NASLOV Vsem delovnim ženam in bralkam iskrene čestitke ob prazniku vestnik Leto XXXIV Št. 8 Murska Sobota, 4. marca 1982 CENA 10 DIN VESTNIK 8. marec je dan, ki pripada zgodovini razrednega boja. Revolucionarni poziv 8. mar-ea je Klara Zetkin pred 72 leti naslovila na ženske, da naj vstopajo v vrste borcev proti izkoriščanju delavskega razreda. Revolucionar Dimitrije Tucovič je poziv 8. marca prenesel v našo domovino in od takrat simbolizira ta dan borbeni delež v revolucionarnem delavskem gibanju Jugoslavije — Komunistična partija Jugoslavije si je od samega začetka prizadevala za enakopravnost žensk, zavedajoč se, da je revolucionarni boj mogoč le z aktivno In polnoštevilno udeležbo žensk v prizadevanjih za skupne cilje. V svoje vrste je pritegnila veliko število delavk intelektualk, kmetic, gospodinj in mladink za reševanje konkretnih vprašanj položaja žensk: enako plačilo za ena-k° delo, zaščita materinstva, zaščita na delovnem mestu, volilna pravica, vključevanje žensk v politično življenje in reševanje življenjskih proble-m°v delovnih ljudi. Vrstili so-se 8. marci preganjanj, mu-*enf temnic, zasliševanj. Vse ,e grozote niso premagale uPanja na uspeh. — NOB pomeni preobrat v Pojmovanju družbenega Položaja žensk, saj so se enakopravno vključile v boj, k' brez sodelovanja žensk ne 1 zmagal, kakor se ženske bod' ne m°gle osvo- — Kaj je naš 8. marec To je 50-odstotna ueležba žensk v aktivnem Prebivalstvu naše republike. 0 so delavke za tovarniški- . stroji, to so znanstvenice v oooratorijih, inženirke v ovarnah, zdravnice v opera-r^ski dvorani, to so ženske m^tijske proizvajalke — to ° ^nske v združenem delu. , ‘o so delovna mesta, na aterih ženske z umom in ° am‘ dokazujejo svojo Marjano bit. Zenska, kako širok pojem to’ Mati, borka, delavka, ^^a, sodelavka, tovariši- Boj za osvobajanje ženske dru*bi je del boja za ka ° >aianie delovnega člove-več, za njegovo aktivno la e 0Vanje v procesu de-nia ufruv^t,nia in odloča-1 r 0 resnico smo že nešteti: ral povedali in jo pona-vliamo vedno znova hj 70. letih so se v svetu vin^n° spremenile zgodo-in v e’ ^°^tične, ekonomske tum,.e fuzmere, s tem pa vlia v?ebina in smisel prosla-nn^a mednarodne solidar-uosti žensk. 8. marec — dan mednarodne solidarnosti žensk Letos je naša družbenopolitična aktivnost ponovno usmerjena v nadaljnje uresničevanje stališč problemske konference o družbenoekonomskem položaju kmetijske proizvajalke, saj je naša kmetica v zakonih, ki jih sprejemamo, še vedno anonimna proizvajalka, večkrat zaradi subjektivnih težav našega kmetijstva sploh, čeprav je na vse večjem številu kmečkih gospodarstev organizator in nosilka kmetijske proizvodnje. Nadalje bomo kritično ocenili, v kolikšni meri in kako uresničujemo sprejeta stališča problemske konference, ko je bil govor o delavki v združenem delu, kajti ekonomska enakopravnost ženske še ni vse. Zaposlitev žensk je pri nas dosegla že izredne rezultate, pa vendar prihaja prav zaradi tega do novih, drugačnih vidikov neenakopravnosti,. o katerih je treba govoriti, jih raziskovati, spremljati in reševati. S tem, da se je ženska zaposlila, postala delavka v združenem delu, je pridobila vse pravice, ki iz tega izhajajo. Pa vendar še ni čisto tako. Udeležba žensk v organih upravljanja, delegacijah, na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih nikakor ne ustreza deležu zaposlenih žensk. Vsi vemo, da so v najvišjih vodstvih naših DPO ženske redke, marsikje jih sploh ni. Kakšne so ovire, ki ženski delavki — samoupravljalki preprečujejo, da bi se v procesih upravljanja in odločanja uveljavila in razvila tako, kot se je pri delu? Te ovire bi na stopnji našega razvoja lahko še bolje premagali, če ne bi opravila v družini in gospodinjstvu bremenila največkrat samo ženske, posebej matere, ker podružbljanje funkcij gospodinjstva prepočasi napreduje. Kljub temu da beležimo vidne uspehe na vseh področjih družbenoekonomskega življenja, smo se v novem srednjeročnem obdobju znaš- ’ 5 številnimi omejitvami in protislovji. Težavnost domačih in mednarodnih razmer narekuje odločnejše posege v vse vrste porabe, to pa ne pomeni, da ni možnosti za boljše reševanje nekaterih stvari, kljub temu da so odgovorili na nekatera najširša obravnavana vprašanja nedorečeni. S čustvi in razu mom smo vsi za, ekonomska moč v letošnjem in prihodnjih letih pa ne dovoljuje uresničevanja vseh naših potreb, kajti v vseh prizadevanjih moramo izhajati iz obstoječe družbenoekonomske situacije in temeljnih ciljev, ki jih opredeljujemo v planih za tekoče srednjeročno obdobje. Potrjeno je prepričanje, da je perspektiva za še nadaljnje uveljavljanje žensk v združenem delu in da je v njem tudi edina možnost za hitrejše razreševanje protislovij, ki zadevajo zaposleno žensko. Moramo priznati, da smo v marsičem spremenili odnos do teh problemov, saj jih rešujemo tako kot zaslužijo, ne kot neke »ženske«, temveč kot resnične družbene probleme. čeprav se je močno uveljavila zavest tako med delavkami v združenem delu kot kmetijskimi proizvajalkami, da je reševanje problemov, ki morda bolj prizadevajo žensko (porodniški dopust, varstvo otrok, vzgoja in izobraževanje, družbena prehrana, zdravstveno varstvo, delovna zaščita, varstvo in urejenost okolja in marsikaj) odvisno od deleža žensk samih. Angažiranje dveh milijonov žensk v združenem delu zahteva, da odločneje in bolj organizirano ustvarjamo take življenjske in delovne pogoje, ki bodo dali ženskam polno udeležbo v družbenem življenju. Porok za to so tudi aktivnosti v vseh letošnjih predvolilnih postopkih, kjer smo zagotovili ustrezno kadrovsko strukturo — ustrezen delež žensk, ki bodo pripravljene z vso odgovornostjo enakopravno spremljati odločitev o dograjevanju našega družbenoekonomskega in političnega sistema. To, da se danes borimo za enakopravnost in afirmacijo ženske, pomeni, da vloga ženske le še ni primerno ovrednotena. Z vsemi temi razpravami ne zahtevamo nobenih privilegijev, kljub temu da imamo pomembno vlogo in dodatne obveznosti v družbi. Zato si mora naša družba v celoti prizadevati za hitrejše in uspešnejše reševanje problemov, ki izjajajo iz neskladja med vlogo ženske v združenem delu in družbi nasploh in njenimi še vedno velikimi dolžnostmi v družini. _ Ženske smo globoko in neločljivo povezane s socializmom in smo življenjsko zainteresirane za njegov nadaljnji razvoj. Prihodnost moramo imeti v svojih rokah, še posebej tisto, kar nam je najbolj dragoceno — neodvisnost, neuvrščenost, socialistični samoupravni sistem, enakopravnost narodov in narodnosti ter pravico človeka do svobode. Enakopravnost ženske ni mogoče reševati z zakonom. O pravi enakopravnosti bomo govorili tedaj, ko bodo doseženi humani odnosi med ljudmi v vseh okoljih družbenega življenja. 8. marec je spominski dan, v katerem obudimo spomine na boj žensk vsega sveta za enakopravnost. To ni bil lahek boj, ne kratkotrajen in še vedno ni končan. Obeleževanje 8. marca manifestirajo predvsem konkretne naloge in akcije pri nadaljnji graditvi samoupravnih socialističnih odnosov, zato je pomembno, da osvetlimo vse tiste zavore, ki še vedno ustvarjajo konflikt med materinstvom in delom in na vseh drugih področjih vsakdanjega življenja, ter da predlagamo tudi poti in sredstva za njihovo reševanje. Novak Anica Za potrditev (samo)zaupanja gre Ko smo dajali zaupnico prvi delegatski garnituri — bilo je to leta 1974 —je prevladovalo približno takole razmišljanje: »Volitve so bile in bodo v očeh ljudstva izdatek denarja, opravilo, ki ne bo dalo dinarja, kot na primer proizvedena opeka v opekarni. Za one, ki se bolj zanimajo za politične zadeve doma in v svetu, so volitve merjenje sil med strankami, tudi razvnemanje političnih strasti, podtikanja, afere, škandali, odvisno v veliki meri od tega, kakšno ima določena dežela svojo notranjo ureditev. Mi, ki imamo oči odprte za dogajanja okrog nas, smo po lastnih izkušnjah prišli do spoznanja, da ni napredka brez demokracije, da pa demokracija ni samo beseda pa tudi ne danost, da bi počenjali karkoli bi se nam zljubilo. Demokracija je zavesten red odgovornih posameznikov skupnosti.« Zdaj, ko smo tik pred tem, da zaupamo mandat tretji delegatski izmeni, smo z minulimi izkušnjami in spoznanji na višji, zrelejši, treznejši ravni presoje: »Volitve pomenijo (le) vezni člen stalnega kadrovanja. Ni in ne more nam biti vseeno, kdo in kako se bo potegoval za razvojna hotenja določene vasi, krajevne skupnosti, tozda, občine in širše družbene skupnosti. Veljavo in podporo naj dobe delavoljni, usposobljeni, mladi, ženske ... Volitve so skratka možnost in priložnost, da neposredno izrazimo, soočimo, povežemo in uskladimo interese vseh nas v samoupravnih in družbenopolitičnih skupnostih. In naj pribijemo — ne izhajajo od posameznika kot namišljenega političnega državljana, marveč od združenega delavca, ne opravljajo se v posebnih volilnih enotah, ampak v samoupravnih življenjskih in proizvodnih družbenih skupnostih, niso več klasična politična svoboščina, temveč so izraz pravice združenega delavca, da upravlja pogoje in rezultate svojega dela ter tokove celotne družbene reprodukcije.« Gre potemtakem — v najširšem smislu te besede — za potrditev (samo)zaupanja. Brez leporečij in parolaštva rečeno: za ljudi gre, za vse nas in zato te »šanse« — če hočete tudi manifestacije — nikakor ne smemo zamuditi. Časi in razmere so — mimogrede povedano — preresne in prezahtevne. TEDEN BOJA PROTI RAKU OKOLJE IN RAK Sodobno gledanje na poreklo bolezni priznava tri vire raznovrstnih vplivov na človekovo zdravje: naravno okolje človeka, socialno okolje in človekove subjektivne psihične reakcije na naravno in socialno okolje. V tem kratkem razmišljanju bi naj bila naša pozornost posvečena človekovemu naravnemu okolju, čigar dejavniki morejo delovati pozitivno ali negativno na človekovo zdravje. Naravno človekovo okolje sestavljajo biološki, kemični in fizikalni dejavniki. Med biološke štejemo dednost in mikroorganizme, med kemične sodi sestava zraka, atmosfere, vode, zemljišča in hrane, med fizikalne pa temperatura, vlažnost, mehanični efekti, sevanja. Ti vplivajo na človeka že od pradavnine in ogrožajo njegovo zdravje, kadar se neugodno spremenijo. Sodobno življenje pa s svbjim tehnološkim razvojem prinaša vrsto novih elementov ali snovi, ki neugodno vplivajo na človekovo zdravje ali pa povzročajo bolezni, med njimi tudi raka. Rak kot bolezen je znana že od pamtiveka. Razširjena je po vsem svetu. Za njo obolevajo raznoteri organi človeškega telesa in je med vzroki smrti na drugem mestu v svetu in tudi pri nas. Spada med kronične nenalezljive bolezni. Kaj je bistvo bolezni, še danes ne vemo. Sumimo, da bolezen nastane zaradi mnogoterih vzrokov. Inkubacijska doba je zelo dolga, traja tudi deset in več let. Po dolgoletnih izkušnjah pa tudi na osnovi posameznih poizkusov povezujemo bolezen najpogosteje z različnimi vplivi in dražljaji dejavnikov človekovega naravnega in delovnega okolja. Današnja znanost meni, da rak ni prirojen, niti se ne podeduje. Podedujemo samo večjo ali manjšo nagnjenost k raku. Vemo, da pri obolevanju za rakom kakor tudi pri samem poteku rakave bolezni igra veliko vlogo naravna odpornost organizma. Rak ni nalezljiva bolezen. Med kemične dejavnike spadajo razne kemične snovi, ki škodujejo zdravju človeka. Nekatere že dolgo poznamo; saje, smole, katran, mineralna olja, anilinska barvila, arzen, krom, azbest. V novejšem času povzročajo rak tudi kemične snovi, ki se razvijejo pri kajenju predvsem cigaret, izpušni plini motorjev, dim s svojimi sestavinami. Prav gotovo tudi niso nedolžni razni strupi, ki jih uporabljamo v kmetijstvu za uničevanje rastlinskih in živalskih škodljivcev. V zadnjem času pripisujemo rakatvomost tudi nitratom v pitni vodi. Rakatvornost pripisujejo tudi nekaterim zdravilom in lepo-tilom. Vse navedene snovi so lahko v plinastem, tekočem in trdnem stanju, v organizem pridejo skozi dihala, prebavila in druge telesne odprtine, pa tudi preko kože in sluznice. Med fizikalne dejavnike sodijo najbolj poznani različni žarki: ul-travioletni, rentgenski in atomski. Prav tako lahko prekomerna toplota izzove raka na določenih delih telesa kot gretje z vročo opeko ali kamni, uživanje prevročih jedi in pijač. To je le nekaj nanizanih dejavnikov iz našega naravnega in delovnega okolja, ki povzročajo raka. Zal sodobna tehnična civilizacija ustvarja velike količine strupov kot proizvode koristne človeku in kot odpadne snovi. Te snovi pridejo hote ali nehote v dotik z naravo in zastrupljajo rastline in živali, podirajo ravnotežje v naravi in ogrožajo človeka samega. Naivna in škodljiva je utvara, da je narava smetnjak, ki brez škode prenese vsako količino in vrsto živemu svetu tuje snovi. Prav je, da si v času tedna boja proti raku že znana dejstva o vplivu dejavnikov človekovega naravnega in delovnega okolja na človekovo zdravje zopet osvežimo in istočasno tudi spodbudimo vse občane predvsem pa mladino in mlado aktivno delovno skupino, da aktivno sodeluje pri skrbi za zdravo človekovo okolje. Pomursko društvo za boj proti raku načrtuje organizirano seznanjanje mladih o sodobnih življenjskih razvadah in o onesnaževanju človekovega naravnega in delovnega okolja. Mg. dr. Štefan GRUŠKOVNJAK Spec, epidemiolog aktualno po svetu Prvič po uvedbi vojnega stanja Jaruzelski v Moskvi. Tako gost kot gostitelj sta poudarila odločno pripadnost Poljske socialistični skupnosti. Predmet pogovorov je bila tudi nadaljnja gospodarska pomoč Sovjetske zveze Poljski. Na sliki: po prihodu poljske delegacije na moskovskem letališču Vnukovo. DRAGANOVO SPOROČILO AMERIŠKI JAVNOSTI »Nismo Poljska. Pri nas je stopnja rasti še naprej visoka.« Te besede so povzete iz intervjuja, ki ga je dal Zvone Dragan pred kratkim za New York Times. Že iz vprašanj je jasno razvidno, kaj ameriško gospodarsko javnost ta trenutek zanima v zvezi z našo ali katerosibodi drugo državo. Nobenega dvoma ni, da so težki oblaki negotovosti zaradi poljskih dolgov zasenčili velik del sveta. Negotovost pa ni samo v tem, .ali bodo Poljaki lahko vrnili, kar so si izposodili (28.5 milijarde dolarjev, zahodnim državam in bankam). Vprašanje je tudi, katera od obeh frakcij v Washingtonu bo s svojimi zahtevami preglasila drugo: bančniška — ta odklanja poteze, ki bi ogrozile svetovni finančni sistem, ali vojaška, ki zahteva razglasitev poljskega bankrota in prekinitev gospodarskih vezi z evropskim Vzhodom. Zdaj je močnejše stališče bankirjev, ki ga na vrhu zagovarjajo State Department in drugi »civilni« resorji. Toda negotovost je tu in dokler bo trajala, bo imel večji del evropskega Vzhoda, če pri tem ne upoštevamo Sovjetske zveze, ki še naprej dobiva posojila od Francije, Avstrije in drugih držav, pri najemanju kreditov hude težave. Zato so podpredsednika jugoslovanske vlade tudi vprašali: »Kakšen je finančni položaj vaše države, kako financirate plačilnobilančni primanjkljaj, ali vas skrbi zadolženost v tujini?