nemoteno prehajanje meje.
Krajevna organizacija Rdečega križa Lucija obvešča
KRVODAJALCI, s stalnim prebivališčem v Luciji ste VABLJENI NA SREČANJE,
KI BO 15. MAJA 1999 OB 16. URI V DVORANI KRAJEVNE SKUPNOSTI LUCIJA, Obala 105.
DRUŠTVA NA STRANEH PORTOROŽANA
Hilda Vuga ponovno na čelu Društva invalidov
Društvo invalidov občine Piran je na svojem nedavnem letnem občnem zboru predstavilo problematiko in delo društva, dogovorili pa so se tudi o njegovem nadaljnjem delovanju. Zbora so se kot gostje udeležili še predstavniki Občine Piran, Društva upokojencev in Zveze borcev Piran, predsedniki društev invalidov obalno-kraške regije ter predstavnik Zveze društev invalidov Slovenije.
Po pozdravu predsednice društva gospe Hilde Vuga, so člani z zanimanjem prisluhnili še poročilu o uresničevanju programa društva, ki si prizadeva za kakovostnejše življenje svojih članov. Iz poročila, ki so ga za posamezna področja pripravile ga. Vera Močnik (za socialna vprašanja), ga. Veronika Fuks (za šport in rekreacijo) ter Valerija Benko (za finančno stanje), je razvidno, koliko prostovoljnega dela je bilo vloženega v prid vsem članom. Ugo Fonda, podžupan Občine Piran, je bil nad veliko udeležbo občnega zbora in nad uspešnostjo društva prijetno presenečen. Obljubil je, da si bo v naši občini prizadeval za uveljavitev njegovega humanitarnega poslanstva. Vodstvu je čestital za dosedanje delo in društvu zaželel nadaljnjih uspehov. Drago Čoga se je zavzel za gradnjo doma starejših občanov v Luciji. Izpostavljena je bila tudi problematika parkirnih mest za invalide tako v Portorožu kot v Luciji. Program dela za leto '99 je še obsežnejši in zahtevnejši kot doslej, sloni pa pretežno na ženskih ramenih, zato so članice svoje kolege pozvale, naj se aktivneje vključijo v delo društva.
Predstavnik Zveze delovnih invalidov
Slovenije je pohvalil delavnost in prizadevnost odbora, za kar ima gotovo največ zaslug predsednica društva invalidov, ga. Hilda Vuga, ki so jo seveda ponovno izvolili na to funkcijo. Novoizvoljeni odbor čakajo letos še dodatne naloge, saj bo društvo invalidov naše občine slavilo 15. obletnice svojega obstoja. Občnemu zboru je sledil družabni večer v hotelu Barbara v Fiesi.
Jožica Sorta
Društvo invalidov Piran že nekaj časa prenavlja svoje društvene prostore na Stari cesti 4 v Portorožu, kateri so bili prej sedež stranke Zelenih Pirana. Zaradi gradbenih del je zunanjost stavbe, v kateri ima društvo svoj sedež, zanemarjena. Turistično društvo Portorož je zaradi neurejenosti okolice objekta - namesto sedanjega uporabnika, DI Piran - ošvrknilo prejšnje najemnike prostorov, stranko Zelenih. Društvo invalidov se zaradi tega opravičuje tako Zelenim, kot svojim članom, pa tudi mimoidočim po Stari cesti. Vodstvo društva obljublja, da se bo potrudilo, da bi obnovo prostorov čimprej končali.
Skrb za starejše in podpore potrebne krajane
Prostovoljke krajevne organizacije Rdečega križa Piran so lani decembra socialno ogroženim krajanom delile hrano, nakupljeno s sredstvi članarine in prispevkom piranskega društva upokojencev. Sledila je razdelitev skromnih daril starejšim in bolnim, kar sta omogočili predvsem vodstvi podjetij Droga in Degro-ja, ki sta prispevali zavitke kave in čajev ter sokov. Z darili so na njihovih domovih razveselili 76 ljudi. Letos pa so prostovoljke že razdelile 47 prehrambenih paketov in vrečk pralnih praškov, kar je prispeval republiški Rdeči križ iz prostovoljnih prispevkov, ki so se nabrali preko akcije Nikoli sami. Ob dnevu žena so volonterke piranskega
Rdečega križa pripravile še darilne vrečke s kavo, piškoti, čajem, sokom in simbolično vejico mimoze, s katerimi so obdarile starejše ženske, ki so jih obiskale kar na njihovem domu. Aktivistke Rdečega križa so obiskale 32 žensk, ki so jih vse z veseljem sprejele. V obdobju nekaj mesecev so prostovoljke opravile veliko obiskov. Bilo jih je kar stoosem!
Naj še povemo, da so volonterke piranskega Rdečega križa pakete pripravljale v resnično nemogočih razmerah, v mrzlih prostorih brez elektrike in vode, neprimernih za kakršnokoli dejavnost - v palači Trevisini, ki pa še najmanj zasluži ime palača.
D.S.
OD PREDLOGOV DO DEJANJ JE VEČ KOT LE KORAK...
Hortikulturno društvo Portorož, ki je pred lanskim požarom imelo svoj klubski prostor v stavbi portoroške krajevne skupnosti, trenutno gostuje v prostorih KS Lucija. Kljub temu da je društvu obenem z opremo pogorel tudi ves arhiv, ostaja aktivno. V svojih prizadevanjih za lepši videz našega okolja hortikulturno društvo pričakuje sodelovanje vseh v naši občini, ki bi k temu lahko pripomogli (turistična društva, krajevne skupnosti, pristojne občinske službe, itd...). Želeli bi vnesti nekaj znane slovenske marljivosti v obdelovanje in vzdrževanje zelenic okoli hiš, privzgojiti kulturo gojenja balkonskega in okenskega cvetja, večjo skrb za hišna pročelja in naoknice hiš. V društvu hortikulture se sprašujejo, zakaj se agresivno obnašanje najprej pokaže tu, kjer je nadzor najbolj blag. Zakaj so peskovniki, zelenice, igrišča, plaže, javni smetnjaki polni pasjih iztrebkov?
Da bi bilo vsem, ki tu živimo in obiskovalcem Portotoža in Lucije bivanje pri nas lepše, portoroško Hortikulturno društvo predlaga kopico nujnih ukrepov. Mi povzemamo le nekatere:
•	Ureditev zgornje polovice parka Rastelli v Portorožu: park osvetliti, postaviti klopi ter manjše skulpture; s sprednje strani naj se kamniti zid odpre in v enakem slogu spelje stopnišče.
