Na vernih duš dan.
XM om&* m'l' m°j' "troci, ni znan ta žalostni daa, katerega je sveta kato-JSjiSka cerkcv r ta namen odločila, da se spominjamo duš, ki so pred 1 nami zapustile ta svet ter se podale v <5no boljSo domoviEO, v katerej ] ni žalosti niti solz ? Kdo izmed vas, Ijubi otroci, nima na pokopalBSi še nobenega svojih milih in dragih? 0 kako je pa6 tisti sreoen, komur ne krije še 6rna zeinlja očeta ne matere, brata ne sestre! D^, ako je še kdo uied vanii taki5 sre^en, da še nikogar tam niiua, popražajte svojega do-bregfl ofieta. popražajte svojo dobro mater, ali pa tudi druge vaSe sosdde in tovirige, zakaj se jiui danes solzž Ttrinjajo iz oči, zakaj daaea takO žalostni plet6 veuee, zakaj kitijo grobove, zakaj prižigajo tam danes toliko lueie ? S 3olznimi očmi vam bodo pripovedovali: Tukaj pod tera malim gričkoin leži naS predobri o5p, tam pod 6nim ktižem poSisa naša preljuba mati, tukaj naš nepozabljivi stnjc, tam kiim (boter), tukaj bratec, tatn premila sestra itd. LoSili so se prezgodaj od nas, zapustili so nas tukaj t tej dolioi solz v ža-Iosti in bridkosti, a mi jim nifesar drazega storiti ne moremo, nego to, da se jih spomiajamo, da za njihor dušni blagor Bogd prosimo, da jim grob z veucein a&kitiino, da jim aekoliko taSc ptižgemo! Oj k&ko je pač vse t» malo, kar jim še dajemo — za iae prevelike dobroto, katere so nam skazo-Tali in za 6no Ijubeznjivost, s katero so nas osreCovali!
PokopaliSče, dragi otroci, po katerem danes tak6 žalostai bodite od križa do križa, je — velik mrte? svet. Pod vsakiin križem, dl, pod vsako grudico zemlje leži tukaj človeSko življenje, leži cela porest o osodi človeSkej. NeprariSnost sveta, te katero ini ubogi pozemeljski črvi, dokler živimo, toliko t6žimo, zaradi katere tolikob'at vzdihujemo in jo-kamo, tukaj na tem  volikem inrtvem  s?etu popolnoma  lnine.   Tukaj smo
ra jectnaki: Bogatina in siromaka krije gma sBmfla, in 5e tudi ima znabiti
bogatin lepši, čvrstejši in dražji križ od sirotuaka, tudi ta zadnja, vuanja le» pota bo morda le Le malo časa trajala in naposled bo tudi v tem obziru bo-gatin popolnoma jednak prosjaku. NaJ Djiju trupli se botle zemlja poravnala, a iz zemlje bode pognala trara.
To je osoda bogatina in proajaka, t« je osoda vseh na8, preljuhi nioji otroci!
Sveta rani bodi ?s&ka gruda zeinlje ua pokopaliSfi! Kamorkoli danes vaše lehke nožice na pokopališfi« stopijo, pomislite vender, da stopijo na za-klade, kateri so še pted kratkim 6aaoru bili nekaterim če2 tae mili, &&i vss ljubi, 6ez vse dragi. Tani, koder danes vaša noga stopa, ležf pod zemljo do-brofcljira roka kacega preblazega očeta, preijubeznive o<5i predobre matere, nedolžoe nožice ia ročioe nepozabljirega otroka. 0 koliko bi marsikiio dal, da bi te dobrotljive roke zopet oživžle, da bi te preljubeznjive oci ae jedea-ktat apregledale! Otvoci, kadarkoli greste na pokopaliSče, spomnite se, da je pokopališče podoba vaše pribodnosti, pribodnosti, kateva vsacoga Cloveka fiaka. Cesarji in kralji, uiogočniki in junaki, pesniki, modrijani, pisatelji, zvezdoznaaci, proroki — vse to ležf pod nami tiho in mrtvo v veliko večjem stevilu, nego li je nas živib na zemlji. Mrte? totej sret pod nami, po taterem stopamo, i ogromnej je večini, a živi svet, med katerim mi vzdihujenio in jokamc, jo le pičla neznatoa maajšina! Ia kdo bi vender na to pičlo in neznatno raanjšiuo mislU, katere bo tudi hitro iz zemeljske povrJine nestalo, da bi se ne spomnil na ogromno večino oesarjev in kraljer, mogočnikov in junakov,  pesuikov,  modrijanov,  pisateljev,  ZTezdo-
znauceF ii> proiokov, kateri leU pod naaii tiho ia mrtvo.....!