« Podpredsednik ZIS opozarja, da smo 3,7 milijarde plačilnobilančnega primanjkljaja iz leta 1979 v letu 1981 zmanjšali na 750 milijonov dolarjev z namenom, da ga v letu 1982 skrčimo na 500 milijonov dolarjev. Drži, je opozoril, da smo to dosegli s pospešenim izvozom na trge naftnih in vzhodnoevropskih držav, tu pa so seveda še devizni prihodki od storitev in delavskih nakazil (turizem — po New York Timesu — 800 milijonov dolarjev, delavska nakazila — 1,5 milijarde itd.). Ves dolg (16,2 milijarde dolarjev) — odplačevanje nam pobere 21 odstotkov vseh deviznih prihodkov — po Draganovem mnenju »ni pretiran«, še zlasti ne, če upoštevamo »napredovanje proizvodnje in boj proti inflaciji«. Clydea Farnsfortha, gospodarskega dopisnika New York Timesa v Washingtonu, je zanimalo, kako je Jugoslaviji uspelo zmanjšati primanjkljaj in obdržati proizvodno rast, kar v teh časih vsesplošnega zategovanja pasu ni ravno pogost pojav. Iz odgovora sledi, da smo se omejili na dveh področjih: rast denarne mase je bila za četrtino počasnejša od rasti družbenega proizvoda, poleg tega pa so tudi realni dohodki v dveh letih (1980/81) padli za 21 odstotkov. Med drugim je Zvone Dragan navedel še številke o nezaposlenosti in podatek, da nam Zahodna Evropa zadnja leta vrača po 50.000 delavcev na leto. V zvezi s tem vprašanjem imajo liberalni ameriški ekonomisti, ko polemizirajo o domači ekonomski politiki, posebno razumevanje za tegobe evropskega Juga. Politika bogatejšega dela Evrope, ki v času recesij odpušča tuje delavce, je po njihovem mnenju vredna vse graje. New York Times ne komentira odgovorov, ki jih je dobil od podpredsednika jugoslovanske vlade, kljub temu pa se nam, če gledamo, kako Amerika obravnava druge države, poraja vtis, da smo se s tem ameriški gospodarski javnosti predstavili pošteno in sorazmerno ugodno v sicer na vseh področjih negotovem in težkem svetovnem položaju, (po DELU) Tudi lačni kupujejo orožje Armade petih gospodarsko revnih srednjeameriških držav bodo letos dobile orožje, ki je vredno skoraj pol milijarde dolarjev. Dobavitelji so ZDA, Izrael, Južnoafriška unija in Argentina. Tako se utegne vojna, ki trenutno pretresa Salvador in Gvatemalo, razširiti še na druga območja. Zaradi brutalnega kršenja človekovih pravic v Gvatemali je ameriška administracija prepovedala prodajo orožja tej državi. Kot kaže, bodo to prepoved preklicali. Mehiško časopisje piše, da bodo iz ZDA kmalu poslali v Gvatemalo prvo pošiljko orožja in vojaškega materiala za varnostno službo režima generala Lucasa, krivega za smrt 7 tisoč ljudi. Že trideset let se v tej deželi generalskemu režimu postavljajo po robu gverilske skupine. Poveljnik honduraških oboroženih sil polkovnik Gustavo Alvarez je uradno sporočil, da bodo v Hondurasu docela obnovili vojaške zmogljivosti, ker se, kot pravi polkovnik ,,vsa Srednja Amerika očitno oborožu-je”. Honduras je najrevnejša dežela v tem predelu sveta. Po poročilih iz Pentagona nameravajo ZDA poslati vojaško pomoč tudi Kostariki, čeprav je to edina latinskoameriška država, ki nima armade, ker so jo leta 1948 po državljanski vojni razpustili. Največ orožja pa prihaja v Salvador, v žarišče krize v tem območju. Nikaragva, ki je čedalje bolj izolirana, je pred kratkim kupila orožje v Franciji, kar je sprožilo hudo reakcijo v Washingtonu. Nikaragovsko sandinistično vodstvo je sporočilo, da se oborožujejo v obrambne namene. Zaostritev napetosti je prisilila tudi Mehiko, da je obnovila svoje vojaške zmogljivosti. 50 tisoč jedrskih bomb Profesor Sidney Drell je na sestanku ameriških znanstvenikov in članov podkomiteja ameriškega senata za kontrolo oboroževanja dejal: »Eksplozija bombe ene megatone nad zalivom San Francisca bi na primer terjala milijon do dva milijona smrtnih žrtev. Veliki jedrski spopad, v katerem bi uporabili okrog 50 tisoč jedrskih bomb, kolikor jih približno imajo ZDA in SZ, bi popolnoma uničil ameriško družbo«. Omenil je tudi, da nobena stran ne bi mogla imeti prednosti, če napade prva. »Menim, daje popolnoma nemogoče onesposobiti ZDA z nenadnim jedrskim napadom in obratno Sovjetsko zvezo. Ne moremo imeti jedrske vojne z zmagovalcem, kajti če hoče kdo zmagati, mora preživeti. V zvezi z jedrsko vojno je najnevarnejša, kar sem doslej slišal in s čemer se ne smemo igrati, ideja o omejeni jedrski vojni«, je dejal dr. Drell, kije že osem let svetovalec nacionalnega sveta za varnost. Pravi tudi, da si ne more zamisliti sistema civilne zaščite, ki bi lahko zaščitila ameriško ali sovjetsko ljudstvo pred razdiralno jedrsko vojno. Civilna zaščita bi lahko rešila le določeno število življenj, vsakdo, ki pa verjame v civilno zaščito kot sredstvo ohranjanja življenja v jedrski vojni, je zaveden. Ameriški strokovnjaki z univerze Stanford in podkomite ameriškega senata zagovarjajo stališče, da so večmilijonski projekti civilne zaščite za primer jedrske vojne brezkoristno zapravljanje denarja. Albanska nesoglasja Moskovska televizija se je v svoji znani zunanjepolitični oddaji „9. studio” pred nedavnim ukvarjala z najnovejšimi dogodki v Albaniji, povezanimi s smrtjo predsednika vlade Mehmeda Shehuja. Oddaja je vzbudila pozornost predvsem zato, ker sovjetski tisk, radio in televizija že nekaj let ničesar ne poročajo o odnosih v albanskem vodstvu. Članki o Albaniji izhajajo v SZ poredko, navadno ob albanskem narodnem prazniku ali ob kaki drugi obletnici. Ob takšnih priložnostih obujajo spomine na nekdanje dobre medsebojne odnose in tesno sodelovanje obeh držav, ne pozabljajo pa pri tem tudi omenjati, da je SZ pripravljena normalizirati odnose z Albanijo. Ko so na omenjeni televizijski oddaji postavili voditelju oddelka CK KPZS za mednarodne informacije Leonidu Zamjatinu vprašanje kje je resnica o Shehujevi smrti, je ta v odgovoru dejal, da obstojata dve verziji —albanska, ki govori o samomoru, in tuja, ki govori o tem, .,,da ga Hoxha ni hotel za svojega naslednika in ga je zato fizično likvidiral.” PARIZ — z dvodnevnega francoskd-nemškega sestanka na vrhu so ostro grajali Moskvo in poljske vojaške oblasti, nekoliko pa tudi odnos ZDA do zahodnoevropskih zaveznikov, ker se ZDA o svojih ukrepih ne posvetujejo dovolj s svojimi evropskimi zavezniki. NEW DELHI — Namestnik zunanjega ministra DLR Koreje je v Indiji raz; grnil predlog o združitvi obeh Korej. Iz Južne Koreje naj bi se umaknile vse tuje čete, v obeh pa naj bi izvedli volitve za centralno vlado oziroma konfederacijo v okviru katere bi ohranili sedanja sistema v obeh državah. RIM — V neki votlini na Sardiniji so odkrili skrivališče »rdečih brigad« in prijeli nekaj ljudi, ki jih sumijo, da pripadajo tej teroristični organizaciji. PEKING - Desetletnica na novo vzpostavljenih diplomatskih odnosov med Kitajsko in ZDA je potekla v senci spora zaradi amerške prodaje orožja Tajvanu. WASHINGTON - Devetega marca bo začelo ameriško zvezno sodišče soditi Johnu Hinckleyu, ki je marca lani izvedel atentat na predsednika Reagana. Sodnega postopka niso uvedli že prej zato, ker so Hinckleya, ki si je med tem dvakrat poskušal vzeti življenje, morali temeljito pregledati psihiatri. OTAWA - Kanadski obrambni minister je izjavil, da bodo bržšas konec tega leta umaknili še zadnje ameriške jedrske rakete, ki so nameščene na kanadskem ozemlju. WASHINGTON - Ameriška vlada je prepovedala uvoz libijske nafte, pm* tako pa so prepovedali tudi prodajo ameriške opreme za črpanje nafte Libiji. . VARŠAVA - Dvodnevni sedmi plenum CK poljske združene delavske partije ni prinesel v poljsko poh' tično življenje nobenih novosti. " V žarišču dogodkov DINAR — na poti h konvertibilnosti Odbor izvršnih direktorjev Mednarodnega denarnega sklada je sprejel sklep o drugi tranši posojila Jugoslaviji v znesku okrog 700 milijonov dolarjev. Gre za del že znanega dogovora »stand by«, sklenjenega s to ustanovo lani, po katerem naj bi do konca leta 1985 dobili na leto približno po 700 milijonov dolarjev, kar pomeni, da gre za vsega skupaj 2,1 milijarde. Dogovor je izraz podpore sklada jugoslovanskemu programu gospodarske stabilizacije in plačilnobilančnega prilagajanja v tem petletnem odob-ju, je izjavil guverner Narodne banke Jugoslavije Radovan Makič v pogovoru s Tanjugovim urednikom Milošem Petkovičem. Gre za enega od treh največjih sporazumov, s katerim daje Sklad državi članici na razpolago sredstva za premagovanje pla-čilno-bilančnih težav in za hitrejšo strukturno preobrazbo. Po skupnih analizah in ocenah realizacije stabilizacijskega projekta, na osnovi katerega je bil »stand by« tudi sklenjen, smo takšen sklep lahko pričakovali. Sicer pa je Jugoslavija članica Mednarodnega denarnega sklada že od vsega začetka, od brettonwoodske konference in ima s to organizacijo pozitivne izkušnje. To je, kot vidimo, napravilo konec špekulacijam in namigovanjem o nekakšnih nesoglasjih med našo državo in Skladom, kar zadeva trdnost jugoslovanskega programa gospodarske stabilizacije, je poudaril guverner Narodne banke. Sklad je sprejel cilje naše gospodarske politike in ni vztrajal pri posebnih dodatnih pogojih, čeprav se dogovor nanaša na sredstva, ki se uporabljajo po tako imenovanih višjih posojilnih tran-šah. navadno pa jih spremlja postavljanje ostrejših zahtev oziroma večja pogojna vezanost. To je zlasti značilno v zadnjem času. Za letos so postavke naše gospodarske politike presodili kot ambiciozne, vendar tudi uresničljive. Nesporno je. da so bila pogajanja težavna in zapletena. Naposled pa smo vendarle našli skupne rešitve, sprejemljive za obe strani. Sporna vprašanja so se nanašala na izvajanje pretehtane in v bistvu restriktivne posojilno-denarne politike, realen tečaj dinarja in še nekatere ukrepe, s katerimi bi morali odločneje obrzdati rast cen, zmanjšati in zavreti inflacijo. Ko gre za to, kakšne obveznosti izvirajo iz tega dogovora za državo in gospodarstvo, je bistveno pomembno, da so to tiste obveznosti, ki so jasno naznačene v našem programu gospodarske stabilizacije in za katerih izpolnitev smo se sami opredelili. Niso nam bili torej vsiljeni posebni pogoji. Vendar Sklad zahteva, da se izpolni tisto, kar je bilo določeno, in skorajda ne tolerira večjih odmikov od dogovorjenega. Skladno s sklepom odbora izvršnih direktorjev Sklada o sprejetju dogovora za letos se že L marca začne porabljanje sredstev po četrtletni dinamiki. Natančneje povedano:' če bomo v celoti uresničevali plačilno-bilančni in stabilizacijski program in če ne bomo prekoračili predvidenega deficita v znesku 500 mihjonovdolarjev, če bomo uresničili plan izvoza, izva jali politiko aktivnega tečaja dinarja, zavrli inflacijo, zmanjševali njeno stopnjo, izvajali sprejeto posojilno-denarno politiko in ukrotili cene, ne bo nobene hujše ovire za izkoriščanje tranše odobrenega posojila v tem letu po že določenem vrstnem redu. Posojila, kakršnekoli narave so že, so v bistvu vedno dolg. Ko je guverner Narodne banke govoril o politiki zadolževanja države v tujini, je poudaril, da sta v naši in svetovni javnosti v glavnem znana znesek in struktura dobljenih posojil. Zlasti po letu 1976 so dolgovi v tujini občutno narasli. Razlogi so dokaj znani. Na tako dopolnilno financiranje so vezane skoraj vse države v razvoju, tudi Jugoslavija. V strukturi dolga so tudi sredstva mednarodnega denarnega sklada. Tuja finančna posojila smo zvečine uporabljali za to, da bi uravnotežili plačilno bilanco. Toda čedalje večja odplačila dospelih obveznosti so zahtevala dodatna tuja sredstva. Pomembno je, da se pri porabi tujih finančnih sredstev gibljemo v mejah, ki omogočajo ohraniti zunanjo likvidnost. Redno in neovirano odplačevanje posojil je še kako pomembno. Leta 1979 smo imeli visok plačilnobilančni primanjkljaj, ki je bil delno posledica vrste neugodnih okoliščin v svetu (podražitev nafte, rast cen večine uvoženih surovin in reprodukcijskega materiala, nakup hrane), pa tudi svojevrstnih notranjih gibanj (prevelika konjunktura, struktura povpraševanja, ki je spodbujala uvoz, izrazitejši obrat gospodarstva k domačemu namesto tujemu trgu itd.). Omenjenega leta je znašal primanjkljaj 3,7, leta 1980 okrog 2,3 milijarde dolarjev, lani pa še 750 milijonov dolarjev. Načrtovanje tako visokega plačilnobilančnega primanjkljaja in nakopičene posledice prejšnjih zadolžitev so vsiljevali potrebo po novih in večjih posojilih kot v preteklosti. Od leta 1976 do 1981 se je naš dolg v tujini povečal s 7,8 na 18,4 milijarde dolarjev. To je obdobje, ko smo se močno opirali na posojila v tujini. Naš dolg konvertibilnemu področju znaša 16,9, klirinškemu pa 1,5 milijarde dolarjev. .