Gospodarske skušnje.
(Cez zimo v zemljo zakopane čbele). Gosp. fajm. Kolči iz zgornjega Štajarskega piše v časniku staj. km. družbe, da tudi njemu se je ta skušnja dobro sponesla. „Čbele čez zimo v zemljo zakopati — pravi — ne more nič nevarnega biti, saj se tudi mnogoteri sadeži pod zemljo dobri ohranijo, in če se panju čez zimo v čbelnjaku žrelo zamaši in panj zadela, tudi ne dobivajo čbele več zraka kakor če se panj zakoplje pod zemljo. Sicer pa bi utegnilo čbelam to še posebno dobro deti, da so pod zemljo zmiraj lepo v enaki toploti in pri miru. 7. dan listopada lanskega leta skopljem tedaj na vertu, kakih 10 stopinj od čbelnjaka v pešeno zemljo jamo, 3 čevlje globoko, 3 široko, 5 pa dolgo; na dno položim podolgoma dve dili, in na-nje postavim panjove; čez nje položim stare strešnike in na-nje nasiljem zemlje; žrela pustim za pol pavca široko in četert pavca visoko odperte in naslonim dilice k njim. Zemlja je panjove zakrivala za 20 pavcov visoko in sicer tako, da je bila na verhu tako nasuta kakor je na grobih. Zmerzlina je, kakor sem se mesca prosenca (januarja) prepričal, noter do 15 pavcov pod zemljo segla, dalje pa ne. Tisti teden po Veliki noči sem namenil tudi čbelicam za gorivstajenje; ker pa je že perve dni sušca lepo vreme nastopilo in je ves sneg skopnil, se nisem mogel več zderžati, da bi ne bil panjev izkopal in svojim sosedom čbelarjem , ki so mi le mertvince prerokovali, pokazal, da se motijo. Izkopljem jih tedaj iu lejte! bile so čbele žive, zdrave in vesele in so že tudi zalego naredile; mertvih v vseh panjovih skupaj jih ni bilo čez dve periši; kandiran sladkor (kandelcuker), ki sem ga dal vsem panjovom, se je bil večidel raztopil. — Po veliki noči sem se po nekem opravilu od doma podal in izročiti sem mogel čbelice svojim poslom. Da bi nevedni posli ne imeli dosti ž njimi opraviti in mi kaj ne pokazili, jim velevam, naj vsaki dan , kadar bo lepo vreme , kakih 8 stopinj od čbelnjaka na okrožniku (talarji) postavijo čbelam hrane iz ovčjega mleka, vode in cukra.  Pridši domu, kjer ni bilo
List 92.
reč ovčjega mleka dobiti, dam tursiče kuhati in turšično vodo z medom vred , potem postavljam podnevi čbelam za živež, vsaki drugi dan pa bolj slabim panjovem tudi ponoči postavljam ravno te, pa nekoliko bolj medene hrane. Kaj dobro jim je teknila. Opravil sem jo s svojo cbelorejo tako dobro,  da so mi za en panj 20 gold. ponujali.
Namenil sem se to zimo vse svoje panjove materi zemlji izročiti; le to bom drugač naredil, da bom dal podolgasto in dosti prostorno jamo skopati in jo z lesom po vseh straneh zadelati; panjove bom potem od vseh strani proste postavil v jamo . odzgor bom tudi pustil prostora za kake 3 pavce; vse skupaj pa bom pokril z dilami in zemlje nasul za 2 čevlja, in čez vse to še pošev napravil iz starih strešnikov streho, da mokrota ne bo mogla do jame. Zrel ne bom zamašil. Da bi miši ne nadlegovale zakopanim panjem, bi bilo pač treba kaj napraviti, pa ker je jama blizo hiše, mislim, da se bo ta žival raji hiše deržala kot živeža iskala pri čbelah.
Po mojih mislih bi se utegnili panjovi tudi v vsakem temnem, suhem in tihem hramu dobri čez zimo ohraniti, ako jih čbelar le prav pri miru pusti. — Ali bi sedali slamnati panjovi tudi po'ti poti tako dobro ohraniti, ne vem, ker slama jim ni kaj ugodna.
Kar bom spet to zimo skusil, bom povedal ob svojem času'*.
368