•	Park pred hotelom Palace je milo rečeno neugleden; potreben je temeljite obnove in nasploh ureditve; kar je posajenega cvetja je neprimerno okolju.
•	Za Portorož kot turistični kraj predlagajo dodatno ozelenitev z mediteranskimi grmovnicami, da bi bil tudi v poletnih mese-
KAj^ESfoj
TATV5Q/1 \J
cih svež in vitalen, ne pa zažgan od sonca in suše; posušena trava in napol suhe vrtnice kraju ne dajejo lepe podobe. Za ^
□RUSTVA NA STRANEH PORTOROŽANA
posode z grmovnicami, s katerimi gostišča zamejujejo svoj prostor na pločniku, kjer strežejo gostom, bi bilo bolje, da bi jih ne bilo.
•	Ponovno predlagajo odstranitev oleandrov ob prehodih za pešce na dvopasov-nici od Portoroža do Lucije, čeprav jim je menda Okolje to obljubilo že lani. Sicer pa vrtnarski ekipi Okolja, ki ureja zelenice v Portorožu in Luciji priznava delavnost, vendar bi hortikulturci želeli sodelovati vsaj z nasveti za nekatere vrtnarske posege.
•	Ob robu vpadnic Valeta-Lucija in Valeta-Portorož je nujno zagotoviti čiščenje robide in ostalega grmovja; s tem se odpre razgled na Portoroški zaliv.
•	Uporabnik zemljišča ob obali avtokam-pa (od Lucije do Ribiča) je tja navozil zemljo pomešano z gradbenim materialom in tako ne le onesnažil prostor, ampak ga grobo spremenil, zato v društvu predlagajo, da se uporabna pravica takoj prenese na občino Piran. Na tem delu obale pa naj se uredi peš pot, kolesarska in steza za rolkanje. Na obrežje bi lahko nasuli prod in ga ozelenili s tamariskami. Preostalo zemljišče pa bi bilo primerno za borovce in pinije. Ne bi smeli pozabiti na klopi in koše za odpadke!
•	Forma viva naj se popestri z zasaditvijo mediteranskega rastja. V času turistične sezone pa naj za red skrbi redar. Društvo je upravljalcu Forma vive - Obalnim galerijam -že ponudilo zasaditev dostopne poti z oleandri, žal pa ni bilo deležno niti odgovora...
Hortikulturno društvo je marca v restavraciji Taverna priredilo svoj ples, zdaj pa z vso paro pripravlja svoj tradicionalni sejem cvetja, ki bo za prvomajske praznike, kot že veliko let, v hangarju Marine v Luciji.
ф/s
PRODAJNA RAZSTAVA OTROŠKE IN MLADINSKE LITERATURE
16. aprila je bil v Avditoriju odprt knjižni sejem otroške in mladinske literature. Pripravila sta ga Avditorij in knjigarna Kriza žanra iz Lucije. Razstavljene so bile knjige s sejma v Bologni in otroška literatura številnih slovenskih založb: Cankarjeve založbe, Državne založbe Slovenije, Mladinske knjige, Deska, Kresa, Harlekina, Mladike, Tangravija, Učil, PZS, Emili in Sanj. Nekaj knjig je bilo tudi za starše in vzgojitelje. Knjige so bile naprodaj s 5 do 20% popustom. Iz Italije je pripeljala knjige založba Giunti. Sejem je odprla Desa Muck, mladinska pisateljica in televizijska zvezdnica v družbi s piranskimi dekliči: ena je zaigrala na violino, druga na kitaro, tretja je povedala pesmico. V naslednjih dneh so se vsak dan vrstile razne prireditve: Emilija Pavlič je predstavila svojo knjigo Kuhajmo zdravo za otroke, Jasna Ramor Peršič je pripovedovala antične mite... Sejem je sponzorirala restavracija Ribič s Seče.
N.K.
BESEDA a99
Avditorij Portorož in Združenje književnikov Primorske sta pripravila 21. aprila umetniški večer BESEDA '99: preplet besede, baleta in glasbe. Nastopili so književniki: Edelman Jurinčič iz Ankarana, Ivko Spetič iz Ilirske Bistrice, Marija Mercina, Vida Mokrin Pauer in Marijana Remiaš iz Nove Gorice, Jurij Paljk iz Gorice, Magdalena Svetina iz Sežane in Marko Sosič iz Trsta. Poslušali smo glas Mojce Maljevac, pianista Uroša Mavra, vsestranskega glasbenika Luciana Klevo z mehom, vijulinom, drumico, flavto in klarinetom. Zaplesala so tri dekleta - Patricija Sosič, Alica Vrunč, Nika Pegan vod vodstvom koreografinje Lilijane Šantič Ujčič.
Književniki so govorili o lepoti naše zavesti, ki s popolno svobodo dojema njene neskončne razsežnosti. Lepota je ljubezen v pojavnosti vsega individualnega. Lepota je orožje, je romanje, je ponižno čakanje na poti v spiralni svet duhovnega ustvarjanja. Uho jo sliši, oči jo videvajo, srce jo občuti. Lepota in ljubezen sta mir, v katerem umetnik najde svoj pravi izvir, da ga ponudi kot čisti napoj, stvaritev, ki jo podeli z drugimi.
N.K.
NAGRADNO VPRAŠANJE (SAMO) ZA LJUBITELJE KNJIG
Pravilna rešitev iz prejšnje številke Portorožana: Jostein Gaarder - Zofijin svet.
Avtor je Norvežan, knjiga je prevedena že v 40 jezikov. Roman so na mnogih srednjih šolah po Evropi sprejeli kot učbenik filozofije.
Nova uganka:
Kdo je avtor spodnjih verzov?
Ko v kubejskem stolpu dvanajsta odbije, se vas iz polnočne tišine budi: osliček zariga in psiček zavija, vaščanka si zbujena mane oči.
Pokonci priletna in mlada Šavrinka, le bežen poljubček otroku, ki spi! In brž so Kapičke, Čelotke, Drdinke osličke si zgnale na konec vasi.
Veselo brbljaje gredo do Kapele, tu čaka Rijaska, Kozminka z Gračišč, od tod bodo »v Istro« po jajca hitele do pazinskih in motovunskih selišč.
Pravilne odgovore pošljite do 14. maja letos na uredništvo Portorožana, p.p. 46, PORTOROŽ. Nagrajenca bomo izžrebali in ga nagradili s člansko izkaznico Mestne knjižnice Piran. Ne pozabite pripisati svojega naslova in telefona!