£ Če ugotavljamo, koliko^ kaka država zadolžena ". bistvu gre za znesek celot11 obveznosti (odplačila in °' resti) do deviznega prdj, — po veljavnih mednaro nih merilih, vidimo, daj® našem primeru vse v sp1 jemljivih mejah. Od celot n ga deviznega priliva iz>°' mo v ta namen 20,3 odst ka Položaj dinarja, današtf in v prihodnje, je v zveZ(e, realnim tečajem žgoča 1 ma. Položaj naše va* narekujejo splošne razm v gospodarstvu, PJe^vp produktivnost in učink tost, notranja gospodar stabilnost, zunanjetrgo^j sko ravnotežje in še neka bistveni dejavniki (dena valutne razmere). koncev, tudi splošna s vna denarno-valutna g v nja. Neugodne okoliščin’ kakršnih se je znašel °1 je povzročila predvsem raščajoča inflacija, pa primanjkljaj v tekoči P ni bilanci. n v Naglo naraščanje ° minulem razdobju je 0 j. hno ogrožalo notranjo (dalje na 3.st VESTNIK, 4. MARCA^ STRAN 2 aktualno doma I GLEDAJMO | TELEVIZIJO Pri nas se včasih zelo avtoritativno odloča o tem, I kakšna je kakovost pridelka zasebnega kmeta, odstotek tolšče v mleku, kakovost živine. To praviloma brez prisotnosti prizadetega. Takšne in podobne zadeve vidimo in slišimo tudi s televizijskih ekranov. Centri moči in odlo-I Čanja — navadno pravimo — so v takšnih primerih izven dosega proizvajalca. Odkar človek trguje in menjava blago za blago, ali blago za denar, gleda na to, da ne bo opeharjen. Gre občan Iali potrošnik v mesnico, naroči kilogram mesa in gleda na pravično tehtnico, ki mora pokazati tisto, kar sta se z mesarjem dogovorila. Tako je tudi na tržnici, v trgovini, povsod, kjer svoj dinar spreminjamo v nekakšno tržno I blago ali uslugo. Dobro nikomur ne kaže. Kadar se podraži energija, in to seje zgodilo, potem vemo, da bo temu sledilo vse' ostalo. In kakšno zvezo ima vse to s televizijo? I Zgodba pa je taka. Slovenska televizija je imela v lanskem letu toliko in toliko izgube. Tudi letos najbrž bo. Različne podražitve — da o pomanjkanju tehničnih pripomočkov, ki so izključno iz uvoza sploh ne govorimo — Iso udarile tudi po naši televizijski hiši. Tehnična baza radiotelevizijske hiše zaostaja za potrebami, zato je v teku akcija o tem, kako naj bi slovenske občine v ta namen prispevale 63,8 milijona dinarjev. Radijska in televizijska I naročnina je res daleč premalo, da bi vse to pokrila. Zato jo bo treba zvišati. To bi' bilo pravzaprav nekaj, kar ne bi presenečalo v tem divjanju cen. Toda poanta zgodbe je vsaj delno tudi drugje. V Ljubljani ne morejo priti na čisto Is financami okrog novega Kulturnega doma »Ivan Cankar«. Pa naj prispeva k temu kakšen »kulturni« dinar tudi slovenski televizijski naročnik— iz naročnine namreč. -X IGledajmo televizijo, morda nam bodo naši prikupni napovedovalci in voditelji televizijskih oddaj povedali kaj več o tem. Nas, ki smo plačniki televizijske in radijske naročnine, pri takšnih odločanjih ni bilo in nas ne bo .1 zraven: podobna zgodba kot pri določanju tolšče v mleku, H kakovosti klavne živine. Takšnih zgodb o dajatvah in o odsotnosti tistih, ki ustvarjajo vrednost, ali po domače povedano — denarja je še več. z belim blagom I Predsedstvo sveta zveze sindikatov Jugoslavije bo kmalu razpravljalo o zadevi, kije že bila deležna ostre obsodbe v odboru za energetiko pri svetu sindikatov Srbije in odboru za energetiko pri Zvezi sindikatov Jugoslavije. Ta čas, ko našim rudnikom manjka okrog 5 tisoč rudarjev, da bi do leta 1985 dosegli planirani izkop 82 milijonov ton premoga; je nekaj naših delovnih organizacij »prodalo« nemškim rudnikom 5 tisoč kopačev. Na papirju so ti de-Javcčv delovnem odnosu pri naših delovnih organizacijah, razporejeni pa so po nemških tarifnih razredih. Merilo za . delo je akord. Pod krinko investicijskih rudarsko-gradbenih del v ZR Nemčiji so tako naše delovne organizacije prodajale golo delovno silo, kot temu pravimo? Katere so te delovne organizacije? »Rudis« (Geolo-) , ški zavod Ljubljana), REK »E. Kardelj«. »Zeleni vrh« RGP Knjaževac, REIK »Ko-lubara«, »Kalun« Drniš, »Rudis ingeniring«, »Interexport« Beograd, RGP »Vr-dnik«, »Radnik« Bijelo polje, I »Ingra beton« »Tehnograd« Tuzla, »Mavrovo« Skopje in »Radnik« Križevci. Primeri so, da ima delovna organizacija v 'domovini zaposlenih le 150 delavcev, v ZR Nemčiji pa 500 ali ‘600. Pra-. vijo, da je stvar družbe, kakQ te delavce zaposliti, ko bodo prišli iz Nemčije. V posebnem pravilniku so v RGP »Vr- Trboveljski Rudis se menda že deset let ukvarja s to donosno kupčijo. Skupaj z beograjskim »Enex-interek-sportom«. ki se sicer ukvarja z zunanjo trgovino, sklepata dogovore za druge delovne organizacije in pri tem dobivata 2,5 do 3-odstotno provizijo od celotnega deviznega priliva. Predstavniki prizadetih delovnih organizacij zanikajo, da gre pri tem za enostavno prodajo delovne sile. Predstavnik Geološkega zavoda iz Ljubljana je zadevo takole pojasnil: »Morali bi imeti sodobno tehnologijo, kapital in strokovno usposobljene ljudi, če bi hoteli nastopati na tržiščih dežel v razvoju. Vsega tega nimamo, imajo pa v zahodnoevropskih državah, ki pa nimajo dovolj delavcev.« Zakon o zaščiti državljanov SFRJ, ki so na začasnem delu v inozemstvu, med drugim pravi: »Organizacije združe-' nega dela ne smejo sprejemati dogovorov o poslovnem sodelovanju tako, da bi svoje delavce odstopali tujemu poslovnemu partnerju.« Kako s temi delavci postopajo, kaže tudi primer nekega določila v pravilniku delovne organizacije »Zeleni vrh« v Svrglju. Tako piše: »LJelovna 'organizacija ima pravico vrniti v domovino delavca, ki ima meddetom več kot 60 dni bolniškega staleža. Smatra se, da takšen delavec ni sposoben ža dela v ZR Nemčiji.« Predsednik zveznega odbora delavcev energetike pri Carinska osnova za različne izdelke, ki so jih uvažali naši ali tuji državljani, je od sobote naprej 30 namesto 25 odstotkov. Za kilogram pražene kave bo odslej carina 732 dinarjev (doslej 652), Za kavbojke 257 (doslej 180) itd. Še naprej je ostala odredba, po kateri lahko pri vsakem Ptestbpu meje naši ali-tuji državljani prinesejo s seboj brez carine izdelke v vrednosti do 200 dinarjev. Zaradi višje carinske osnove Pa bo odslej možno prinesti s seboj namesto kilograma kave samo Pol kilograma. Ukrep je bil pričakovan, saj se carinska osnova poveča vsako gre.« Gnojila so, ampak . . . Gospodarsko letalstvo Jugoslovanskega aerotransporta ima 39 posebnih letal, ki jih uporabljajo za trošenje umetnih gnojil na velikih površinah kakor tudi za škropljenje. Pred dnevi bi morala v Srbiji, Vojvodini, Slavoniji, vzhodni Bosni in na Kosovu pognojiti okoli 200 tiso? hektarov posevkov pšenice. Toda letala so ostala na tleh, ker ni bilo goriva. Res je, da so težave z gorivi, toda težko je razumeti, da so se te težave pokazale v tako drastični obliki prav v gospodarskem letalstvu, ki je pomemben člen v naši bitki za več hrane. Zagrebški Vjesnik se ob tem sprašuje: če že niso uspeli spraviti skupaj 50 ton letalskega goriva, kolikor bi ga JAT potreboval, da bi lahko izpolnil svoje pogodbene obveznosti do kmetijstva, zakaj si ga niso sposodili. Saj ne za dolgo: do konca marca, ko se bo oskrba z letalskim gorivom izboljšala. Vprašanje seveda je, od koga si sposoditi. Pravijo, da imajo športni aeroklubi v rezervi letalsko gorivo, vendar ga ljubosumno skrivajo. Seveda jim bo prav prišlo, ko bo resneje posijalo since in se bo začela letalska sezona. Zamujeno v kmetijstvu se v tekočem gospodarskem letu ne da nadoknaditi. Čakati je treba pač celo leto. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da se tistim, ki so bili odgovorni za to pomembno nalogo, niso odprle glave, da bi na takšen ali drugačen način zagotovili gorivo. Menda ob žetvi ne bomo tudi za to krivili vremenske razmere, kar se tako pogostokrat dogaja. Delavski tisk V sindikatih na veliko pripravljajo analizo sindikalnega tiska za razpravo v svetu ZSJ. Pri.tem prepogosto uporabljajo pojem ,,delavski tisk”. Menda Zaradi tega, da bi se izognili klasičnemu pojmovanju sindikata in s tem tudi klasičnemu pojmovanju sindikalnega tiska. Kakorkoli že je, razprave o delavskem tisku segajo prek glasila sindikatov, saj je v organizacijah združenega dela že pravo morje tako imenovanih tovarniških časnikov. Sodeč po tem bi lahko rekli, da imajo sindikati v rokah najmočnejše sredstvo obveščanja, saj berejo tovarniške liste skoraj vsi zaposleni, med tem ko sindikalni časniki ne pridejo v roke niti vsem sindikalnim aktivistom. Njihova skupna naklada je namreč celo nekaj manjša od 200.000 primerkov tedensko. Svojih sindikalnih časnikov pa niti nimajo vse republike, v Sloveniji je Delavska enotnost, na Hrvaškem Radničke novine v Makedoniji Trudbenik, med tem ko imajo v ^Vojvodini Dolgozok, na Kosovem pa nimajo sindikalnega časnika v albanščini. Največji del srbohrvaškega jezikovnega področja torej pokriva Rad, ki ga izdaja svet ZSJ in ki so ga pred kakimi tremi leti celo mislili ukiniti. Zdaj, ko v Beogradu in drugod kažejo s prstom na revialni in podobni tisk, češ da se je zalegel v njem tuji način mišljenja, v sindikatih nimajo pod lupo tako imenovanih ,, ekscesnih pojavov v tisku”, temveč jih skrbi, ali je sindikalni tisk dovolj izdaten za večji vpliv na uresničevanje sindikalnih akcij med delavci. Menijo namreč, da porabijo za svoj tisk premalo in da so svoje časnike preobremenili s skrbjo za dohodke, kot da je odvisno od časnikov ali bodo izhajali ali ne. Sindikati torej govorijo o svojih časnikih, o sindikalnem tisku kot o premalo izkoriščenem orožju za uresničevanje odločilnejše vloge delavcev v naši samoupravni socialistični družbi. Premalo so tudi delavcev v naši samoupravni socialistični družbi. Premalo so tudi bodrili novinarje sindikalnih listov k bolj borbenemu nastopanju in bolj polemičnemu pisanju o vsakdanjih pojavih v uresničevanju samoupravljanja in oblikovanju združenega dela. Sploh so se premalo ukvarjali s svojim tiskom, saj na primer o Radu predsedstvo sveta ZSJ že tri leta ni razpravljalo, pa ima uredništvo tega lista v svoji hiši in za taka srečanja ni bilo nobenih ovir. v odprtem gospodarstvu, katerega menjava s svetom Je v nenehno neravnotežju, Je usklajanje zunanje vred-nosti državne valute z njeno spodkopano notranjo močjo Prvi pogoj, da bi preprečili Poslabševanje plačilnobi-lančnega položaja. Takšno Usklajanje omogoča zgolj Politika realnega tečaja di-narja. vseh njegovih sestavin (investicijski programi, skupna in splošna poraba, drugi izdatki in podobno) bi poleg' drugih ukrepov, ki vodijo k večji uspešnosti v gospodarstvu, utegnili utreti pot za krepitev vloge in položaja dinarja. Če bi dosegli uspeh v takih prizadevanjih, je opozoril guverner Narodne banke Jugoslavije, bo dinar postal sprejemljivejši kot plačilno sredstvo, celo za tuje poslovne partnerje. Poleg tega se bo povečala tudi sposobnost domačih gospodarskih dejavnikov, da bodo z dinarjem kupovali nujno potrebne valute. Dinar bo torej postal interno in eksterno omejeno konvertibilen. To je smer, za KRAGUJEVAC - Tovarna avtomobilov »Crvena zastava« je v januarju in februarju izvozila 4 tisoč osebnih avtomobilov. Letni načrt predvideva izvoz 55.600 avtomobilov, kar je dvakrat več kot lani. BEOGRAD — Jugoslovani so spili lani okrog 480 milijonov litrov mineralne vode, to je na prebivalca 21 litrov. telegrami Ljubljana je pred dnevi podpisala dogovor o nakupu 20 dieselskih lokomotiv, ki jih bodo izdelali v tovarni »Dju-ro Djakovič« v Slavonskem Brodu. BEOGRAD— Sindikalna članarina je lan: znašala skupno 1 milijardo 18 milijonov dinarjev. Pismo IZ BEOGRRDfi Posebno vprašanje pa je tako imenovani tovarniški tisk. Gre za čez 3000 časnikov, ki izhajajo praviloma mesečno enkat ali pa so štirinajstdnevniki, praviloma tiskani na lepem, marsikje kar razkošnem papirju, s siromašno družbeno vsebino, ker so bolj propagatorji poslovanja, reklamerji tovarn, kot pa obveščevalci delavcev in mobilizatorji delavstva za urejanje odnosov, kakršne si želimo. Uredniki teh listov so navadno kar direktorji in oni so tudi pooblaščeni za dajanje informacij novinarjem in sploh javnosti, tako da je to, kakor jen videti že iz pojma ,,tovarniški tisk”, v tovarne zaprto hvalisanje o sebi. Takšni časniki niso kaj drugega kot velik izdatek za malo koristi, lahko pa bi bili orožje sindikalnih organizacij v borbi za uresničevanje delavskih pravic in samoupravljalskih nalog. Sam tovarniški tisk je v bistvu zrcalo družbenoekonomskih odnosov v organizacijah združenega dela s samim načinom nastajanja pri generalni direkciji ali sestavljeni organizaciji združenega dela, namesto iz TOZD navzgor, kakor bi se pač morale polniti strani teh časnikov po načinu organiziranja združenega dela. Ni torej čudno, če se na prvih straneh pojavljajo slike vodilnih organov in statistike in poročila knjigovodstev, ne pa delegatske razprave in snovanja organov samoupravljanja in delavcev. Izkušnje iz graditve združenega dela in samoupravljanja nasploh bi bile zelo dragocene, če bi jih lahko našli v teh tako imenovanih tovarniških listih, in to gradivo bi lahko bilo pri roki vsem sindikalnim forumom, če bi jih zbirale njihove informativne službe, pa tudi uredništvo sindikalnih časnikov, ki se zdaj le s težavami polnijo s prispevki samih delavcev in so srečna, če imajo polovico časnika izpolnjenega z dopisi delavcev. Žal pa mreža uredništev teh listov ni tako izkoriščena, ker je obveščanje namenjeno le navzdol. Viktor Sirec 4. MARCA 1982 STRAN 3 I VEREN ODSEV RAZMER Programske usmeritve, da morajo biti proslave in prireditve organizirane kar najbolj gospodarno, z jasno opredeljenim namenom, so bile vodilo članom koordinacijskega odbora za proslave pri občinski konferenci socialistične zveze v Murski Soboti, ko so oblikovali ihodišča za letošnje leto. V njih so se zavzeli za čimbolj stabilizacijsko in racionalno trošenje gomotnih sredstev, ki bi jih naj predvsem namenili za sofinanciranje družbeno nujnih objektov, kot so šole, zdravstvene ustanove in podobno. Zato se bodo v družbenopolitičnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih 'interesnih skupnostih, družbenih organizacijah in društvih letos odrekli raznim simpozijem in srečanjem na mednarodnem nivoju. Sicer pa bo letošnje leto minilo v znamenju kongresov in 90-letnice rojstva predsednika Tita, čemur bo prilagojen program proslav in prireditev v občinskem merilu, v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugod. Člani koordinacijskega odbora v Murski Soboti so ob tem oblikovali podrobnejši program proslav in prireditev v letu 1982, med katerimi velja omeniti nekaj najpomembnejših. Tako bo osrednja proslava ob dnevu žena 8. marca v kino dvorani Park, kjer so organizacijo prevzele mestne krajevne skupnosti. V počastitev kongresa slovenskih komunistov bodo v galeriji Kulturnega centra v Murski Soboti 20. marca odprli zanimivo razstavo marksistične in družboslovne literature, ki bo ob sodelovanju knjižnice in marksističnega centra na ogled do 10. aprila. 