Poglejte si otoei podobo med temi vrsticami de-našnjega vašega 0Vrtca." Kaj ne, da vam je znana, ; da, prar znana, kakor da ste jo že sto in stokrat videJi? Cerkvica, na njej ; podoba našega Zveliž&rja, : okoli  nje  grobovi,  križi, kameniti   iu   leseni   spo-uieniki,  žalostna drovesa in   šo   žalostnejSi   oče   s svojimi otroci, ki gledajo pod sabo svoj zatlad, po-krit i debelim kameaom,
s?oj zakJad —-----------
preljubo  in  nepozabljivo mater!
Podobo, rkatero, ljubi moji otrooi, tako žalostni gledate, je Se pred neko-liko daevi držal t s?ojUi
nežnih ročicah zal in blag osemletai otrok Francik. jedino upanje na ?ese-   I
lejSo prihodnost svojega očeta, največje veselje svoje predobre matere in svojili   I
bratcev.   0 da 9te  ga  videli,   kako je  foidi on  žalostno v to podobico jrl,   I
kako me je z žalostnim  glasom vprašal:  nOte, kaj ne, to podobo prinese   I
prihodnji ^Vrtec" ?   Gotovo bode prav žalostna povest pri tej podobi'."  Kdo   1
bi si bil takrat mislil,  da bo preljubi otrok za nekoliko dni pod zeruljii, da   I
te podobice v nVrtcu,u katerega jp tako rad čital,  ne bode vefi gledal in dt   J
k tej podobiei laiostno povest, katero si jp mislil, piše njegov oče v Dajvečej    I bridkosti, rosec papir in  tinto s solzami ocptnvske  ljiibezni....!    Pač da si
nibče ni tega  misli!,   nibče  ni  tega  znal  do jedinega Sfcvarnika nad  nami,   J
kateri nas večkrat s tako žalostjo obi3?e, samo da naio vero in stanovitost skaia.   J
0 kako je sladko upanje,  da oas čaka vefino življfinje,  da ae bomo je-   1 denkrat zopet videli s STOjinii Ijubimi,  in  da se potem   nikdar Teč ne bomo razstali! Za na8e trpljenje in tolike bridkosti v tej dolini solz je to paS naj-modrejSe in najlepSe plačilo. Le pridno skvbimo, da to plafiilo tndi dosežemo.
A vi, mili otroci, ki danes skupaj z menoj jokate na pokopaliSči, ki se fkupaj z menoj s solzninii ocmi ozirati? k vsemogo^etnu Stvarniku,  zapovžd-
niku nebes in zemlje, ter ]e od njega pričaknjete tolažbe in rešenja, tolažimo   I
se vsi skupaj, da nisrao sami, ki danes jokaino, da ves svet z uarai joka, da   I
je in da bode jokal, dokler ga ne pokrije črna zeinlja.   Z jokoin smo se ro-   I
dili na ta svet, z jokom živimo, z jokom umiranio ! Svet se oepreneboma joka!   1
Nek perzijgki kralj jo slišal v starih časih, da živi človek na svptn,   ki   I
zna mrtve v življenje obuditi.    Hitro pofilje ponj in mu obljubi največje za-   I
klade svojega premožeaja, ako mu nmrlega otroka zopet oživi.                          |
Človek pride ter m« refe: nTo j«, da znam mvtve ožifeti, ali sam teg&   1
vender storiti ne morem.   Imeti moram poraoSnika, kateremu še nihče izmed   I
njegove rodovine ni umrl. Kadar mi pride ta pomočnik, oživel boden vsacega,   1
katerega koli si želiš."                                                                                      I
Kralj je hitro po vsej svojej zeralji razpisal, naj se tak pomočnik poišSe,   ] — ali do dauaSnjega dnč ga nihče če ni naSel, pa se tndi ne bo nikdar naSel.
Tolažimo se torej,  da smo ustvarjeni, da umremo, da j« naše življenje začetek smrti in da snirt  ni največja  aesreča,  katera {lo?eka na tem svetu
zadene. Upajmo, da našim preljubim in drugin). katerih se danes spoininjamo   I
iu za katerih duSni blagor veduo Boga prosimo:                                              1
Lepša sotace taaikaj sije,                                            I
Lepča zarja riimeni!                                                  1
Ljud. Tomšič.       I