Nagrajenka prejšnje književne uganke pa je Špela PAHOR, Gortanova 27a, 6330 PIRAN, ki jo v Mestni knjižnici v Piranu čaka letna članska izkaznica, v uredništvu Portorožana pa majica.
Kdo bo obnovil napis na tabli?
KU L-(T)-LI RA
PLAKATI
II. FESTIVAL ORGELSKE GLASBE
V	Umagu se je v aprilu sestal organizacijski odbor festivala DNEVI ORGEL V ISTRI, ki bo potekal septembra letos v različnih krajih po Istri, med drugim tudi v Piranu.
Na mednarodnem festivalu se bodo srečali orglarji (izdelovalci orgel), organisti (glasbeniki) in organologi iz različnih držav. Zbuditi želijo zanimanje strokovnjakov in javnosti za zaščito, ohranitev in obnovo orgel po istrskih cerkvah, in seveda za orgelsko glasbo.
Orgle so kulturna dediščina, ki sameva, zanemarjena in tiha, v večini istrskih cerkva. Dragocena so kot glasbilo in kot umetniški izdelek.
Na festivalu bo sodelovala tudi Slovenija (Ministrstvo za kulturo, portoroški Avditorij in skupnost Italijanov »Giuseppe Tartini« iz Pirana). Na šestdnevnem festivalu bodo umetniške razstave, orgelski koncerti, strokovni posveti in ogled orgel po istrskih cerkvah. Igrali bodo najbolj priznani organisti iz Italije, Francije, Nemčije in Avstrije, med njimi Pierre Lefevre iz pariške notredamske cerkve. V Piranu se bodo srečali predstavniki uprav za zaščito kulturne dediščine iz Italije, Slovenije, Avstrije in Hrvatske in primerjali sredozemsko in celinsko orglarsko tradicijo.
V	piranski cerkvi sv. Jurija so orgle, ki jih je izdelal priznani dalmatinski orglar, frančiškan Don Petar Nakić. V času festivala si jih bo ogledala skupina mladih restavratorjev kot primer dragocenega glasbila, potrebnega obnove.
Več o festivalu lahko preberete na spletni strani www.culturedeimari.it.
Nada Kozina
Zadnji dve leti so zrasle na naših tratah čudne rože - velike, kovinske in oglate table. Tisto, kar piše na njih, se mi ne zdi zanimivo, še manj vredno, da bi bilo tako na visoko postavljeno pred nas. Kazijo kraj in zastirajo pogled na morje in zelenje. Če stojijo pred neurejeno okolico, le še bolj pokažejo nanjo.
Najbrž je to hiter in lahek zaslužek za občinsko blagajno, čeprav se bojim, da še to ne. Torej, če ni zaslužka in ni okras, zakaj jih sploh imamo? Zakaj jih prenašamo? Smo nemočni ali smo brezbrižni? Table so škodljive za kraj kot celoto. Mi domači ljubimo pogled na morje, na neskončno širjavo, tudi zelenje imamo radi; pomirja nas in osrečuje.
S svojimi članki skuša ljudem približati duhovnost na razumljiv in življenjski način. Napisala je tudi dve knjižni uspešnici: Sanje o rdečem oblaku in Zaljubljeni v sanje. Na srečanju z dr. Rozmanovo je beseda tekla predvsem o njeni zadnji knjigo Peklenska gugalnica, s katero nas opozarja na različne oblike zasvojenosti, ki jih lahko povzročajo čisto vsakdanje, na videz nenevarne reči, kot so: hrana, odnosi, nakupovanje, hazardiran-je, cenena duhovnost itd. Vsem oblikam zasvojenosti je skupno, da se jih težko rešimo, da se praviloma ne zavedamo, kdaj smo zasvojeni (to prej opazi naša okolica) in, da s takšnim ravnanjem iščemo nadomestek za
Taka reč ne more nadomestiti pogleda na naravo; tudi tabla s podatki o pobratenih občinah, ki stoji pred Suzaninim kipom sredi Portoroža, ni lepša od pogleda na morje. Tisti pa, ki prihajajo v Portorož, zagotovo ne pridejo zaradi plakatov. Teh imajo doma še preveč in ob poti k morju tudi.
Vem, da je mogoče zaslužiti na bolj bister način.
Občinski odlok dopušča postavitev velikih tabel samo ob posebnih dogodkih in priložnostih (kongresih, sejmih...). Kakšna neki priložnost pa so telefoni in zofe in modrci?
Smrdi mi po prostituciji: za primerno plačilo nudim vse storitve.
N.K.
praznino v nas samih. Avtorica zato o svoji zadnji knjigi pravi, da je knjiga o ljubezni. Največ vprašanj občinstva je bilo na temo odnosov, kar ne preseneča. Ena najpogostejših je namreč ravno odvisnost od odnosov, ki pesti tako ženske, kot moške, kar je bilo moči razbrati tudi iz osebnih izpovedi nekaterih prisotnih. Ko se pojavi katera od odvisnosti, sta na peklenski gugalnici dva: na eni strani odvisnik, na drugi pa njegov partner ali družina, ki sta v dogajanju soudeležena. Ko je odvisnik na vrhuncu, je njegov partner na dnu in obratno. To pomeni, da se morata v proces zdravljenja vključiti oba, saj postane s časom od vzorca obnašanja prvega soodvisen tudi drugi. V ponavljajočem se dogajanju se počasi izgublja človekova identiteta, zato je nujno, da se ozremo vase, kdo smo, kaj želimo. Univerzalnega recepta za srečno življenje ni. Lahko pa živimo bolje, če nismo obsedeni s preteklostjo, ki je ni več, ali s prihodnostjo, ki je le projekcija naših pričakovanj, temveč zagrizemo v sedanjost - takšno, kot je. Za ljubezen ni nadomestkov in ne moremo je pričakovati od zunaj. Poiščimo jo v sebi in sestopimo s peklenske gugalnice.
Naslednje srečanje bo spet 6. maja s pevcem Janom Plestenjakom, ki bo najbrž s seboj vzel tudi kitaro!
O »Peklenski gugalnici« z dr. Sanjo Rozman
V seriji večerov z gosti so v portoroškem Avditoriju 15. aprila gostili dr.med. Sanjo Rozman. Že nekaj let dela kot zdravnica in hkrati vodi skupine za zdravljenje odvisnosti od drog.
TIMTA d.o.o.