27. aprila, bo svečana seja občinske konference SZDL s podelitvijo priznanj OF, mladinska organizacija pa pripravlja zaključno občinsko tekmovanje pod naslovom »Tito-revoluci-ja-mir«. Na predvečer 1. maja — praznika dela — bo manifestacija delovnih ljudi in občanov v Murski Soboti, v okviru katere bodo nastopile kulturno-umetniške skupine iz organizacij združenega dela, kresovanje pa bo pri prvi osemletki. Nosilec te prireditve je občinski svet zveze sindikatov. Sicer pa bo mesec maj potekal v znamenju mladih in dosežkov na področju telesne kulture. Junija bodo s slovesno sejo občinskega sveta zveze sindikatov na ustrezen način obeležili dan samoupravljalcev, julija pa dan borca in vstaje slovenskega naroda. Dogovorjeno je, da bo 8. avgusta že 4. srečanje delavcev na začasnem delu v tujini in izseljencev v Rakičanu, sledil pa bo 12. folklorni festival v Beltincih. Ob 17. oktobru, občinskem prazniku, bo svečana seja občinske skupščine s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim organizacijam in posameznikom, do konca leta pa se bo zvrstilo še več prireditev, med katerimi bo dano posebno obeležje tudi 22. decembru — dnevu JLA. Milan Jerše Navkljub 14 točkam dnevnega reda, so se delegati z ločenih sej vseh treh zborov občinske skupščine v ponedeljek dopoldne v Gornji Radgoni kaj hitro razšli. Zdelo seje, kot da bi se hoteli še zadnjič v tej sestavi in tem drugem, iztekajočem -se mandatu, kar se da podvizati z delegatsko »primopredajo«. To pa še zdaleč ne pomeni. da je bilo tokrat in slednjič posredi »posedanje« v prostorih kmetijske zadruge (tu je kot običajno zboroval družbenopolitični zbor), delavske univerze (tu je zasedal zbor združenega dela,) in skupščine občine (tu so se sešli delegati. zbora krajevnih skupnosti), tjavdan. Nasprotno: prav, nič nisb leporečili pri posameznih žgočih vprašanjih, od katerih bi številna rabila sprejet, prinaša pa troje kakovostnih vsebinskih premikov: vključuje programske naloge samoupravnih interesnih skupnosti, naloge družbenih svetov in ravna se po programskih usmeritvah dela zborov republiške skupščine. Svoj pristanek so dali delegati k odloku o proračunu občine za leto 1982. Ob tem je bila na zboru združenega dela sprožena pobuda, da bi veljalo izdelati primerjalno analizo, koliko kdo v resnici zasluži v občinski upravi, organizacijah združenega dela, delovnih in samoupravnih interesnih skupnostih, saj se je o tem doslej vse preveč ugibalo, govorilo na. pamet ali.vsevprek udrihalo po domnevnih zaslužkarjih, ki to cesto sploh niso. Prav zato zna biti omenjena ana- ZAKAJNEOBDELANA ZEMLJIŠČA? Ko so na seji skupščine kmetijsko zemljiške skupnosti Lendava razpravljali o programu dela za letošnje leto, je prišla do izraza prizadenbst skupnosti, da bi našli vzroke za neobdelana in slabo obdelana zemljišča, kijih v občini ni ravno malo. Tega problema bi se morali pravzaprav lotiti tudi v krajevnih skupnostih in kmetijskih delovnih organizacijah in nenazadnje tudi v krajevnih konferencah SZDL. Kmetijska zemljiška skupnost je v svoj Jetošnji program dela zapisala, da bo v sodelovanju š KS Hotiza in Polana ter območno vodno skupnostjo Mura pomagala pri izvedbi melioracije v dolžini 4,5 km, da bi usposobili za intenzivno kmetijsko proizvodnjo 2-50 ha zemljišč. Skupnost bo letos opravila tudi revizijo zaščitenih kmetij, nudila pomoč pri dokončni ureditvi'komasacije kmetijskih zemljišč v Pincah sodelovala pa bo tudi pri pripravi prostorskega plana, še zlasti pri opredelitvi kmetijskih zemljišč. Delegati skupščine skupnosti so pozdravili tudi ustanovitev sklada za intervencije v kmetijstvu, ki da bo veliko pripomogel k izboljšanju dela kmetijske pospeševalne službe. janj q Bilo je v soboto, 20. februarja, v majhni vasici na Goričkem. Mrzlo in megleno jutro. Vsi so se tiščali okrog toplih peči, nikomur se ni dalo iz hiše; mladi v Kruplivniku pa se niso stiskali k peči, ampak so pogumno in veselo poprijeli sekire in žage. Kar 12 mladink in mladincev se je zbralo v bivši osnovni šoli. Bilo je res nekoliko mrzlo, toda tega na obrazih mladih nj bilo opaziti. Ob desetih so pričeli z delom. Čistili so okolico vaškega doma — osnovne šole. Pridnonin veselo so vihteli sekire in žage, zato je kmalu postalo vroče. Veje so vlačili na kup, ki ga bodo zakurili za 1. maj. Gramofon je ,,igral” vesele pesmi in tako so še laže delali. Dogovorili so se, da bodo priredili še več podobnih akcij. Olga Recek Manjše naložbe v varstvo otrok Program naložb v lanskem letu ni bil realiziran, ugotavlja skupnost otroškega varstva v občini, zato bo veljalo letos urediti igrišče pri novem vrtcu v Tomšičevi ulici, ter igrišča v Boljša požarna V lendavski občini so pred nedavnim ocenili, da je delovanje požarne skupnosti zadovoljivo, vendar pa bo potrebno letos posvetiti več pozornosti požarni preventivi v organizacijah združenega dela, torej večjo skrb izobraževanju delovnih ljudi s področja varstva pred požarom in drugih elementarnih nesreč. Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom oncine Lendava se skrbno pripravlja tudi na letošnje akcije Nič nas ne sme presenetiti, saj bodo skozi to akcijo podrobneje ocenili tudi požarno varnost, zlasti v delovnih in bivalnih okoljih, pa naj gre za delovne organizacije ali krajevne skupnosti. Požarna skupnost je v lanskem letu izpopolnila osebno in zaščitno opremo gasilskih društev, nabavila pa je tudi nekaj tehničnih sredstev in opreme za gašenje in reševanje. Ena največjih nalog, ki so pred skupnostjo, pa je izdelava načrta požarne ogroženosti v občini. Lani te naloge niso opravili, ker ni bila izdelana še celotna metodologija, upajo pa, da bo letos ta naloga opravljena, saj so prav načrti požarne ogroženosti tudi predpogoj za dobro preventivno delo ali Dolgi vasi in Veliki Polani. Ob koncu lanskega leta je bilo v lendavski občini vključenih v vzgdjnovarstvene oddelke kar 930 otrok, od tega 570 na dvojezičnem območju in 360 na slovenskem območju občine. V primerjavi z letom 1980 je bilo 6 oddelkov več. predvsem po zaslugi novega vrtca v Lendavi. V delovnem načrtu skupnosti otroškega varstva za letos pa je med drugim rečeno, da se bo potrebno posvetiti smotrnejši izrabi prostorskih zmogljivosti družbenega varstva otrok, saj je jasno, da v doglednem času ne bo večjih naložb v nove objekte. Krepiti bo potrebno tudi neposreden vpliv staršev na planiranje..oblikovanje in financiranje vzgoje in varstva otrok. Zagotavljanje sredstev za vzgojo in varstvo otrok mora skozi neposredno menjavo dela priti do veljave tudi v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. saj varstvo otrok tudi sodi med elemente socialne varnosti delavca in občana. Jani D. vi: ki sicer nista novi. Namreč. da bi morali zdaj ve- liko bolj resno in odgovorno B zapreči potrošniški sveti in I da bi veljalo dosti več dati na razvijanje poklicne etike trgovcev v odnosih do kup- cev. Po tem. ko so sprejeli ustrezna predloga samo- — upravnih sporazumov za I delovanje ribičev in lovcev, so se delegati zbora krajevnih skupnosti za dalj časa — pomudili pri zbiranju sred- I štev za potrebe izgradnje ki- | rurškega bloka v Murski Soboti in določenih davčnih « obremenitvah oziroma olaj- B šavah. Na rob vsemu zapisanemu naj pristavimo še na vi- « dez zanemarljiv spodrsljaj. Če so se že delegati še zadnjič | v tem mandatnem obdobju sestali, bi bilo najbrž kar n prav, da bi se. vsaj formalno. B sestali na skupnem zaseda- | nju. kjer bi se jim —- če drugo ne — vsaj zahvalili za dose- m danji trud in prizadevanja. B Kajpada za spodbudo novi B delegatski garnituri! B.Ž.. V. P. Priprave na volitve v skupščine krajevnih skupnosti in obravnava poročila o delu skupščine občine in njenih organov v mandatnem obdobju 1978—1982 sta bili v ospredju seje sveta za spremljanje in uresničevanje dela delegatskega sistema za skupščinski sistem in samoupravo v krajevnih skupnostih pri občinski konferenci socialistične zveze v Murski Soboti. Glede prvega so se dogovorili, da morajo biti volitve v krajevnih skupnostih murskosoboške občine, kjer poteče mandat funkcionarjem teh družbenopolitičnih skupnosti, opravljene najkasneje do konca letošnjega maja. Povsod drugje pa bi naj te volitve imeli do meseca oktobra. Dotlej pa bi naj tudi sprejeli in uskladili vse statute krajevnih skupnosti, ker bo mandat predsednikov svetov in skupščin KS trajal le štiri leta, medtem ko bo možnost enkratne ponovitve mandata veljala le za člane posameznih organov krajevnih skupnosti. Člani omenjenega sveta so tudi nadvse ugodno ocenili poročilo o delu občinske skupščine v minulem obdobju, saj so menili, da gre za dokaj kvalitetno gradivo, ki bo v veliko pomoč pri nadaljnjem delu v delegatskem sistemu. Poudarili pa so, da ne bi kazalo v prihodnje zgolj ugotavljati določenih pomanjkljivosti, ki so se pojavljale v praksi, ampak je treba bolj kot doslej konkretizirati naloge za uresničevanje zastavljenih ciljev. Navedli so zlasti pomanjkljivosti pri funkcioniranju delegatskega sistema, ki se kažejo v premajhni pomoči nekaterim delegacijam, prešibkem povratnem informiranju in drugem. Vse to narekuje, kot so poudarili v razpravi, še večjo angažiranost krajevnih skupnosti v murskosoboški občini, d a bi z boljšo akcijsko povezanostjo vseh odgovornih dejavnikov spremenili razmere, ki ovirajo hitrejše uveljavljanje delegatskega sistema. Da priprave na MDA Brez dvoma mora mladinsko prostovoljno delo tudi v letošnjem letu, ko se soočamo s težavno gospodarsko situacijo in so varčevalni ukrepi potrebni na vseh področjih družbenega življenja, dobiti svojo polno veljavo. Predvsem pa je treba pravilno vrednotiti delo mladih rok, saj so mladinske delovne akcije v glavnem ekonomsko opravičile svoj obstoj: Zavedati se moramo, da na teh akcijah mladi ne le delajo, temveč pridobivajo tudi samoupravne izkušnje in znanje. Nesprejemljivo je namreč, da posamezne občinske konference zveze socialistične mladine pošiljajo na delovne akcije nepopolne brigade, zaradi česar imajo vodstva posameznih akcij velike težave. To se je žal lansko leto zgodilo tudi na republiški mladinski delovni akciji »Goričko 81« v murskosoboški občini, zato so brigadirjem v zagati priskočili na pomoč veterani, mladinci iz krajevnih skupnosti, na območju katerih je bila akcija, pa tudi vojak: in brigadirji, ki so se vrnili z druaih delovišč. Navzlic temu pa uspehi niso izostali, saj je na Goričkem lansko leto sodelovalo 13 brigad s skupno 469 brigadirji, ki so opravili delo v vrednosti blizu 6,5 milijona dinarjev, da ne omenimo posebej številnih udarniških akcij v popoldanskem času, koristno izrabo prostega časa za izboraževanje, kulturo, telesno kulturo in podobno. Lahko rečemo, da vse priprave na letošnjo republiško mladinsko delovno akcijo »Goričko 82« potekajo po dogovorjenih rokih, kar bo seveda v največji meri odvisno od spoštovanja dogovorov vseh tistih, ki so podpisniki družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o mladinskih delovnih akcijah v naši republiki. Nedvomno bodo znatno več posluha v prihodnje morale pokazati delovne organizacije, kajti mladi so imeli doslej ob od- hodu na akcije še vse prevečkrat težave. Hkrati pa bo treba bolj odločno spregovoriti tudi o študentih, katerih število v mladinskih delovnih brigadah doslej ni bilo zadovoljivo. Da bo delo mladih potekalo res brez zastojev, bo • del odgovornosti treba prenesti tudi na ostale družbenopolitične organizacije in ne samo na mladinsko organi-zacijo. Do začetka letošnje akcije na Goričkem so namreč preostali le še slabi štirje meseci! Milan Jerše Sicer pusto nedeljo so na zanimiv način popestrili prizadevni domačini Letošnja zima ljubiteljem smučanja in najmlajšim ni bila ravno naklonjena. Kljub temu pa so v Voličini, enem večjih krajevnih središč lenarške občine, znali izkoristiti.zadnji sneg, kije najbrž še poslednjič v. tej koledarski zimi razveselil staro in mlado. Minulo soboto pa so tamkajšnji TVD Partizan, mladina, krajevna skupnost, lovci in gasilci pripravili zanimivo prireditev na snegu. Udeležilo se je je nemajhno število ljubiteljev sankanja in smučanja, ki so prišli najbolj zaradi rekreiranja in šele nato zaradi tekmovanja. Vse pa so tudi kulturno obarvali, pripravili prisrčen kulturni program in odprli razstavo likovnih del domačina Konrada Krajnca. Da je bilo veselje popolnejše, so za nameček odprli še smučarsko vlečnico, čeprav je — žal — toplo vreme še tisto popoldne začelo topit* upe smučanja željnih obiskovalcev. Zato pa so se še pozno popoldne zadržali na prijetnem razgovoru organizatorji, športniki, kulturni ustvarjalci in pripadniki JLA. Škoda, da se takšnih idej ne spomnijo še kje!!! J. Kurbus Zato v murskosoboški občini že sedaj namenjajo veliko pozornost pripravam in izvedbi republiške mladinske delovne akcije »Goričko 82«, na kateri pričakujejo okrog 500 brigadirk in brigadirjev iz raznih slovenskih občin, brigado vojaške gimnazije, pionirsko brigado in brigado Rdečega križa Slovenije, ki se je že doslej uveljavila na manj razvitem in obmejnem območju tega predela naše republike. Načrtovana dela so opredeljena v resoluciji za leto 1982 in usklajena s srednjeročnim programom mladinskega prostovoljnega dela v murskosoboški občini. Tako bi slovenski brigadirji letos na Goričkem opravljali dela pri rekonstrukciji cestne povezave med Šalovci in Čepinci v dolžini šestih kilometrov ter na rekonstrukciji ceste Luco-va — Neradnovci. Od samega vremena pa bo odvisno, če bo potrebno tudi okopavati sladkorno peso na kmetijskih površinah KG Rakičan in KZ Panonka, o čemer so se že dogovorili. Sovjetska delegacija na čelu s konzulom generalnega konzulata Zveze sovjetskih socialističnih republik v Zagrebu V. L Dudničenkorn in vicenkozulom N. G. Maslenikovim je ob dnevu sovjetske armade obiskala Mursko Soboto. Visoke sovjetske goste so ob tej priložnost* spremljali predstavniki občinske skupščine in član predsedstva republiškega odbora zveze združenj borcev NOV Slovenije Henrik Mežan. ... Konzul in vicekonzul Sovjetske zveze v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji Dudničenko in Maslenikov sta počastila sporni*1 na padle sovjetske vojake v drugi svetovni vojni v Prekmurju in na murskosoboškem pokopališču položila vence na gorobove in spolj uveljavjajo. V njej poleg do poleg pa madžarski prevod. Cela proslava se je prelivala kot dva potočka. In da bi bila počastitev našega pesnika Prešerna še bolj prisrčna, je zapel mešani oktet iz Prosenjakovce nekaj pesmi v slovenskem nekaj pa v madžarskem jeziku. Res, čudovito je tod sožitje dveh narodov, tako, kot da so v Prosenjakovcih vsi Slovenci in obenem vsi Madžari. Poslušal sem tudi klepetanje majhnih cicibanov: zdaj so vsi čebljali v slovenskem jeziku, zdaj vsi v madžarščini, kot da sploh ne ločijo meje med obema jezikoma, ki sta si po besedah tako strašno različna. Še več: na proslavo je prišlo tudi nekaj deset vaščanov iz prosenjakovske krajevne skupnosti, ki so spoštljivo poslušali Prešernove verze, spoštljivo v slovenskem in enako spoštljivo v madžarskem jeziku. Tu živijo vaščani kot ena družina, med obema narodnostma ni nobenih razprtij. Prav prisrčne stike imajo vaščani tudi z prispevnih stopenj, namenili za popravilo ostrešja. Čestitamo! Toda, ali bo združeno delo, čigar last so ti viški, imelo posluh za prizadevanje izvršnega sveta občine Gornja Radgona? Prav bi bilo, da bi se temu dinarju odpovedali in mačinov razstavljajo tudi gostje. Skrbijo za kvaliteto, pri Čemer ima največji delež domači umetnik — kipar Ferenc Prva plošča Zasilnega izhoda V domiselnem ovitku in z dobro vsebino se je v prodajalnah s ploščami pred kratkim pojavila prva plošča ansambla Zasilni izhod iz Murske Sobote. Na njej sta skladbi Biro Boogie in Striček Som, ki ju je posnela RTV Ljubljana, publicirala pa kasetna produkcija iste hiše. Za Jožeta Zadravca, Marjana Fariča, Mirana in Andreja Celeča ter Štefana Olaja je izid plošče uspeh in potrditev dosedanjega dela, za njihove številne poslušalce pa zadovoljstvo, da si lahko omenjeni skladbi zavrtijo tudi doma, bb osnovno šolo, kot da je šola del njihove krajevne skupnosti. Za šolsko kuhinjo prispevajo v naravi toliko, da sta ravnatelj in kuharica skoraj v zadregi, kam s krompirjem, fižolom in drugim. Svoji šoli so vaščani tudi pomagali urediti šolski oder, in če je treba opraviti kakšno delovno akcijo za šolo ali okoli nje, ni hiše, ki ne bi dala vsaj enega »udarnika«. Praznovanje slovenskega kulturnega praznika v Prosenjakovcih ni bila le šolska proslava, pač pa proslave cele vasi in vasi, ki spadajo v krajevno skupnost Prosenjakovci. Lepo je živeti med takšnimi ljudmi, ki enako mislijo in delajo, čeprav jih ločita jezik in narodnost. 