Obala 55 - Portorož (Stavba Splošne plovbe) 066/476-220, 76-793 Odprto vsak dan razen sobote, nedelje in praznikov med 8.00 in 15.30 uro
Nudimo vam:
-	fotokopiranje A4, A3, barvno, na termo folijo
-	tipkanje in oblikovanje vseh vrst besedil
-	vezava dokumentov, seminarskih nalog... I
-	izdelava reklamnih letakov A4 - A5 format
-	fotokopiranje na barvni papir A4 - A3 format
Za študente in dijake A4 -10 SIT!
i
PORTOROŠKEMU ZBORU SREBRO, POKAL IN POSEBNO PRIZNANJE
Mešani Portoroški pevski zbor se je udeležil mednarodnega pevskega zborovskega festivala »Isola del sole« (Sončni otok), ki je potekal od 6. do 11. aprila 1999 v Gradežu v Italiji. V okviru festivala je bilo tudi mednarodno tekmovanje pevskih zborov v različnih kategorijah, ki so se ga udeležili pevski zbori iz držav Evrope, Azije, Afrike in Amerike. Portoroški zbor pod vodstvom dirigenta dr. Mirka Slosarja, je v svoji kategoriji dosegel najvišje število točk in prejel srebrno diplomo. Zlata diploma ni bila podeljena. Na svečanem zaključnem koncertu, kjer so nastopili najboljši zbori, je kot najboljši zbor v svoji kategoriji prejel še pokal in posebno nagrado za najboljšo izvedbo sodobne zborovske stvaritve. Na tekmovanju je največ točk dosegel dekliški pevski zbor Korallerna iz Švedske in prejel zlato diplomo.
Prof. Zora Žagar
Prvenec Andreja Žnidarčiča
Aprila je Andrej Žnidarčič, sicer svobodni novinar, ki včasih kaj napiše tudi za Portorožana v samozaložbi izdal literarni prvenec Mali detektiv Marko - Kje je Flopi?
Zgodba o izginulem psu Flopiju (pasme novofundlandec, iste kot pes v filmu Sreča na vrvici) je namenjena otrokom od 9. do 12. leta starosti. Dvanajstletni Marko se prelevi v pravega detektiva in se loti iskanja psa. Če hočete izvedeti, ali ga bo našel, boste morali zgodbico seveda prebrati. Mi vam njenega konca ne nameravamo izdati. Knjigo, ki je izšla v 1000 izvodih pri tiskarni Pigraf Izola, je ilustrirala Ksenija Furlan, lektorirala pa jo je Dragica Kocjančič. In kdo je Andrej Žnidarčič? Živi v Luciji, vendar se ima za Portorožana in je rojen leta 1957 v Kopru. Doslej je objavljal pesmi in kratko prozo za odrasle v Primorskih srečanjih, Mladini, Delu, Dnevniku in na Radiu Slovenija. Po tem prvencu namerava letos jeseni v samozaložbi izdati še knjigo kratkih zgodb za odrasle. Piše pa že tudi roman, za katerega upa, da bo luč sveta ugledal v obdobju dveh let.
Odgovor g. Lauru Flegu na njegovo pisanje v Portorožanu št. 3 (marec '99) Gospodom iz Civilne iniciative Slovenije.
Na pisanje g. Laura Flega iz Kopra, ki je močno vetrovno, je potrebno odgovoriti. Na kratko, da bo bolj razvidno.
1. Peticija Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri vsebuje 4 (štiri) argumente, ne pa šest, kot trdi Flego.
2.	Tekst Peticije je skrbno prebral sam g.mag. Mitja Deisinger, predsednik Vrhovnega sodišča RS in ni imel na tekst nobene pripombe. Samo eno besedo v njej je zamenjal z drugo.
3.	Peticija sploh ne govori, da je sedanjo obliko občine Piran prevzela Slovenija od STO (Svobodno tržaško ozemlje) in ves Flegov tekst 1. in 2. točke, ki se veže na to trditev, je balast brez vsake vrednosti.
4.	Ne trdimo, da je bila Istra slovenska, v smislu državne ureditve, trdimo, da ni bila nikoli Hrvaška! Zato pa je sedaj še čas, da se določi, kdo do kje lahko in sme.
5.	Nikjer v Peticiji ne govorimo o kakšni tretji avtohtoni skupnosti v Savudriji. Koliko odstotkov Hrvatov je do konca 1. svetovne vojne živelo v Kopru (ki je bil italijansko mesto!) sploh ni pomembno. Pomembno je, kdo je živel na Koprskem, kot tudi to, kdo je živel v Savudriji (ne pa morda na savudrijskem svetilniku). Na to pomembno vprašanje, je samo en odgovor: Slovenci!
6.	Po priključitvi cone B Jugoslaviji med Slovenijo in Hrvaško ni bila določena meja. Če g. Flego trdi, da je bila, naj pokaže verodostojen dokument o tem. Če pa misli, da je »meja med brati« meja, se moti.
7.	Sedanjo razmejitev, ki ni nikakršna razmejitev (namreč razmejitev je nekaj pravno veljavnega!), ni nobena stran nikoli spoštovala, v smislu meje. Če sta Slovenija in Hrvaška v času osamosvajanja podpisali, da nimata ozemeljskih zahtev, sta mislili na razmejitev, ki bo prišla in bo pravična. Ob tem Slovenci nismo mislili ne na Dragonjo ne na Piranski zaliv. Oboje je nesporno slovensko. In nikoli ni nihče podpisal, da bodo veljavne kakšne administrativne meje.
8.	Z Osimskimi sporazumi, ki so bili tajni, je Slovenija izgubila zajeten kos nacionalnega ozemlja, pravi g. Flego in v isti sapi zagovarja tajnost pogovorov med Slovenijo in Hrvaško. Očitno, da bi tako, tajno, Slovenija še enkrat kaj izgubila.
9.	Slovenski in Hrvaški narod ne bosta skregana zaradi te meje. To je gotovo. Nobene vojne ne bo. Le da bodo morali Hrvatje priznati Slovencem, kar je slovenskega in obratno. Da bi do tega prišlo, pa se morajo Slovenci najprej zavedati svoje državotvornosti.
10.	Predvsem pa ne bi smeli Slovenci nasedati manipulantom, ki se sprehajajo med Rimom in Zagrebom.
Frane Goljevšček
Osojna 8, Izola
PIRANSKE BALETKE SLAVILE V CELOVCU
Dekleta Baletne skupine Metulj - tretja na Odprtem prvenstvu plesnih skupin
V avstrijskem Celovcu je bilo marca Odprto prvenstvo baletnih in plesnih skupin v različnih disciplinah: od klasičnih, modernih, jazz, musical do »open«. V tej zadnji disciplini in v kategoriji duet in trio so sodelovala tudi tri piranska dekleta: Nataša Pogačar, učenka Srednje šole za zdravstvene delavce, Lea Baje, učenka Osnovne šole Cirila Kosmača iz Pirana in Laura Cocetta, učenka Šole z italijanskim učnim jezikom iz Pirana. Dekleta iz Baletne skupine Metulj so se prvenstva udeležile pod vodstvom dolgoletne mentorice Lidije Pogačar s plesom Vizija prihodnosti in osvojile odlično tretje mesto. Plesalci iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije pa so se pomerili še v solo baletu, v katerem je lani prvo mesto osvojila Lidijina učenka, Pirančanka Tijuana Križman, ki zdaj že obiskuje Srednjo baletno šolo v Mariboru. (O Tijunani smo v Portorožanu že pisali.) Tekmovali pa so tudi v skupinskih kategorijah. Lahko trdimo, da so z največjim znanjem izkazale prav skupine iz Slovenije, med njimi seveda naša skupina Metulj, ki je, razen z moderno koreografijo navdušila tudi z zanimivimi oblačili. Po napornem dvodnevnem tekmovanju s kar dvainosemdesetimi plesnimi točkami so se piranska dekleta vračala domov zadovoljna - vsaka s svojim pokalom v rokah.
S. Mehora
"Bronaste " baletke piranske skupine Metulj: Laura, Nataša in Lea s svojo mentorico Lidijo Pogačar. (Foto Stasja Mehora)
PISMA PORTOROŽANU
Spoštovani!
Smo učenci З.-jega b razreda osnovne šole iz Pirana. Naučili smo se pesmico Huda mravljica in poskusili še sami postati pesniki. Pisali smo pesmi o tem, kako bi bilo, če bi srečali hudo mravljico ali, če bi bili strašna pikapolonica ali mušica. Ko so bile pesmi končane, smo jih prebrali in se odločili, da je bila izmed njih najboljša pesem našega sošolca Ariana Godniča in zato bi jo radi objavili. Izdelovali smo tudi čudežni kamen in pisali pesmi o tem, kaj nam pomeni. Najboljše pa so napisali Klemen Ponikvar, David Eršeg in Arian Godnič.
Učenci tretjega b razreda OŠ C.K. PIRAN
Huda mravljica
(obnova)
Tako pove nam pravljica, da bila je huda mravljica. Že v Erazmu in potepuhu o njej so peli, da ljudje bili so veseli.
Imela je šest črnih nog in je dirjala naokrog. Je biku nagnala strah v kosti, ga njena brca še sedaj boli.
Vsi lonci in kozarci so črepinje postali in mravljica se s tem hvali.
Ta mravljica je v resnici mravljon, zato mu je njegov bataljon za hrabrost podelil zlat medaljon.
Po tolikih letih se o mravljici še govori zato POZOR:
kdor jo sliši, naj hitro zbeži.
A le tega še ne ve vsak, da jaz sem tisti korenjak; kaj korenjak - pravi junak, ki sem mravljico na dvoboj pozval, jo zmagal in daleč pregnal.
ARIAN GODNIČ 3. b. CŠ C.K: PIRAN
Pripis uredništva: Objavili smo pesmico o Mravljici. Zadovoljni?
V trgovini
Mercator-Degro-ja
v Luciji (bivši Sonček) imajo pestro pomladansko ponudbo otroškega programa, moškega in ženskega spodnjega perila, spalnega programa
in vrhnjih oblačil -vse izjemne kvalitete in zmernih cen.
Obiščite trgovino MERCATOR DEGRO SCHIESSER v Luciji - ne bo vam žal.
PORTOROŽ
Urnik je od 8h do 20h, ob sobotah od 8h - 19h.
Telefon 773-378
NUJNA MEDICINSKA POMOČ PO NOVEM
MODRE UGOTOVITVE
Skladno s pravilnikom o službi nujne medicinske pomoči, ki ga je, po dolgih usklajevanjih na lokalni in državni ravni, Ministrstvo za zdravstvo predpisalo decembra 1996, je začela letos v marcu delovati prehospitalna enota Obala (PHE) za nujno medicinsko pomoč. Baza te službe se nahaja v bolnišnici Izola.
Prehospitalna enota ni reševalna služba, kot smo jo poznali doslej. (Slednja še vedno deluje pri ZD Izola in sodeluje s PHE.) To je zdravstvena ekipa za nujne intervencije na terenu in jo sestavljajo: zdravnik, zdravstveni tehnik- spremljevalec in zdravstveni tehnik -voznik reanimobila. Za nujno medicinsko pomoč je potrebno vedno klicati številko 112. Od tu nemudoma obvestijo ekipo PHE, ki intervenira samo v naslednjih primerih: nenaden zastoj življenjskih funkcij; nenadna nezavest, motnje zavesti in vsi kolapsi; nenadne življenjsko ogrožujoče motnje dihanja; bolečine v prsnem košu - sum na infarkt; prometne nezgode; življenjsko ogrožujoče poškodbe izven prometa; življenjsko ogrožujoče zastrupitve; vsa druga nenadna obolenja in poškodbe, ki ogrožajo življenje pacienta. O intervenciji na terenu odloči zdravnik v PHE. Kadar zdravnik v PHE presodi, da lahko problem reši ekipa nujne medicinske pomoči v zdravstvenemu domu, ki pokriva določeno območje, obvesti ustreznega urgentnega zdravnika. V zahtevnejših primerih se aktivirata obe zdravstveni ekipi. V sistem NMP Obala je vključen tudi ZD Piran. V dopoldanskem in popoldanskem času je določen urgentni zdravnik. Ker se izmenjuje-
jo zdravniki iz enot Piran, Lucija in Sečovlje, se na podlagi razporedov urgentni zdravniki nahajajo izmenoma na različnih lokacijah. Vedno je urgentna le ena zdravstvena ekipa s predpisano medicinsko opremo. Če zdravstveno stanje pacienta to dovoljuje, se je -preden se odpravite v zdravstveni dom (inf. na tel. 77 33 20, 77 33 21) - priporočljivo prepričati, kje ordinira urgentni zdavnik. Nočno dežurstvo v občini Piran poteka v Zdravstvenem domu Lucija enako kot doslej. V primeru, da potrebujete NMP v ZD v Luciji ponoči, ko je na primer dežurna ekipa zaradi nujnih intervencij na terenu odsotna, lahko brezplačno pokličete Center za obveščanje (112) z javne govorilnice ob vhodu v ZD v Luciji.