15. aprila pa bodo v Prosenjakovcih z enako ljubeznijo in spoštovanjem praznovali madžarski kulturni praznik, ko se bodo spomnili pesnika Petofija, velikana madžarske poezije in revolucionarja. MANKO GOLAR tako ohranili delček kulturne ' in zgodovinske preteklosti. Na sliki pogled na del poslopja. kije najbolj prizadeto. Nižji del gradu oskrbuje osnovna šola dr. Janka Šle-bingerja. _ Tekst in.foto: Ludvik KRAMBERGER Kiraly, ki izbira program. Tudi Vladimir Stoviček, slovenski medaljer in kipar iz Krškega, v počastitev svoje 85-letnice življenja razstavlja prav v Lendavi. Že mlad je dobil številna priznanja za izredno umetniško ustvarjanje. To pa mu je dalo pogum in moč. da seje predstavil tudi v Pragi. Parizu in številnih krajih na^e domovine. Gostovanje v Lendavi ni naključno. prav gotovo pa zanimivo za številne obiskovalce razstave. Razstavljene plakete in skulpture bodo na ogled do 15. marca. Gornji posnetek je z odprtja razstave. Tekst in foto: Š. Prša PETEK, 5. MARCA RADENCI — V kongresni dvorani hotela Radin bo ob 17. uri proslava v počastitev dneva žena, ki jo pripravljajo učenci osnovne šole Radenci. SOBOTA. 6. MARCA PINCE — Ob 18. uri bo v vaški prireditveni dvorani tako imenovana javna tribuna o kulturi, v okviru katere bodo nastopili oktet iz Velike Polane in recitatorji iz Dolge vasi. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin bodo ob 19. uri odprli razstavo del akademskega slikarja Marjana Jelenca iz Maribora. NEDELJA, 7. MARCA KAPCA — Ob 14. uri bodo v prireditveni dvorani nastopili recitatorji iz Gornjega Lako-ša, zapel pa bo ženski oktet iz Turnišča. RADENCI — V kongresni dvorani hotela Radin bo ob 1730 prireditev v počastitev dneva žena. Nastopil bo mešani pevski zbor iz Radenec, z Intervjujem pa gostujeta ljutomerska ljubitelja Julka Bezjak in Ljubo Kralj. GABERJA-Ob 18. uri bo v prireditveni dvorani nastopil vaški pevski zbor iz Bistrice, predstavili pa se bodo tudi recitatorji s Kapce. PONEDELJEK, 8. MARCA MURSKA SOBOTA - V dvorani kina Park bo ob 17. uri proslava v počastitev dneva žena, ki jo pripravlja krajevna skupnost. SREDA, 13. MARCA VUČJA GOMILA - V počastitev dneva žena bo ob 17. uri v vaškem domu nastopila gledališka skupina, zapel pevski zbor in se predstavila domača folklorna skupina. SREDA, 10. MARCA MARCA MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra bo ob 17. uri koncert gojencev glasbene šole. razstave MURSKA SOBOTA - V študijskem oddelku knjižnice soboškega Kulturnega centra je na ogled razstava ob 70. obletnici rojstva književnika Ferda Godine. V pionirskem oddelku knjižnice Kulturnega centra je na ogled razstava ob 138-le-tnici Josipa Jurčiča. LENDAVA — V Galeriji Lendava razstavlja svoja dela znani slovenski medaljer in kipar Vladimir Štoviček. knjige USPEŠNICE tega tedna v knjigarni Dobra knjiga v Murski Soboti so: zbornik DACHAU, ki ga je založila Založba Borec, VRTNO ZE-LENJADARSTVO avtorja Franceta Vardjana je publiciralo časopisno založniško podjetje Kmečki glas, Mladinska knjiga pa izdala knjigo za najmlajše BELI MUC Neže Maurer. * MARCA 1982 STRAN 7 Konkretni posegi v urbanistični načrt Iz obširne razprave na nedavni seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti lahko razberemo, daje bila javna razprava o osnutku urbanističnega načrta za mesto Murska Sobota z njegovo okolico, ki je trajala skoraj pol leta, dokaj živahna.. Številne pripombe občanov, zlasti v mestnih krajevnih skupnostih, dokazujejo,da je interes za nadaljnji in hitrejši razvoj pomurskega središča do leta 2000 močno prisoten. Velja pa poudariti, da so bile nekatere pripombe vendarle precej splošne in načelne, ki jih seveda niso mogli povsem upoštevati. Poleg tega pa opravljena javna razprava v vseh šestih krajevnih skupnostih mesta Murska Sobota za zdaj še ni dala dokončnega odgovora na variantne predloge glede ureditve novega pokopališča, odlagališča smeti in čistilne naprave. V razpravi so člani murskosoboškega izvršnega sveta še enkrat pregledali pripombe na razgrnjeni osnutek urbanističnega načrta za mesto Murska Sobota z okolico, mnenja strokovne službe zavoda za ekonomiko in urbanizem ter sklepe komiteja za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve. Med drugim šo podprli stališče družbenopolitičnega zbora skupščine občine o nujnosti najbolj racionalnega izkoriščanja zemljišč in smotrno načrtovanje posameznih kompleksov. Predvideti pa je treba tudi ustrezno rešitev energetskega vira (premog ali plin) za toplifikacijo mesta, o čemer bo zavod za ekonomiko in urbanizem izdelal posebno študijo. Na pobudo kmetijske zemljiške skupnosti je sprejeta zahteva, naj postane zemljišče v Murski Soboti med Malim Doblom in Fazanerijo kot rezervat, ki bi ga naj namenili le za najvišje družbene potrebe. Med sklepi izvršnega sveta je gotovo zanimiv tisti, po katerem bi širitev delovne organizacije Pomurski tisk omogočili na sedanji lokaciji do levega brega Leda ve. V skladu z osnutkom urbanističnega načrta pa je tudi pripomba TOZD Vrtnarstvo podjetja Sobota, da po preselitvi na novo lokacijo še naprej zadrži za svojo dejavnost okrog pol hektarja ob Kopališki ulici ostala površina pa bo namenjena za nadaljevanje stanovanjske blokovske gradnje. Glede predvidene obvoznice Murska Sobota—Lendava pa bi po mnenju KK SZDL Rakičan le-ta naj potekala vzporedno ob severni strani železniške proge, ker bi s tem najmanj posegli v rodovitna kmetijska zemljišča. To velja upoštevati tudi pri gradnji druge letališke steze v smeri sever-jug, pri čemer bi vzleti in pristanki letal povzročali velik hrup nad bolnicami in domom počitka. Zato se je izvršni svet zavzel za ponoven razgovor s projektanti, tudi glede boljše ureditve nivojskih križišč. Milan Jerše I Vse nared za I "delegatsko primopredajo” Tudi kandidacijske postopke 5 predvsem temeljne kandidacijske in občinske kandidcijske konference — v pripravah na splošne volitve 11. in 14. marca smo v Pomurju uspešno izvedli. Zaradi celovitosti spremljanja priprav bomo tokrat zaokrožili nekatere številčne podatke in seveda razgrnili liste kandidatov za nosilce najodgovornejših funkcij v posameznih pomurskih občinah. V ljutomerski občini so na temeljnih kandidacijskih konferencah v krajevnih skupnostih za skupščinski zbor krajevnih skupnosti oblikovali 12 temeljnih delegacij in za skupščine SIS 20 posebnih in 27 združenih delegacij. V organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih so za skupščinski zbor združenega dela oblikovali 21 temeljnih delegacij in za skupščine SIS 22 splošnih in 26 združenih delegacij. Za kakovosten premik imajo dejstvo, da se je — v primerjavi z volitvami leta 1978 — povečalo število združenih delegacij. Poleg tega bodo imeli — razen nekaj izjem — večidel zaprte kandidatne liste. Podobno velja za Mursko Soboto, kjer bo okrog 70 odstotkov kandidatnih list zaprtih. Med 4380 k kandidati se v sestavi kažejo očitne spremembe, saj je okrog 36 odstotkov žensk, 20 odstotkov mladih in skoraj toliko članov ZK. Sku- pno sooblikovali 526 delegacij, kar je 122 več kot pri prejšnjih volitvah. Tudi v Gornji Radgoni je število delegacij znatno večje kot leta 1978, in sicer 289 ali za 80 več. Evidentirali so 3106 možnih kandidatov, na kandidatne liste — tudi v tej občini so se največ odločali za zaprte — pa jih je prišlo 2316. Kot v ostalih občinah je v gornjeradgonski poudarek na posebnih delegacijah. V lendavski občini so za naslednje mandatno obdobje oblikovali v krajevnih skupnostih 44 posebnih in prav toliko združenih delegacij za skupščine SIS in 18 temeljnih delegacij za skupščinski zbor krajevnih skupnosti. V organizacijah združenega dela je oblikovanih 79 posebnih, 40 združenih in 13 splošnih delegacij za skupščine SIS in 35 temeljnih delegacij s konferencami delegacij za skupščinski zbor združenega dela. Skratka, v občinah Pomurja je vse nared za »delegatsko primopredajo«, zdaj pa prav gotovo največ dela čaka volilne komisije, posebej pri Občinskih skupščinah in občinskih konferencah SZDL, ki bodo morale zelo tesno sodelovati, da bodo volitve 11. oziroma 14. marca izpeljane nemoteno. --ZDRAVSTVO----- NAD PETDESET MILIJONOV PRIMANJKLJAJA Lanskoletno poslovanje so tri pomurske občinske zdravstvene skupnosti zaključile s 50,917.000 dinarji primanjkljaja. Največjega je izkazala občinska zdravstvena skupnost Murska Sobota, in sicer 35,051.000 dinarjev, sledita občinska zdravstvena skupnost Lendava 8,261.000 in občinska zdravstvena skupnost Gornja Radgona 7,605.000 dinarjev, medtem ko je občinska zdravstvena skupnost Ljutomer zaključila poslovanje brez primanjkljaja. Negativni finančni rezultat v občinski zdravstveni skupnosti Murska Sobota je bil pričakovan, saj s prispevno stopnjo ni bilo mogoče pokriti povečanega obsega in porasta cen nekaterih zdravstvenih storitev, zdravil in denarnih dajatev. Poleg tega pa tudi niso bili doseženi planirani prihodki iz dohodka in osebnega dohodka za 1,929.000 dinarjev, iz kmečkega zavarovanja 4,431.000 dinarjev in solidarnosti 3,992.000 dinarjev, medtem ko so bila povračila po konvencijah večja za 4,531.0000 dinarjev. Vzrok za nedosežene prihodke iz dohodka je v neplačanih prispevkih za zdravstvo zaradi izgube pri ABC Pomurka — TOZD Klavnica v znesku 4,452.000 dinarjev in TOZD Mesna predelava v znesku 3,772.000 dinarjev ali skupaj 8,224.000 dinarjev. Sicer pa so bili večji odhodki od planiranih zlasti pri zdravstvenem varstvu, denarnih nadomestilih in drugih odhodkih za 31,171.000 dinarjev. Občinska zdravstvena skupnost Murska Sobota se je ves čas srečevala s finančnimi težavami, zato je s sanacijskim programom potrebno zagotovit: vire za pokritje izkazanega primanjkljaja za lansko leto, hkrati pa tudi sprejeti ukrepe za nemoteno poslovanje v letošnjem letu. Primanjkljaj za lansko leto v občinski zdravstveni skupnosti Lendava je nastal zaradi nedoseženih planiranih prihodkov v znesku 6,032.000 dinarjev in večjih odhodkov kot so bili planirani za 2,228.000 dinarjev. Vzrok za izpad planiranih prihodkov je zaradi neplačanih prispevkov TOZD, ki poslujejo z izgubo, to so: TOZD Petrokemija, TOZD Rafinerija, TOZD Varis in TOZD Mesna predelava Lendava v višini 9,189.000 dinarjev. Poleg tega pa je'bil 10-odstotni izpad tudi pri sredstvih solidarnosti. V občinski zdravstveni skupnosti Gornja Radgona so ustvarili 7,955.000 dinarjev presežnih sredstev, kar bi po dogovoru z združenim delom zadostovalo za pokritje izkazanega primanjkljaja za lansko leto v občinski zdravstveni skupnosti Gornja Radgona. Ker pa so že med letom morali prenesti 2,438.000 dinarjev na skupnost otroškega varstva, je tako še na razpolago 5,517.000 dinarjev preseženih sredstev, kar pa je premalo za pokritje primanjkljaja. Za.o bodo morali poiskati denar drugje. Dogovorjeno je bilo, da morajo koordinacijski odbori pripraviti sanacijske programe do konca meseca marca. Občinska zdravstvena skupnost Ljutomer je kot edina v Pomurju zaključila lanskoletno poslovanje brez primanjkljaja, čeprav niso bila dosežena sredstva iz dohodka in osebnega dohodka v višini 990.000 dinarjev. Ker pa so bila solidarnostna sredstva.več-ja, so bili skupni prihodki doseženi 99,6-odstotno. Tolikšni pa so bili tudi doseženi odhodki, tako da je poslovanje zaključeno z rezultatom 0. Za uspešno poslovanje občinske zdravstvene Skupnosti Ljutomer imajo zasluge vsi, zlasti zaradi dobrega planiranja in sprotnega dogovarjanja. Feri Maučec MURSKA SOBOTA j I. SKUPŠČINA OBČINE Predsednik: Martin. HORVAT, podpredsednik: Štefan OŠLAJ; predsednik zbora združenega dela: Karel PEČEK, podpredsednicaj ZZD: Terezija ŠERUGA; predsednik zbora krajevnih skupnosti: Rudi CIPOT, podpredsednik ZKS: Franc LAH; predsednica družbenopolitičnega zbora:Silva ČENAR, podpredsednik DPZ: Ivo OREŠNIK. II. SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI Predsednik skupščine SIS za vzgojo in izobraževanje: Martin PUHAN, podpredsednik skupščine: Tončka TRAJBARIC, predsednik zbora uporabnikov: Jože ANDREJEK, predsednik zbora izvajalcev: Kristina MARIČ; Predsednik skupščine SIS za kulturo: Ivan OBAL, podpredsednik skupščine: Rozsa KERČMAR, predsednik zbora uporabnikov: Edo MIHALIČ, predsednica zbora izvajalcev: Zinka FARIČ; Predsednik skupščine SIS za telesno kulturo: Jože KOVAČ, podpredsednik skupščine Vlado BAVČAR, predsednik zbora uporabnikov: Janez ŠKRILEC, predsednik zbora izvajalcev: Janko ROŽMAN; Predsednik skupščine SIS za raziskovalno, dejavnost: Milo'rad VIDOVIČ, podpredsednik skupščine: Milan ERJAVEC; Predsednik skupščine SIS za otroško varstvo: Janez KOVAČ, podpredsednik skupščine: Stanko SRAKA, predsednica zbora uporabnikov: Slava ČARNI, predsednica zbora izvajalcev: Marjeta OBAL; Predsednik skupščine SIS za zdravstvo: Evgen HORVAT, podpredsednica skupščine: Nada ISMAJLOVIČ, predsednik zbora uporabnikov: Milan BANIČ, predsednik z_bora izvajalcev: Ivan IVANIČ; Predsednik skupščine SIS za socialno skrbstvo: Kolo-man PODLESEK, podpredsednica skupščine: Cilka SUKIČ, predsednica zbora uporabnikov: Marija DORA, predsednica zbora izvajalcev: Tatjana ŠIKER; Predsednica skupščine SIS za zaposlovanje: Anica BUGAR, podpredsednik skupščine: Alojz KISILAK; Predsednik skupščine SIS za stanovanjsko gospodarstvo: Marjan TINEV, podpredsednik skupščine: Ko-loman RITUPER, predsednik zbora uporabnikov: Ivo BOŠNJAKOVIČ, predsednik zbora izvajalcev: Janez HORVAT; Predsednik skupščine SIS za socialno varstvo: dr. Jože MIKLIČ, podpredsednik skupščine: Breda GERENČER. Predsednica zbora delegatov SIS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: Ša-rika FICKO, podpredsednik zbora: Anton KIKEC; Predsednik konference starostnega zavarovanja kmetov SIS za starostno zavarovanje kmetov: Štefan SEVER; Predsednik skupščine SIS za kulturo in prosveto pripadnikov madžarske narodnosti: Miklos FEHER, podpredsednik skupščine: Stefan MOLNAR. Za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine občine kandidirajo: Mira BANKO, Nikola BELAMA-RIČ, Štefan ČAHUK, Silva ČENAR, Ludvik ČERNI, Drago DOMJAN, Stanko ERJAVEC, Irena FERENCEK, Lilijana FLISAR, M.ilan FUJS, Marjana GORENŠEK, Marija HORVAT, Martin HORVAT, Ivan KAROLI, Stanko KERČMAR, Ernest KEREC, Jože KOUTER, Jože KOVAČ, Janez KUČAN, Martin KUZMA, Zlata MAGAŠI, Henrik ME-ŽAN, Mira MILOŠEVIČ, Nad-ja MILOŠEVIČ, Ivo OREŠNIK, Štefan OŠLAJ, Štefan PINTARIČ, Alojz VALENČIČ, Jože VILD, Erno VOROŠ. spodarstvo Štefan Špilak in za predsednika skupščine raziskovalne skupnosti Rudi Gal. Za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine občine kandidirajo: Cecilija Šamu, Jože Pintarič, Rudolf Leiner, Jože Feher, Marija Zver, Olga Paušič, Jože Vučko, Jože Jelen, Martin Lebar, Jože Gal, Mirko Horvat, Jože. Maje, Štefan Mlinarič, Štefan Sobočan, Franc Pal, Štefan Hozjan, Vlado Bratkovič, Anton Ba-lažek, Ivan Kolenc in Slavko Valenčič. GORNJA RADGONA I. SKUPŠČINA OBČINE: za predsednika: Jože Kolbl, za podpredsednika Tone Rovšnik, za predse.