Potrebno je poudariti, da je v primerih ogroženosti življenja potrebno klicati št. 112, na kratko sporočiti pomembne podatke, za katere vas bo delavec PHE vprašal. Za primere, ko življenje ni ogroženo (pacient pa meni, da je nujno), ni smiselno obremenjevati PHE in urgentne službe ZD, temveč poiskati pomoč pravočasno - če je le mogoče pri svojem izbranem zdravniku med rednim delovnim časom.
Milica Maslo, ZD Piran
1.	Hura! V piranski občini primanjkuje smeti! Po čem to sklepamo?
Ker se je podjetje Okolje lotilo odstranjevanja ribiških mrež, da ima vsaj kaj početi.
2.	Česa vsega se ne spomnijo podjetni ribiči!
Da bi privabili kar največ cipljev, so njim na čast sredi morja uprizorili akrobatski nastop z zaletavanjem čolnov, pri čemer so mahali z vesli in tako pozdravljali gledalce na obali (zlobni jeziki trdijo, da so se hoteli zmikastiti). Zal ciplji niso kulturno osveščene ribe in jih predstava ni pritegnila; pritegnila pa je pomorsko policijo...
3.	Ko so izbrali ime ASTRA za akcijsko skupino za trajnostni razvoj občine, so bržkone dobili navdih v starorimskem pregovoru "per aspe-ra ad astra", po naše "trnjeva je pot do zvezd"; na ta način so preroško opisali, kaj to skupino čaka v prihodnosti.
V kratkem začne s svojim delom tudi akcijska skupina za rešitev propadajočega hotela Palace; predlagamo, da jo imenujejo Veli Jože, po silno močnem istrskem narodnem junaku ter istoimenskem pomorskem dvigalu, ki bi edinima uspelo premakniti projekt obnove hotela z mrtve točke.
4.	Turistični delavci bodo imeli letos nov izgovor, če ne bo šlo vse po načrtu: kosovsko krizo!
Da le ne bodo krivi tisti, ki ne znajo skrbeti za čistočo plaže, za parkirna mesta in druge malenkosti turistične ponudbe.
5.	Pričeli so z obnovo gledališke kavarne Tartini.
To je jasen znak, da bodo vsak čas začeli obnavljati tudi njeno depandanso - gledališče.
6.	Po novem bo v Piranu prvih trideset minut parkiranja brezplačnih.
To je približna dolžina časa, katerega potrebujete, da najdete parkirišče.
7.	Lucijčani nočejo "pajkovega" odlagališča avtomobilov v Liminjanu.
Ta novica je silno vzpodbudna, saj dokazuje, da tudi v naši občini živijo ljudje, ki jim je jasno, kaj spada v mestno naselje in kaj ne. Glede na to, da je tudi drugod prostor vse preveč dragocen, bi bile tudi lisice za zaklepanje koles čisto dovolj - če že hočemo posnemati Evropo, kar je zdaj tako moderno!
Sonja Požar, Lucija
Študijski krožek o komunikaciji v družini
KOMUNIKACIJA V DRUŽINI
V piranskem vrtcu Mornarček si veliko prizadevajo za dobro sodelovanje s starši, saj to
prispeva k prijetnejšemu počutju otrok v vrtcu. Zato so poleg utečenih oblik sodelovanja uvedli še neformalno obliko izobraževanja staršev, ki že tretje leto poteka v študijskem krožku. Letos so se v krožku ukvarjali z vprašanji komunikacije v družini: spoznavali so vlogo družine, odnose v njej, iskali priložnosti za spodbujanje komunikacije, se učili sproščanja in ustreznega ravnanja z otroki.
Posebno pozornost so namenili praznovanjem v družini, ki lahko ob skupnih pripravah veliko prispevajo k prijaznim medsebojnim odnosom. Da pa ne bi ostali le pri besedah, so za zaključek pripravili dobrodošlico pomladi. Vsaka po svojih močeh so članice krožka prispevale k predstavitvi praznične dekoracije, ki so si jo lahko otroci in starši ogledali v prostorih piranskega vrtca Mornarček.
Natalija Planine

Tg
KARMICNI HOROSKOP - Vas zanima, kaj ste počeli v prejšnjem življenju? Najglobji uvid v osebnost, razpoznavanje notranjih talentov ter ozaveščanje in reševanje psiholoških problemov.
NATALNI HOROSKOP - Kompletna analiza vaše osebnosti. PARTNERSKI HOROSKOP- Medsebojna privlačnost, harmonija in neskladnosti v ljubezenskih in drugih odnosih LETNI HOROSKOP - Vpliv zunanjih okoliščin na vasBrezplačne informacije. Pisno (20 do 40 strani) - 2500 sit astr. Armand Keber C.na Markovec 29 6000 KOPER tel. 066/ 275 434
OVEN
Vsaka malenkost Vam lahko dvigne tlak. Če si kdo v vašem domu sposodi copate, lahko že sledi gromozansko bliskanje in grmenje. Vedno iščete nekoga ali nekaj, kar bi lahko pogasilo razplamteli ogenj v vas samih. Najbolje bi bilo, če se kar preselite v bližino gasilske postaje. Ker ste sposobni poslušati le samega sebe, ne pa tudi drugih, bodo prijatelji v vaši družbi zadremali, saj ste jih že zdavnaj prepričali, da je zadnja beseda Vaša. Po naravi ste torej nemirni, impulzivni in najraje brezglavo dirjate od tu do tam. Zato preverite, če se ni na kakšnem semaforju prižgala rdeča luč, saj bi si utegnili svoj videz »popraviti« s kakšno »prijetno« buško.
BIK
Še vedno boste najraje počeli stvari po svojih starih navadah. Ste morda opazili, da so vaše vsakodnevne navade že nekoliko smešne?
BIK
Od časa do časa bi Vas bilo potrebni zgrabiti za vrat, saj vsa svoja nezadovoljstva potešite v slastnih zalogajih čokolade, sladoleda in druge hrane. Biki ste kar pogosto seksi polni ali lepo okrogli. Poleg hrane je Vaša druga obsedenost ljubezen in telesni stiki. Vaši lenobnosti navkljub ste se za ljubezen pripravljeni boriti prav po bikovsko. Vaša strpnost se zato včasih kaj hitro spremeni v »rdečo« nestrpnost in takrat ni nobene možnosti, da bi Vas lahko še kdo ustavil. Če se enkrat zganete - na primer zaradi prijetnih vonjav ali zvokov, na katere ste zelo občutljivi - vam popustijo vse zavore. Nihče nima tako izostrenega očesa za telesno popolnost kot Vi. Od časa do časa pa si vendarle nataknite temna očala. Še posebej velja to za bike, ko ste v družbi nežnejšega spola, da ne bi slučajno ostali brez rogov.
TEHTNICA
Čas bi bil, da uporabite lastno glavo in ne besede drugih. Nežnost in ljubezen vam bosta seveda pomenila več, kot vse drugo.
m
OVEN
Rojstnodnevno torto boste pojedli skupaj s plastičnimi okraski, svečke pa pustili za svoje goste. Pomembno je, da ste prvi, mar ne?!
DVOJČEK
Še naprej boste, kot običajno, hiteli. Lepo vreme bo glavni krivec za vsa vaša dirjanja po vseh mogočih cestah, ulicah, stezah, poteh, itd.
RAK
Pustili vas bodo, da na dolgo in široko razlagate o svoji občutljivosti in čustvenosti. Verjetno se boste tudi otrokom na ulici zasmilili.
LEV
Dokler vam bodo priznali kraljevsko oblast, boste zadovoljno predli in se bahali. Še naprej boste ostali velikodušni, seveda samo do podrejenih!
DEVICA
Naveličani konzervirane vegetarjanske hrane, boste povsod iskali svežo zelenjavo. Ker ste zelo modri in pametni, boste kmalu ugotovili, da je vsa zelenjava zamrznjena.
ŠKORPIJON	I
Raziskovali boste želje in motive drugih in se spet ■ ušteli. S svojo skrivnostnostjo boste težko prišli do svojega cilja.
STRELEC
Energijo boste trošili v prazno in z napačnimi ljudmi. Potovanje bo naporno, a brez dvoma za vas koristno. Pomembno je, da nikoli ne mirujete, mar j ne?
KOZOROG
Poklicno napredovanje vam bo dajalo veselje in zanos. Seveda boste spet pozabili na partnerja, nežnost in ljubezen.
VODNAR
Partnerja boste spet šokirali. Vam bo jasno vse, vsem ostalim pa prav nič. Najbolje se boste zato razumeli s samim sabo.
RIBA
Romantiko boste izživeli v skritih hrepenenjih in pustolovščinah. Pazite, da se stvari ne razjasnijo in ostanete na suhem!
* nikar si sami ne belite glave, kam vložiti svoj denar, da vam bo prinesel največ; * nikar se sami ne trudite prodajati svojih privatizacijskih delnic po najugodnejših cenah; * raje prepustite to strokovnjakom
borzno posredniške družbe
v
PFC
IntGrfin
\
Primorski Finančni Center Inlerfin
Koper, Pristaniška 8, Tel.: 066/37-100
OBVESTILO
Lav Milošević, dr. med., specialist ginekologije in porodništva, od 1.3.1999 dalje ordinira v dispanzerju za ženske Zdravstvenega doma Koper, telef.št. dispanzerja 447-276.
Skladno s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja, pacientkam, ki želijo še naprej ostati opredeljene za navedenega specialista, ni potrebno podpisovati odstopne izjave v Zdravstvenem domu Izola, temveč uredijo vse formalnosti ob prvem obisku v dispanzerju Zdravstvenega doma Koper.
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI:
Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: ŠPORTNO DRUŠTVO ŠENTJANE 2.000 tolarjev, Marija VINKOVIČ 1.000 SIT, Nikola ŽIVAN0VIĆ 2.000 SIT, Riana BENK0 1.500 SIT, Elizabeta ZUPAN 1.500 SIT, RIŽANSKI VODOVOD Koper 20.000 SIT, Herman UKMAR 5.000 SIT, BITERM0 Portorož 10.000 SIT, družina IVANIŠEVIČ 2.500 SIT, družina FERJANČIČ 5.000 SIT, GINNASIO A. SEMA Portorose 1.000 SIT, družina HER-VATIČ 2.500 SIT, SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA Piran 10.000 SIT, družina LESJAK 2.000 SIT, družina KRAPEŽ 1.000 SIT, TURISTIČNO ZDRUŽENJE PORTOROŽ 10.000 SIT, OSNOVNA ŠOLA V. DE CASTRO Piran 3.000 SIT, Milena KAVČIČ 1.000 SIT, Štefanija BLEGUŠ 1.000 SIT, Aldo PRINČIČ 2.000 SIT, Boža SELJAK 3.000 SIT, VISOKA ŠOLA ZA MANAGEMENT Koper 5.000 SIT, Dušan KRIŽAJ 2.345 SIT, Ivan MEDOŠ 1.000 SIT, Matijaž EMERŠIČ 6.000 SIT, Gordon SLUGA 5.000 SIT, Andrea DOLENC 2.000 SIT, Blaž ŽDRNJA 1.000 SIT, Božo KOŽAR 1.000 SIT, Dinko MANZONI 2.000 SIT, družina LUSA 2.000 SIT in Olga LIPUŠČEK 2.000 SIT. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča!
Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (začasna pisarna tajništva KS je v III. nadstropju poslovne stavbe Splošne plovbe Portorož, Obala 55) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom »Za Portorožana«.
P0RT0R0ŽAN0VI MALI OGLASI
/ ALOJE - zdravilne, prodam. Pokličite v večernih urah na tel.: 066/770-448. / Ugodno prodam omaro (Medvode) za dnevno sobo in peč za etažno centralno ogrevanje. Poleg pa brezplačno podarim več kosov raznega pohištva: 2 postelji, 2 nočni omarici, psiho in divan. Kličite na tel.: 73-995, zvečer.
/ Inštrukcije iz angleškega in nemškega jezika nudi profesorica. Pokličite na: 75-634 (Senčna pot 39, Portorož). / Oddamo mladiče naše lepe, dolgodlake muce. Tel: 73-460.
/ Smo štiričlanska družina z dvema osnovnošolskima otrokoma in živimo v Sevnici. Želimo se preseliti v primorski svet in zato iščemo majhno istrsko hišo, bivalno, potrebno obnove, z nekaj zemlje. Oba z ženo sva zaposlena v šolstvu (pedagog in psihologinja), zato je za naju finančno dosegljiva cena okoli 5.500.000,00 SIT. Sva pa resna in zanesljiva, aktivna tudi v svojem okolju. Pripravljena sva tudi prevzeti finančne in druge obveznosti za starejšega človeka, ki je nameščen v Domu upokojencev, medtem ko domačija propada (takih primerov je namreč v našem okolju kar nekaj). Za informacije lahko zainteresirani pokličete na tel.: 0608/44-453.