- LENDAVA I. SKUPŠČINA OBČINE: za predsednika: Mirko Hajdinjak, za podpredsednico: Olga Paušič, za predsednika zbora združenega dela:,Milan Utroša, za predsednika zbora krajevnih skupnosti: Pavel Berden, za predsednika družbenopolitičnega zbora: Štefan Sobočan in za predsednika občinskega izvršnega sveta: Ludvik Jerebic. II. SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI: za predsednika skupščine SIS za vzgojo in izobraževanje: Rozika Gojič, za predsednika zbora uporabnikov: Jože Ropoča in za predsednico zbora izvajalcev: Elizabeta Pal. za predsednika skupščine kulturne skupnosti: Stefan Hari, za predsednico zbora uporabnikov Marija Farkaš in za predsednika zbora izvajalcev: Aleksander Magyar. za predsednico skupscme zdravstvene skupnosti: Jožica Draškovič, za predsednika zbora uporabnikov: Drago Leiner in za predsednico zbora izvajalcev Nataša Varga. za predsednicoskupščine SIS za socialno skrbstvo: Greta Pandur, za predsednico zbora uporabnikov: Cvetka Lešnjak in za predsednika zbora izvajalcev Bojan Nemec. za predsednika skupščine SIS socialnega varstva: Tone Horvat, za predsednika skupščine telesno-kulturne skupnosti: Marjan Dominko, za predsednika zbora uporabnikov Rade.Nešovič in za predsednico zbora izvajalcev: Erika Vegič. za predsednico skupščine SIS otroškega varstva: Terezija Varga, za predsednico zbora uporabnikov: Štefka Komloš in za predsednico zbora izvajalcev: Terezija Laci. za predsednika skupščine SIS za zaposlovanje: Ignac Temlin. Za predsednika skupščine SIS za pokojninsko-inva-lidsko zavarovanje: Dušan Petrovič, za predsednika skupščine SIS za stanovanjsko go Za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine občine kandidirajo: Anica Antolič, Alojz Arzenšek, Dragica Črne, Jože Duh, Boris Edšidt, Mirko Ferenc, Anton Jež, Mirko Kaučič, Drago Kocet, Jože Kolbl, Rajko Kotnik, Marjana Lesjak, Ferdo Matvoz, Anton Mlakar, Roman Muhič, Štefanija Rožman, Jože Rugole, Elica Starovasnik, Bruno Svagan, Alojz Tovornik, Živko Tuta, Dušan Zagorc in Stanislav Železnjak. LJUTOMER I. SKUPŠČINA OBČINE: za predsednika: Emil Kuhar, za podpredsednico Marija Prelog, za predsednika zbora združenega dela: Alojz Jureš, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Franc Markovič, za predsednika družbenopolitičnega zbora Alojz Vršič in za predsednika občinskega izvršnega sveta Anton Kosi. II. SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI: za predsednika občinske izobraževalne skupnosti Janez Kuhar, za predsednico zbora izvajalcev Vera Benko in za predsednico zbora uporabnikov Kristina Puconja, za predsednico skupnosti otroškega varstva Majda Kristl, za predsednico zbora izvajalcev Marija Miiller in za predsednika zbora uporabnikov Ivo Lasbaher, za predsednika kulturne skupnosti Branko Puconja, za predsednico zbora izvajalcev Manja Miki in za predsednico zbora uporabnikov Jožica Marinič, za predsednika telesno-kulturne skupnosti Vinko Klemenčič, za predsednika zbora izvajalcev Franc Kolarič in za predsednika zbora uporabnikov Mirko Novak, za predsednico skupnosti socialnega skrbstva Justina Zen-kovič, za predsednika zbora izvajalcev Boris Simko in za predsednico zbora uporabnikov Marta Žunič, za predsednika skupnosti socialnega varstva Milan Kemperle, za predsednika zbora uporabnikov Nace Žunič in za predsednico zbora izvajalcev Nada Makoter, za predsednika občinske zdravstvene skupnosti Vlado Ferenc, za predsednika zbora uporabnikov Mirko Lebarič in za predsednika zbora izvajalcev Franc Senčar, za predsednika samoupravne stanovanjske skupnosti Oskar Likar, za predsednika zbora uporabnikov Anton Kapun in za predsednika zbora izvajalcev Josip Zadravec, za predsednika raziskovalne skupnosti Stane Šoster, za predsednika skupnosti za zaposlovanje Anton Jurša in za za predsednika skupnosti pokojninsko-invalidskega zavarovanja Štefan Tompa, Za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine občine kandidirajo: Mihael Balažič, Jože Gajser, Marija Horvat, Anton Hvalec, Stanko Ivanušič, Anica Juranovič, Marjan Jurša, Tilika Kolarič, Stane Kotnik, l Emil Kuhar, Marjana Ljubeč, Franc Lubi, Jože Moravec, Anica Novak, Žalika Novak, Boris Prejac, Janez Rudolf. Ju' lika Šipuš, Štefan Tompa, Zdenka Trstenjak, Jože Viher, Alojz Vršič in Boris Zrelec. STRAN 8 VESTNIK, 4. MARCAj^ I kmetijska panorama strokovnjaki svetujejo Kako do večje proizvodnje mleka? Z žulji do blagostanja Proizvodnja mleka je v prvi vrsti odvisna od genetskega potenciala krav. Z uvedbo umetnega osemenjevanja in neprestano in intenzivno selekcijo se je le-ta močno izboljšal. To nam dokazuje proizvodnja na nekaterih preusmerjenih kmetijah, ki imajo v hlevu več kot 5 krav in dosegajo letno čez 4500 htrov mleka na kravo. Takih kmetij je v Pomurju čez 100. Na teh gospodarstvih so istočasno z razvojem selekcije upoštevali tudi prehrano. Za ekonomsko normalno proizvodnjo mleka in eksploatacijo krav je Pravilna prehrana, ki bi jo v evropskih pogojih imenovali racionalna prehrana, zelo pomembna. Govedo je v današnji genetski interpretaciji in v našem klimatsko ekonomskem in-enziven prežvekovalec in je nuJno; da Je pogoj za rentabilno proizvodnjo voluminozna krma, sočna, suha ali silirana. Vendar je razumljivo, da je Leto Opravila št. vzorcev ,Sl!r’0/ vlak. % sur. preb, belj.g g-ŠE Ca g Pg 1980 1981 15 29,30 4,39 292,3 5,34 2,52 67 28,27 5,03 302.5 5,60 2,10 Vrednost vlaknine, ki je naj-ob Pomemben pokazatelj kvalitete sena, se je v letu 1981 zni-zala glede na leto 1980 za 1 od-s otek, to pomeni, da smo pospravljali seno nekoliko prej, ^° Je vsebovala več prebavlji-m beljakovin in škrobne vrednosti, vendar je na boljšo kvali-e o sena verjetno vplivalo bolj-198 °b času sPravila v letu , L Ce primerjamo najnižje famine vrednosti vzorcev, ki “° vsebovali le 30 g sur. preb. n^Jakovin in 190 g škrobnih 10? Z vrednostmi, i- , g surovih prebavljivih be-: ovin in 478 g škrobnih enot, ° velika razlika. Računamo, . Potrebuje krava za ^°izvodnjo enega litra mleka v« g surovih prebavljivih belja-slah-n' ^^’ka med dobrim in beli'v1 s®nom ie 70 g sur- preb. zimd7^V'n’ t0 Pomeni, da pri k skem obroku, ki vsebuje 6 Dm;Sena’ 'a^ko z dobro krmo temtZ\edeino 6 1 mleka več. Po-boiis em h* s proizvodnjo za a sena> ^i bi vsebovalo le Sn ' mleka več hranilnih lahko z boljšim tra, m .njem Pridelali na naših t ov klh čez 30 milijonov li-kvaiit” eka vee- ° vzrokih ne-nia etnega sena (pozna koš-viln?egn°jeni travniki, nepra-DovPJ’Prav’i°)’ je bilo že veliko Sdanega' vendar v praksi žein lnarejenega, kar nam ka-hoč? emi^ne analize sena. Ce proU, % °bdržati živinorejsko rOnia ^nj0 ?a isti ravni ozi-vložir° P°večati, bomo morali 1 vec strokovnega dela, ki za današnji intenzivni genotip potrebna boljša voluminozna krma. Za ceneno ter intenzivno govedorejsko proizvodnjo moramo najprej proizvesti dobro voluminozno krmo, ki je lahko prebavljiva in vsebuje dovolj hranilnih snovi z malo vlaknine. »C Kako do več in bolj kvalitetne voluminozne krme? V Pomurju je približno 1/3 obdelanih površin zaraščena s travno rušo. Koliko in kakšno krmo proizvajamo na naših travnikih, nam kažejo analize, ki smo jih opravili v laboratoriju ŽVZ za Pomurje v M. Soboti. ga sedaj vlagamo v proizvodnjo pšenice, koruze in sladkorne pese, v proizvodnjo krme na travnikih, kjer so še velike rezerve hranilnih snovi za govejo živino. Na to nas navaja vedno večje pomanjkanje beljakovinskih koncentratov na tržišču. S proizvodnjo koruzne silaže, ki je na našem območju najbolj zastopana voluminozna krma in je v zimskem času spodrinila seno in drugo voluminozno krmo, pridelamo največ energetske krme na enem hektarju, vendar je slaba stran koruzne silaže premalo beljakovin. V primeru krmljenja 25 do 30 kg koruzne silaže na kravo na dan, kot je običaj na pomurskih kmetijah, in 3—5 kg sena, je obrok zelo bogat po energetski vrednosti in siromašen po prebavljivih beljakovinah. Z omenjenim obrokom damo kravi le toliko prebavljivih beljakovin, kot jih potrebuje za vzdrževanje in dnevno proizvodnjo 4 do 5 1 mleka. Krava po telitvi pri tej krmi daje sicer več mleka, vendar na račun telesnih rezerv, ki si jih je nabrala v času presušitve. Pri kravi, ki po telitvi ne dobi zadosti beljakovin, nastopajo težave, ki se najprej pokažejo v naglem padcu mleka, nižji tol-šči, predvsem pa nastopajo motnje v reprodukciji, krave se pogosto preganjajo, ne ostajajo breje in večkrat prihaja do izločitve mladih krav. (dalje prihodnjič) Tokrat bomo v naši redni rubriki predstavili življenje in delo na kmetiji Aleksandra Novaka v Kuštanovcih na Goričkem. Ko smo ga obiskali, je bil slabe volje: nameraval se je s traktorjem nekam peljati, vendar ni mogel, saj je bil rezervoar prazen, nafte pa ni bilo moč nikjer kupiti. Bilo je dan ali dva pred po Izkušnje kmetovalcev dražitvijo! Upamo, da je zdaj že vse v redu in tako Novakovi složno delajo naprej. ,,Kako pa si pravzaprav razporedite delo, saj imate več vrst proizvodnje?” smo povprašali štiri delovne člane družine. Aleksander je povedal, da se on pretežno ubada s piščanci. Je namreč kooperant Agromerkurja in v eni etapi vzreje ima od 10 do 11 tisoč piščancev. Z vzrejo perutnine se ukvarja že 15 let in ima (v nasprotju z nekaterimi drugimi) kar dobre izkušnje; ugotavlja, da je brojlerska proizvodnja še kar donosna, seveda, če ,,pozabi” stroške. NOVAKOVI — V krajšem pogovoru z našim sodelavcem so svoje življenje in delo predstavili zet Ludvik, oče Aleksander in mlada kmečka proizvajalka Olga. Na sliki pa žal ni gospodinje Marije. Bila je v kuhinji pri štedilniku, kjer je tudi sicer »njeno mesto«. Foto: J. Graj. Takole je s to rečjo: za krmljenje piščancev dobi 2 kilograma in 450 gramov krmil. To mora zadoščati za kilogram prirastka. Ce je premalo, gredo povečani stroški krmljenja v Aleksandrovo breme, če pa pri krmljenju kaj ,,prišpara”, tedaj je to v njegovo dobro? Ali res? Kooperant pravi, da se to skoraj ne more zgoditi. Kvečjemu narobe, torej, da porabi za kilogram prirastka več kot pa je ,,programirano”. Dejstvo je namreč, da vsi piščanci niso enaki; en turnus je lahko zelo dober, drugi pa spet slab. Odvisno je od piščancev, krmil, letnega časa pitanja, zdravstvenega stanja itd. Kljub vsemu se računica še nekako izide in tedaj dobi kooperant za kilogram prirastka poleg krmil 3,85 dinarjev. To naj bi bil,,čisti” zaslužek. Ce to številko pomnožimo z 20.000 (kilogrami), kolikor tehtajo piščanci ene dobe pitanja, potem dobimo kar lep zmnožek: 77 tisoč dinarjev. To naj bi bilo plačilo za dvomesečno krmljenje s tujo hrano. Lepo, mar ne? No, da vas ne bi navdušili, da bi se vsi lotili vzreje piščancev, moramo (tudi resnici na ljubo) zapisati, da je treba od tega prihodka odšteti stroške proizvodnje: amortizacijo objekta in naprav, elektriko, kurjavo, vodo, žagovino ... pa tudi dnevnice najetim delavcem. Prvotna magična številka se torej hitro zmanjša. Zaslužek pa vseeno je, sicer Novakov Aleksander ne bi bil eden izmed najboljših kooperantov. Novakovi pa rede tudi govejo živino. Trenutno imajo v hlevu 20 glav: 8 molznic, ostalo pa je živina v pitanju. Z govedorejo pa se bolj ukvarjata zet oziroma mlajši gospodar Ludvik in njegova žena Olga. Kakšen je njun zaslužek, nismo spraševali, saj smo bili na obisku v času, ko je na pomurskem tržišču vladala velika zmeda; cene niso bile urejene, torej so bile nižje kot pa dejanski stroški pitanja. Pač pa je bilo veliko bolje z mlekom! Ne le zaradi cene in visoke proizvodnje, ampak tudi zaradi zbiralnice, ki so jo v tistih dneh dograjevali in je torej pomemben prispevek k večji oddaji te dragocene tekočine. Poleg proizvodnje brojler-jev, govejega mesa in mleka na Novakovi kmetiji redijo tudi 15 svinj. Tudi pri njih opravita glavni del Ludvik in Olga. In kaj dela Novakova mati Marija? Verjetno ste uganili, da se drži bolj štedilnika in torej skrbi za gospodinjstvo. Izdatno hrano je treba skuhati ne le za starejše družinske člane, ampak tudi za vnuka Renato in Aleksandra. Ne domišljamo si, da je ta zapis pristna podoba Novakove kmetije. Prav gotovo pa bo še popolnejša, če k vsemu temu še nekaj dodamo; že res, da smo v našem zapisu Novakove ,,razdelili” po tem, kaj kdo dela, s tem pa seveda nismo hoteli ustvariti vtisa, kot da ima vsak svoje dohodke in jih daje na kupček. Nikakor ne! To je ena kmetija in ena družinska skupnost. Torej je tudi denarnica ena. Kakšna delitev med drugim tudi ne pride v poštev zaradi tega, ker je Olga hčerka edinka in torej ne bo treba nikogar izplačevati. Aleksander Novak pa ni veliko naredil le na družinskem posestvu, ampak tudi v vaški skupnosti; bil je eden izmed najbolj vnetih pobudnikov rekonstrukcije vaške ceste, angažiral se je pri telefoniji, pri gradnji zbiralnice mleka in še bi lahko naštevali. Lep je pogled s hribčka v dolino proti Novakovi kmetiji, še lepše pa je na njej živeti in seveda tudi delati. S. SOBOČAN Kam gredo dvojne vročnine? Na željo nekaterih ostarelih kmetov, ki prejemajo kmečko starostno pokojnino, sem pregledal nakaznice za januar in februar 1982, s katerimi je bila kmetom nakazana pokojnina. Za januar 1982 je Skupnost starostnega zavarovanja kmetov nakazala 1.942,20 din, in sicer vročnino din 12.20 in čisto pokojnino din 1.930.