Cenjene bralce obveščamo, da ne objavljamo več brezplačih malih oglasov pravnih oseb, podjetnikov in obrtnikov. Zahvaljujemo se vam za razumevanje!
V Portorožanu lahko svoj mali oglas objavite brezplačno. Besedilo malega oglasa lahko sporočite po pošti, po faksu ali telefonu (na 73-046, dopoldan, ob sredah tudi popoldan) do 20. v mesecu. Oglas bo objavljen v Portorožanu, ki bo izšel v istem mesecu.
Številka/Numero 4*april/aprile 1999* letnik/anno IX* Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ*UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIK0LIĆ, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN* oblikovanje naslovnice/ copertina di Teo TAVŽELJ, dia*računalniški prelom EDI* tisK/stampa PIGRAF, d.o.o. Izola* naklada/tiratura 3.000*izdajatelj/editore: KRAJEVNA SKUNOST P0RT0R0Ž/CL DI P0RT0R0SE*NASL0V UREDNIŠTVA/INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož/Lungomare 16, Portorose*tel./fax.:066/73-046* cena enega izvoda/prezzo di un esemplare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Nada KOZINA, Jakob ČEMAŽAR, Jožica SORTA, Darinka Šuštaršič, Natalija PLANINC, Ondina LUSA, Armand KEBER, Zora ŽAGAR, Valentina KLEMŠE, Josip RUGELJ, Milica MASLO, Silvan ČERNAC, Jana KANDARE, Stasja MEHORA, Sonja POŽAR, Marjan MASLO, Andreja HUMAR FATORIČ in še kdo... Vinjete. Sandro SAMBI.
		
April 1999	portorožan it. 4	............„.........El
PRIREDITVE
sobota: l.maj ob 20.30: SLAVNOSTNI PRVOMAJSKI KONCERT-MLADINSKI PIHALNI ORKESTER pod vodstvom Benjamina Makovca; organizator: Zveza kulturnih društev Karol Pahor.
•	četrtek, 6. maj ob 19.00: VEČER Z GOSTOM -JAN PLESTENJAK;
z njim se bo o ljubezni do glasbe, morja in še čem pogovarjala Jana Kandare; pogovor pa bo z vprašanji lahko sooblikovalo občinstvo. Prost vstop.
•	sreda, 12. maj ob 18.00: BALETNA PREDSTAVA - NA METULJEVIH KRILIH; nastop obalnih baletnih skupin; organizator: Zveza kulturnih društev Karol Pahor.
sobota, 22. maj ob 20.30: GLEDALIŠKA PREDSTAVA (satira za abonma in izven) - Slovensko ljudsko gledališče Celje - Vinko Möderndorfer: VAJA ZBORA; režija: Franci Križaj; igrajo: Miha Nemec, Bojan Umek, Miro Podjed, Barbara Medvešček, Borut Alujevič, Janez Bermež, Drago Kastelic, Jagoda Vajt, Maja Štromar, Zvone Agrež, Bruno Baranovič, Anica Kumer. Na 8. festivalu Dnevi komedije je igra prejela 1.nagrado.
•	sobota, 29. maj: SLAVNOSTNI KONCERT OB 50-LETNICI RADIA KOPER CAPODISTRIA - Nastopajo SIMFONIKI RTV SLOVENIJE s SOLISTI.
RAZSTAVE
•	Razstava grafik LJERKE KOVAČ in JANEZA MATELIČA. Urnik ogleda vseh razstav: od 9. do 12. ob delovnikih in v času večernih prireditev.
BOY); režija: Frank Coraci; gl. vloge: Adam Sandler, Kathy Bates, Henry Winkler, Fairuza Balk, Jerry Reed, Clint Howard, Rob Schneider.
•	torek, 11. maj ob 20.30: VEČER UMETNIŠKEGA FILMA - SOD SMODNIKA; režija: Goran Paskaljevič; gl.vloge: Bata Živojinovič,. Dragan Nikolič, Mirjana Karanovič, Miki Manojlovič
•	nedelja, 16. maj ob 20.30: MASSAGE IN THE BOTTLE.
•	nedelja, 23. maj ob 20.30: KVARTOPIRCI - režija John Dahl, gl. vloge: Matt Damon, Edward Norton, John Malkovich.
•	torek, 25. maj ob 20.30: VEČER UMETNIŠKEGA FILMA - ŽIVLJENJE, KOT GA SANJAJO ANGELI; režija: Eric Zonca; gl.vlogi: Eodie Bouchez, Natasha Regnier.
•	nedelja, 30. maj ob 20.30: 8 MM
Cena vstopnice za filmsko predstavo:
ob16.00 in 18.00 je 500 SIT, ob 20.30 pa 650 SIT. Abonma za vse filmske predstave ob 20.30 je 2.800 SIT, za nedeljske 2.000 sit. Vstopnice lahko kupite vsak delovnik od 8.00 do 14.00 ure na recepciji Avditorija in dve uri pred predstavo pri blagajni Avditorija. Vstopnice lahko rezervirate ob petkih od 8.00 do 14.00 ure na tel.: 066 476 700, ob sobotah in nedeljah dve uri pred predstavo na tel.: 066 746 610.
Naš fax: 066 476 718, elektronska pošta: kkpc-avditorij@siol.net Na internetu nas najdete na www.avditorij-portoroz.si Pridružujemo si pravico do sprememb v programu.
FILMI
•	nedelja, 2. maj ob 18.00: MLADINSKA KOMEDIJA - PAST ZA STARŠE (THE PARENT TRAP); režija: Nancy Meyers; gl. vloge: Lindsay Lohan, Dennis Quaid, Natasha Richardson, Elaine Hendrix, Lisa Ann Walter.
•	nedelja, 2. maj ob 20.30: KOMEDIJA - PEACH ADAMS: DOKTOR S SRCEM; režija: Tom Shadyac; gl.vlogi: Robin Williams, Monica Potter, Daniel London, Philip Seymour Hoffman, Bob Gunton.
•	ponedeljek, 3. maj ob 18.00: MLADINSKA KOMEDIJA - PAST ZA STARŠE (THE PARENT TRAP).
•	ponedeljek, 3. maj ob 20.30:: KOMEDIJA - PEACH ADAMS: DOKTOR S SRCEM.
nedelja, 9. maj ob 20.30: KOMEDIJA - MAMIN SINKO (WATEWR-
Nehoč smo prvi maj praznovali tako (glej sliko). Leta 1961 so se na Tartinijevem trgu zbrali tako rekoč vsi Vsem, ki imate delo in tudi tistim, ki g a še iščete, za l. maj iskreno čestitamo! Portorožanovci