-, medtem ko je za februar 1982 bilo nakazanih 3.188,20 din. Februarsko nakazilo se nanaša na novo pokojnino za februar 2.550.-, din nadalje na razliko med novo in staro pokojnino za januar 1982 620.- din ter na vročnino 18,20 din. V obeh gornjih primerih je torej nakazilo pokojnine povečano za vročnino in torej ni dovoljeno, da bi pismonoše odtegovali kmetom vročnino še enkrat od čiste pokojnine, kot to delajo nekateri pismonoše murskosoboške in tišinske pošte. Moram povedati, da so se nekateri kmetje upirali dvojnemu odtegljaju vročnine, toda pismonoše so jim pojasnili, da tako delajo povsod. In če je to res, potem se nezakoniti odtegljaji povzpnejo zelo visoko, saj je treba upoštevati, da je prejemnikov kmečke starostne pokojnene mnogo in da ti prejmejo letno pokojnino 12-krat. O zadevi sem se pozanimal pri upravniku pošte v Murski Soboti, vendar z njegovim odgovorom nisem bil zadovoljen. Povprašal sem tudi pri strokovni službi invalidsko pokojninskega zavarovanja v Murski Soboti, kjer pa so potrdili moje stališče, da morajo kmetje prejemati čiste zneske pokojnin brez kakršnihkoli odtegljajev. Kdo je sedaj poklican, da zadevo reši? Zanima me, kam gredo dvakrat odštete vročnine kmetom? Ob tem je treba upoštevati še, da po starem običaju kmetje itak obdarijo pismonoše z 10.- do 20-. din, ko jim prinesejo pokojnino. Vendar vse tako kaže, da to nekaterim ni dovolj. Jože Ratnik Interna banka rešuje likvidnost Pomen lastne finančne ustanove v združenem delu se nazorno kaže v sestavljeni organizaciji združenega dela ABC POMURKA, kjer ravno zahvaljujoč vlogi interne banke v preteklem 1981. letu niso imeli večjih težav z nelikvidnostjo, ki je sicer pestila naše gospodarstvo. Med drugim so ugodno rešili vse prošnje članic za podaljšanje rokov za odplačevanje kreditov, rešili pa so tudi več prošenj za odobritev novih kreditov. Da je Interna banka ABC POMURKA v kratkem času od ustanovitve v letu 1978 postala pomembna finančna ustanova združenega dela pričajo podatki o kreditnem potencialu za pokritje plasmajev. Tako je Interna banka 31. 12. 1981 imela skupaj 768,106 milijonov sredstev. Od tega je bilo največ 311,697 milijonov združenih kratkoročnih sredstev, 44,750 milijonov poslovnih sredstev za investicije, 46,518 milijonov pa sredstev združenih rezerv. Pomemben vir sredstev Interne banke predstavljajo kratkoročna sredstva članic v višini 75,029 milijonov, dolgoročnih sredstev članic pa 68,483 milijonov. Pregled plasmajev kaže, da je Interna banka dodelila za 329,752 milijonov kratkoročnih kreditov članicam banke oziroma sozda. Iz združenih sredstev pa so tudi odobrili za 93,778 milijonov dolgoročnih kreditov za naložbe, za sanacijske kredite 10,593 milijonov, potrošniške kredite v znesku 24 milijonov in Razpisna komisija pri upravi za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota v Murski Soboti razpisuje prosta dela in naloge veterinarskega inšpektorja za enoto Ljutomer Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo visoko izobrazbo veterinarske smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, — opravljen strokovni izpit. Kandidati morajo poleg navedenih pogojev imeti še moralnopolitične kvalitete. Prijave, kolkovane s 4,00 dinarji in z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom je potrebno vložiti v 15 dneh po objavi pri upravi za inšpekcijske službe v Murski Soboti. Kandidati bodo o izidu razpisa pismeno obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo. kreditov članicam s posredovanjem IB 88,410 milijonov dinarjev. Skupaj je Interna banka v letu 1981 za članice SOZD plasirala 768,106 milijonov dinarjev. IB je za svoj denarni potencial plačala 49,828 milijonov dinarjev obresti, prejela pa od koristnikov 53,107 milijonov dinarjev obresti. Dosežena razlika med aktivnimi in pasivnimi obrestmi je znesla 3,78 milijonov dinarjev. Banka je v svojem poslovanju ustvarila 2,279 milijona dinarjev skupnega dohodka. Majhen skupni dohodek pri tako obsežnem poslovanju oziroma plasmanu sredstev gre pripisati temu, da je Interna banka kreditirala članice pod ugodnejšimi pogoji oziroma s krediti po nižji obrestni meri kot veljajo v temeljnih bankah. Tudi v letu 1982 bodo v ABC POMURKA nadaljevali s skupnimi naložbami. Kot so zapisali v planu potreb po združenih investicijskih sredstvih sestavljene organizacije, bo interna banka za naložbe v združene organizacije ABC POMURKA do leta 1985 vložila 665 milijonov dinarjev, od tega bodo v letu 1982 namenili 330 milijonov dinarjev, od predvidenih naložb 342 milijonov v srednjeročnem obdobju v razvoj trgovine pa bodo že letos za ta dela namenili 287 milijonov; od sredstev, namenjenih razvoju gostinstva in turistične dejavnosti pa od 165 milijonov v srednjeročnem obdobju 82 milijona v letu 1982. Boris Hegeduš MARCA 1982 STRAN 9 UREDNIŠTVO NA OBISKU V MACKOVCIH O ŽIVLJENJU, DELU, z z ... Ugodno presenečeni smo bili, ko smo minuli četrtek prišli na obisk oziroma javno tribuno v Mačkovce, kajti našemu vabilu se je odzvalo precejšnje število krajanov; razgovora, ki smo ga organizirali v sodelovanju in tudi na pobudo vodstva mačkovske krajevne skupnosti, pa so se udeležili tudi vsi vabljeni predstavniki posameznih samoupravnih interesnih skupnosti občine Murska Sobota in delovnih organizacij. Tako MARIJA HORVAT, tajnica občinske skupnosti otroškega varstva, JOŽE STVARNIK, tajnik občinske izobraževalne skupnosti, ŠTEFAN ŠERUGA, tajnik občinske skupnosti za komunalno in cestno dejavnost, GEZA MAKARI, predstavnik te skupnosti, GEZA TE-MEIN, predstavnik PTT Murska Sobota, CIRIL CASAR, predstavnik TOZD Certus. M. Sobota in JOŽE KUHAR, vodja temeljne zadružne organizacije Gornji Petrovci. Z uredništva Vestnika in Radia Murska Sobota pa smo prisostvovali: ŠTEFAN DRAVEC, direktor in glavni urednik, LUDVIK KOVAČ, odgovorni urednik in novinarja ŠTEFAN SOBOČAN ter JOŽE GRAJ. Dobra polja se spreminjajo v sadovnjake Najprej in najbolj živahna ražprava seje razvila v zvezi z položajem in razvojem kmetijstva na območju mačkovske krajevne skupnosti. Razpravljavci so opozorili zlasti na problem neobdelane zemlje, ostarelih kmetov, previsokih cen umetnih gnojil in semen ter menili, da Kmetijsko gospodarstvo Rakičan ne dela prav, ker spreminja nekoč rodovitna polja v vinograde oziroma sadovnjake, češ da se jim to bolj splača. Kmetovalci pa so prisiljeni sejati pšenico, koruzo in druge poljščine, če se jim to splača ali ne. Nerazumljivo je tudi, da kmetijska zemljiška skupnost oziroma Kmetijska zadruga Panonka ne ukreneta ničesar glede neobdelane ali slabo obdelane zemlje, katere je več kot 10 hektarjev; te površine pa se bodo še povečevale, v kolikor ne bodo sprejeti ustrezni ukrepi. V razpravi so nekateri tudi menili, da bo nujna komasacija zemljišč in da bo potrebno več pozornosti posvetiti medsosedski pomoči ostarelim kmetovalcem. POZNANOVCI Avtobus in šolarji V tem kraju so si dolgo želeli vaško trgovinico in bife, saj bi sicer bili v težavah; iz te »grabe« namreč pozimi ni lahko oditi po nakupih kam drugarm Željo in potrebo so naposled uresničili, vendar le niso povsem zadovoljni. Ugotavljajo, da je njihova »bauta« skregana s sanitarnimi predpisi! Alije res tako, ob našem obisku nismo mogli ugotoviti, saj je bila trgovina v skladu s svojim delovnim časom (od 7. *do 13.) ure zaprta, prav tako pa tudi nismo mogli v bife, ki tudi ni bil odprt. Ta lokalček drugače posluje med 13. in 21. uro. Zapišemo pa vendarle lahko, da bo treba poskrbeti, poleg notranje podobe, tudi za pročelje objekta! V Poznanovcih je dokaj razvita proizvodnja mleka, saj dohodki od tega živila pomenijo za marsikatero kmetijo edini vir zaslužka. Da bi bilo tržnih viškov še več, so v vasi, ki sicer šteje 265 prebivalcev, zgradili novo zbiralnico mleka. Leta sicer še ni povsem nared, , torej še ne služi svojemu namenu, akoravno bi že morala od 29. novembra naprej. Vsaj tako nam je povedal Matija Car. Zataknilo seje torej pri zaključnih delih. Starši poznanovskih šolarjev pa se pritožujejo čez voznika šolskega avtobusa, ki otroke odlaga kar na križišču zunaj vasi, ne da bi jih pripeljal na postajo pri trgovini. Tako je zanj menda lažje, saj se mu ni treba obračati. Iz Poznanovec pa še tole: vsega naenkrat ni mogoče narediti in potemtakem ni res, da so izpadli iz programa telefonije. Tudi do njih bodo napeljali žice, seveda ne ne vemo kdaj. Obiskovalcev je bilo več, kot smo pričakovali. (Foto: A. A.) PROSECKA VAS Prezgodaj vstajajo Tudi v Prosečki vasi so poseben problem ceste, zlasti še vaške, na katere že nekaj let niso navozili gramoza, kot bi bilo to potrebno. Tako se je dogajalo, da ,,mlečar” ni mogel do zbiralnice v Kovačevi grabi in so morali ljudje nositi mleko drugam. Če je to res ali ne, ponekod so nam domačini dejali, da je temu kriva slaba organizacija. Nezadovoljstvo izražajo tudi zaradi Murinega avtobusa, ki prezgodaj odpelje s postaje (4.15), tako da morajo ljudje vstajati že ob 3.30 uri. Pa tudi s trgovino v sosednji vasi Poznanovci, katere so se zelo razveselili, ko so jo po velikih težavah odprli, zdaj niso posebno zadovoljni. Odprta je le ob ponedeljkih, sredah ter petkih in poleg tega, da je slaba ponudba, kruh lahko kupijo samo v ponedeljek in petek. Edino, kar imajo kolikor toliko urejeno v Prosečki vasi, je gasilski dom, v katerem se odvija vsa družbenopolitična dejavnost krajanov. Letos bodo gasilci proslavili 50-letnico delovanja in v počastitev tega jubileja bodo razvili tudi svoj prapor. Vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo s požarnim vodnjakom, katerega so nameravali urediti že davno, ko so k vretini pripeljali že gramoz in tudi nekaj cementa je bilo na voljo, zdaj pa vse stoji. Kako dolgo še? ska stagna cija? Dankovci so tik ob cesti Murska Sobota-Hodoš in torej niso ,,bogu za hrbtom” kot nekateri drugi gorički kraji, ki so težko dostopni. Kljub temu pa, sklicujoč se na statistično poročilo, ugotavljamo, da nekatere preveč ne mika, da bi ostali v rojstnem kraju. Število prebivalstva v tej vasi, ki ima 50 gospodinjstev, se je v desetih letih znižalo za 44. Hudo bo, če se bo tako nadaljevalo! In kaj odvrača ljudi, da zapuščajo svoj kraj? Na to vprašanje so nam tisti, s ka terimi smo se pogovarjali, odgovorili, da je na tamkajšnji zemlji težko kmetovati, saj kmetu ne da pričakovanega pridelka. Zemlja se namreč nahaja na pobočjih hribov, je slabe kakovosti in tudi težko jo je obdelovati. Za rastlinsko proizvodnjo torej ni ravno primerna. Kaj pa nasadi sadnega drevja? To je rešitev! V bližnjih Kuštano-vcih se že porajajo zametki take proizvodnje. Cimprej bo treba obuditi k življenju tudi druga pobočja. Prav gotovo bi plantažna proizvodnja marsikoga, ki sicer namerava zapustiti kraj, pritegnila in bi se posvetil temu delu. Sicer pa življenje v Danko-vcih ni slabo. Vas ima namreč vse sodobne pridobitve, od katerih naj omenimo le nekatere: primerno so urejene poti, posodobili so pokopališče, uredili so gasilski dom in nabavili brizgalno, si pa želijo gasilski kombi Problem vode so rešili z individualnimi vodovodi . . . V Dankovcih ni vzroka za pesimizem in s tem za gospodarsko stagnacijo! OTOVCI V Otovcih smo pokramljali z Jožefo Hajdinjak. Povedala je, da na njenem gruntu že 25 let zbirajo mleko, ki ga sem nosijo iz Otovec in Vidonec ter nekateri kmetje iz Kovačevec. Zbiralnica takorekoč na prostem pa seveda ne ustreza več predpisom o higieničnem zbiranju, zato bodo tudi v tem kraju zgradili ustrezno stavbo, v kateri bo tudi hladilnik. da potlej ne bo več težav z neoporečnostjo mleka. Še več! Hladilna naprava bo omogočala, da bodo kmetice lahko oddajale tudi mleko , ki ga namolzejo zvečer. Tedaj se bo odkup prav gotovo občutno povečal, kar pa se je tudi sicer, saj nam je Jožefa povedala, da pri njih vsako leto zberejo več mleka. Trenutno se količina giblje med 475 in 500 litri, kar za to hribovsko območje ni malo. Te dni dajejo največ mleka s kmetije Ivana Vrečiča iz Vidonec: 15 litrov. In kako živi naša sogovornica! Dejala je sicer, da se z zbiranjem DOMA PEČEJO KRUH V marsikateri vasi na Goričkem se dogaja, da je vse več praznih hiš, da se mladi izseljujejo in datako kraj izumira. Za MOŠČAN-CE kaj takega ne moremo reči, čeprav je tudi res, da se število hiš ni kaj prida povečalo. Toda namesto Ne le urejenost, tudi postrežba in ponudba v moščanski trgovini sta hvale vredni. starih rastejo tamkaj »notar-šija« in tudi pošto so imeli. In še danes pravijo tisti, ki prebivajo na Vreju, Bregu in Pod logom, da gredo v varaš, če so namenjeni, denimo, v trgovino, šolo $li kam drugam v tem predelu vasi. No, sicer je sedaj sedež krajevne skupnosti zanje v Mačkovcih. Ko smo obiskali Moščan-ce, je, tako kot najbrž pri marsikom drugem, našo pozornost najprej pritegnila lepo urejena trgovina z bifejem. Pa ne le urejenost, tudi ponudba in postrežba sta hvale vredni. Poslovodja Rudi Čarni nam je povedal, da prihajajo v njihovo trgovino poleg domačinov tudi iz Kuštanovec, Doline, Pe-čarovec, Košarovec in nekateri celo z Vaneče. Žal mu je le, da ne more oziroma ne sme več oskrbovati (prodajati) občanov s krmili, umetnimi gnojili in drugim, kar potrebujejo kmetovalci. VSE VE C MLEKA Pri Hajdinjakovih v Otovcih je zmeraj živahno. Zbirajo mleko pa tud' gobe. mleka bolj ukvarja mož Karel, ki pa ta dan ni bil doma. On tudi odkupuje gobe za Drogo iz Portoroža. Sploh je nabiranje gob na tem območju pomemben vir dohodkov, poleg mleka in živinoreje seveda. No, Jožefa pa ni velika kmetica, saj smo v hlevu Najbolj zanimivo pa se nam je zdelo to, kar so nam povedali pri Podleskovih. Namreč, da tako kot oni tudi marsikje drugod še vedno pečejo kruh doma. Skoraj povsod imajo v ta namen sezidane posebne peči (v letnih kuhinjah), moko pa dobijo v mlinu v Dankovcih. — Domači kruh je najboljši, ali ne? so nam dejali. Seveda smo lahko samo prikimali. V Moščancih pa smo zabeležili tudi to, da jih skrbi, kaj bo s poslopjem osnovne šole, ko kmalu v njem ne bo več pouka, ker se bodo učenci prešolali v Mačkovce oziroma Pucon-ce. Prostori bodo seveda dobrodošli za družbenopolitične organizacije in društva, toda kdo jih bo vzdrževal? Že imajo namreč lasten vaški dom, kjer je potrebno še marsikaj urediti. Na tihem so upali, da bodo šolo preuredili v otroški vrtec, toda, kot kaže, se jim ta želja ne bo kmalu uresničila, saj bodo vrtec zgradili pri novi šoli v Mačkovcih. Treba bo torej najti drugo ustrezno rešitev. opazili le dve kravi in dve sviJL Za koga naj se muči? Z moz sta ostala sama na domačiji- Otovci. Kaj je novega v kraju? Naselje ni več odre z od sveta, saj smo se vanj P^P j Ijali iz mačkovske smeri po n asfaltirani cesti. STRAN 10 VESTNIK, 4. MARCAJ^ K UREDNIŠTVO NA OBISKU V MAČKOVCIH PROBLEMIH IN NAČRTIH Vsaka tretja hiša telefon (LE KAKO?) NAJVEČJI KRAJ Pečarovci so po številu prebivalcev največji kraj v krajevni skupnosti Mačkovci, saj imejo 500 prebivalcev. Morda ta visoka številka preseneča, ko pa vemo, da je na hribčku strnjenih le nekaj hiš. Res je! Toda so še drugi zaselki. Poleg »Povsem drugače bi bilo, če bi se ,Sobočancl' lahko pripeljali k nam po asfaltu,’’ so lam dejali v Zelkovi gostilni v Pečarovcih. Sebeščana, ki je nekako krajevno središče, so hiše še na Gorenščeku, Kolarovščeku, Kralovščeku in v Grabi. To, kar si v Pečarovcih trenutno najbolj želijo, je asfalt. Črni trak v dolžini kake tri kilometre je treba potegniti od regionalne ceste v Moščancih skozi Pečarovce do Šalamenec. Kdaj se bo to zgodilo, v kraju niso vedeli povedati. Gre namreč za občinsko cesto. Ko bi bila krajevna, bi jo prav gotovo že asfaltirali! Tukajšnji občani so namreč zelo pridni. Ob obisku v vasi smo bili nekoliko Presenečeni, ko smo videli razpredeno telefonsko mrežo, asfalta pa ne. Je pa telefon resnično velika pridobitev, saj Poslej Pečarovci niso več odre-Zani od sveta, dasiravno bi jih asfalt še bolj približal. To so Potrdili tudi vaški gostilničar Jože Zelko in gostje, ki smo zatekli: Karel Celec, Rudi Zekš, Stefan Fekonja in Lud-< Zver. Gostilničar je potožil cez slab promet; dejal je, da bi bilo povsem drugače, če bi se >>Sobočanci” lahko pripeljali P° asfaltu. Zaselek Sebeščan je namreč na lepi razgledni točki. ^ Pečarovcih je doma tudi Pjojster lončarstva Emil Zelko, . smo ga imeli priliko spozna-na malem ekranu, ko je RADI BI ŠE VEČ TELEFONOV Pravzaprav je zanimivo in tudi nekoliko čudno, zakaj je v krajevni skupnosti Mačkovci tako velik interes, da bi skoraj vsaka domačija rada imela v hiši telefon. No ja, da bodo lahko poklicali zdravnika, živinozdravnika, v kmetijsko zadrugo, če imajo to in ono pa Je kam drugam. Vendar bi v ta namen zadoščalo tudi, če bi imeli le nekaj telefonov v vsakem kraju. Res je sicer, da ima mačkovska pošta oziroma tamkajšnja centrala v ta namen na vo-J° 140 priključkov in če je priložnost,, zakaj tega ne bi izkoristili, vam porečejo domačini. Na telefon zdaj čakajo le še v Poznanov-C1h in Prosečki vasi, pojavljajo pa se že tudi želje po razširitvi cen-trale. Ali jih bo možno uresničiti? ,,Mi smo v srednjeročnem planu razvoja telefonije sicer Planirali razširitev centrale v letu 1983, vendar vse kaže, da bo ok-^8 polovica predvidenih načrtov izpadlo zaradi nastalih razmer. Kakšna bo usoda razširitve mačkovske centrale, o tem trenutno še ne razpravljamo, ker vodimo v naši delovni organizaciji in v okviru interesne skupnosti za PTT promet takšno politiko, da poizku-arno zadovoljiti najnujnejše potrebe, to je, da napeljemo telefon vsaj v vsako krajevno skupnost. Ce pa bodo možnosti, pa se lahko zgodi, da bodo prišli na vrsto tudi Mačkovci, vendar menim, da smo na tem območju najnujnejšim potrebam zadostili.’ predstavil največjo jugoslovansko čutarico. Sicer pa česa drugega, kar bi bilo treba posebej izpostaviti, v Pečarovcih nismo zvedeli. V teh zimskih dneh so občani zelo zaposleni z delom v gozdu, saj je treba odstraniti po lomljena drevesa, kar je posledica neugodnih vremenskih razmer v decembru. Poleg dohodkov iz gozda, zaposlitve in prodaje živine, ima marsikatera pečarovska kmetija tudi pomembnejše vire dohodkov od prodaje mleka. S sedanjo lokacijo zbiralnice niso ravno zadovoljni, zlasti pa ne kmetje z zaselka Sebeščan; želijo si, da bi ,,mlečar” vozil čez ta hribček in spotoma pobral mleko na Sebeščanu, da jim ne bi bilo treba v oddaljeno Grabo. Morda bi se pobudi dalo ustreči. Zdaj, ko imajo v Pečarovcih vaško trgovino odprto trikrat na teden (ponedeljek, sreda in petek), je veliko boljše kot pa prej, ko so se zaletavali v zaprta vrata. Svojčas so bila pobočja hribov v Pečarovcih porasla z vinsko trto, žal pa je tudi tod trtna uš uničila nasade. Zdaj, ko imamo tudi zoper tega škodljivca škropiva, razmišljajo, da bi se znova lotili vinogradništva. Zemlja, ki je 5. bonitetnega razreda, namreč ni kaj prida primerna za rastlinsko proizvodnjo. ,,Povsem drugače bi bilo, če bi se .Sobočanci’ lahko pripeljali k nam po asfaltu,” so nam dejali v Zelkovi gostilni v Pečarovcih. Kuštanovci so prav gotovo nekaj posebnega, in to od lanskega leta naprej, ko so v vasi uredili telefonijo. A to še ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi imela telefona vsaka tretja hiša (23 priključkov), in to so večinoma kmečke domačije. Kako je to mogoče? boste pomislili tam, kjer se že več let zaman trudite, da bi dobili telefon. Najbrž boste celo dejali, da to ni prav. Bržkone pa boste to mnenje vendarle spremenili, ko boste prebrali še nekaj naslednjih vrstic. Kuštanovčarji so že tedaj, ko so v Mačkovcih gradili novo pošto, stopili v akcijo in prispevali precej lesa za poštno poslopje. V okviru krajevne skupnosti so sprejeli tudi poseben samoprispevek za ureditev telefonije (poleg nekaterih drugih potreb), razen tega so sami prispevali telefonske drogove in jih s prostovoljnimi delovnimi akcijami tudi postavili že lansko zimo. Seveda so morali naročniki plačati tudi poseben prispevek za priključitev telefona. In če bi vse skupaj Našemu vabilu za javno tribuno v Mačkovcih so se odzvali vsi posebej vabljeni predstavniki iz posameznih samoupravnih interesnih skupnosti in delovnih organizacij. (Foto: A. Abraham) CESTE, AVTOBUSNE POSTAJE... Kaj bo s prekategorizacijo ceste Moščanci-Kuštanovci, kdaj bo redno pripeljal šolski avtobus tudi po kuštanovske otroke, kdaj bo vozil šolske otroke v Poz-nanovce (na postajo), kdaj bo postaja v Otovcih na primernejšem kraju, tako da bo povezava (po Doli) z Mačkovci, kdaj bo poskrbljeno, da otroci zaradi prevoza v šolo ne bodo zamujali pouka, kdaj bodo na Certusu ustregli tudi želji Pečarovec glede jutranjega prevoza delavcev v Mursko Soboto, kdaj . . .? Veliko vprašanj je bilo okrog vzdrževanja cest in avtobusnih prevozov, pa tudi veliko pripomb. Mnogo lažje bi jim bilo, če bi (lahko) imeli v krajevni skupnosti kakšno gramoznico. Tako je nekdo iz Pečarovec dejal, da, če bi imeli kje v bližini gramoz, bi ga znosili na ceste v žepih, če drugače ne bi šlo. Tako pa jim drugega ne preostane, da vozijo gramoz iz Mure, kar pa jih zaradi oddaljenosti veliko stane. Na videz v boljšem položaju so v Kuštanovcih, vendar zemljišče, kjer se nahaja gramoz, je last gozdnega gospodarstva, le-to pa nerado sliši, da bi dovolili izkoriščanje gramoza drugim, češ da ga potrebujejo za zavažanje gozdnih poti. To je res, vendar do tja se najbrž tudi oni morajo pripeljati po vaških poteh. Kakšen odgovor pa so slišali od predstavnika občinske skupnosti za komunalno in cestno dejavnost? sešteli, je vsakega veljala ta pridobitev okrog 50 tisoč dinarjev (5 starih milijonov). Toliko pa najbrž marsikdo ni pripravljen dati za telefon. Drži? Zdaj prebivalce Kuštano-vec najbolj žulijo slabe ceste. Vzdrževati jih morajo kar 14 kilometrov! Pred šestimi leti so organizirali večjo delovno akcijo, da bi usposobili za promet z moto- KUŠTANOVCI mirni vozili (tudi za avtobus) vsaj okrog 5 kilometrov dolg odsek do Moščanec, po katerem jih vodi najbližja pot do občinskega središča. Z velikimi težavami so to cesto razširili v upanju, da jo bo potem prevzela in vzdrževala občinska skupnost za ceste. Tako jim je bilo tudi obljubljeno. Vendar ti upi so splavali po vodi in zdaj bi bilo treba zagotoviti okrog 200 tisoč dinarjev, če bi hoteli cesto usposobiti za nemoten ,,Ti problemi so podobni še marsikje drugod v soboški občini, kjer imamo 465 kilometrov kategoriziranih (večinoma makadamskih) cest, dejansko pa jih vzdržujemo še več, in sicer okrog 480 kilometrov občinskih cest. V ta namen je bilo lani na voljo okrog 15 milijonov 330 tisoč dinarjev in če bi jih hoteli v redu vzdrževati, bi potrebovali še trikrat toliko sredstev. Sedaj porabimo na kilometer ceste okrog 32 tisoč dinarjev. To je odločno premalo, toda več pač nimamo. Kljub temu smo lahko bili z dosedanjim načinom vzdrževanja občinskih cest več kot zadovoljni, glede na možnosti, ki smo jih imeli. Zaradi priprave novega zakona in pomanjkanja sredstev pa v zadnjih dveh letih nismo prekategorizirali nobene ceste v občini in dokler ne bodo sprejeta nova merila o pogojih za kategorizacijo, bo treba počakati. Če bo zajeta tudi cesta Moščanci-Kuštanovci, pa bo pokazala razprava. Poudariti pa velja, da Kuštanovčarji imajo kolikor toliko primerno povezavo z Mačkovci.” Pa avtobusno postajališče? Zadeva se vrti v začaranem krogu. V Kuštanovcih čakajo, da jim ga kdo zakoliči, cestno-ko--munalna skupnost pa vztraja, da morajo prej rešiti vprašanje lastništva. Kdo bo dalje vztrajal? Otroci pa čakajo . . . Iz odgovora predstavnika Cer- Pred šestimi leti so Kuštanovčarji organizirali večjo delovno akcijo, da bi usposobili za promet z motornimi vozili cestni odsek Moščanci-—Kuštanovci, in to v upanju, da jim bo pri tem priskočila na pomoč tudi občinska skupnost za ceste. Sami sojo razširili, denarja za navoz gramoza pa nimajo. promet. Kje pa naj vzamejo toliko denarja? Se za telefonijo so namreč dolžni okrog 230 tisoč dinarjev. Velika želja Kuštanovčar-jev je tudi, da bi avtobus, ki vozi skozi Križevce na Goričkem, zapeljal tudi do Kuštanovec vsaj dvakrat dnevno, kajti sedaj morajo pešačiti precej daleč do av- tusa pa povzemamo: ,,Mi, avto-busarji, če tako rečem, vozimo po cestah in ne moremo leteti po zraku. Če torej vozimo pb cestah, morajo biti le-te usposobljene za avtobusni prevoz. Zato treba razlikovati možnosti in želje. Samo prazen avtobus tehta 11 ton. V glavnem je vsepovsod tako, da se skušamo z avtobusi .prebiti’ do vsake postaje, dokler nam to omogočajo razmere na cestah. Mogoče je vmes tudi nekaj primerov samovolje voznikov, vendar oni v prvi vrsti odgovarjajo za varen prevoz in oni lahko presodijo, če se lahko zapeljejo po določenem cestnem odseku ali ne.” Prav gotovo je v vsem tem tem veliko resnice. Vendar ne bi smeli pozabljati na obljube ali pa, da občani na svoje pobude in predloge zaman po več let čakajo na odgovor. ŠE TO: Javna tribuna v Mačkovcih je vsekakor uspela, tako po bogati razpravi kot dobri udeležbi iz vseh vasi krajevne skupnosti in kot smo zapisali, so prišli tudi vsi (posebej) vabljeni. Vsi so se zares potrudili in tudi mi smo se trudili, da bi iz razgovora izluščili in zabeležili vse, kar je bilo povedano. Žal nam to najbrž ni uspelo, vendar pa bomo še pisali o teh krajih in ljudeh. Naš namen je, da s pomočjo takšnih srečanj spoznamo življenje, delo, probleme in načrte v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Zapis sta pripravila: ŠTEFAN SOBOČAN IN JOŽE GRAJ tobusnih postaj v Mačkovcih, Moščancih ali Košarov-cih. Seveda uresničitev te želje ni odvisna od njih samih. Najti bo treba skupno rešitev, tako kot so jo našli s Tovarno mlečnega prahu Murska Sobota za izgradnjo nove zbiralnice mleka. Ce bo šlo vse po načrtih, jo bodo • uredili do jeseni. MAČKOVCI Kdaj šola in vrtec O razmerah, kakršne imajo za svoje delo učenci in učitelji na osnovni šoli v Mačkovcih, smo že večkrat pisali. Stanje postaja skoraj nevzdržno. In kakšna rešitev se obeta,? Z referendumskim programom smo se v občini Murska Sobota dogovorili, da bo najprej na vrsti izgradnja centralne osnovne šole v Puconcih, takoj zatem pa bo sledila gradnja 4-raz-redne šole in vrtca z dvema oddelkoma v Mačkovcih. V programu je ta investicija predvidena za leto 1983. Gradnja 1. faze osemletke v Puconcih poteka zadovoljivo in vse kaže, da bodo učilnice ter ostali prostori nared že do jeseni. Nedograjena pa bo ostala še telovadnica. Vrednost celotne investicije je bila planirana okrog 65 milijonov dinarjev, že sedaj pa je bilo treba plačati blizu 90 milijonov dinarjev zaradi občutne podražitve gradbenih del. Nerešeno je še tudi vprašanje čistilne naprave in kanalizacije. Še vedno velja, da bo gradnja šole in vrtca v Mačkovcih na vrsti takoj za Puconci, kot je zapisano v referendumskem programu. » mh ona es 4. MARCA 1982 STRAN 11 naši kraji in ljudje boljši jutrišnji dan Sredi priprav na skorajšnje volitve so se krajani krajevne skupnosti Gaberje odločili, da bodo opravili tudi referendum za novi krajevni samoprispevek. Družbenopolitična aktivnost v krajevni skupnosti bo zaradi tega morala biti večja, a tega se ne bojijo, saj so rudi doslej opravili volitve med prvimi v občini, pa tudi krajevni samoprispevek so vedno sprejeli. Najprej pa seveda velja predstaviti to prizadevno krajevno skupnost, ki je že doslej veliko storila za razvoj kraja. V zadnjih desetih letih se je število prebivalstva sicer nekoliko zmanjšalo, tako da jih danes na območju krajevne skupnosti živi 650, vendar pa zmanjšanje ni vznemirljivo, saj se zaposlujejo v lendavskih delovnih organizacijah, kjer predvsem mladi dobivajo svoj vsakdanji kruh, medtem ko si življenjsko okolje ustvarjajo v vasi oziroma krajevni skupnosti. Za dobrih 30 se je zmanjšalo tudi število zdomcev, tudi ti so našli mesta doma, ali na kmetijah ali pa v delovnih organizacijah. V vasi, oziroma krajevni skupnosti, imajo trgovino, podružnično šolo, vrtec, krajevni urad, to pa je, kot sami pravijo, dovolj za razgibano življenje. Prav milo bi se storilo naključnemu popotniku, ki bi se podal v ta kraj. Posebej še v sončnih dneh, ko ožarijo vinogradniška rebra, ko se ponuja pred očmi zares idilična slika. Ozka makadamska pot vijuga med vinogradi in starimi —v veliki meri še s slamo kritimi bajtami, katero arhitekturo le tu in tam ruši nov slog potrošniških počitniških hišic. Takšna sta Murski vrh in Murščak, za domačine ena vas. Razdelitev pa menda izvira še iz župnijskih časov, ko je spadal »vrh« pod kapelsko župnišče, Murščak pa pod videmsko. UJETI V SPONE PRETEK- LOSTI Ta dan, ko smo jih obiskali, pa je bil turoben in tako smo še laže doggnali resnično sliko tega kraja na obronku Prlekije. Kot da bi se spet povrnili v preteklost, v čase, ko so še tod in v sosednjih vaseh posestniki krojili usodo viničarjem. Ko smo se takole sprehajali po ozkem makadamskem grlu, so nas le električni drogovi opomnili, da smo v osemdesetih letih dvajsetega stoletja. In pa tiste, v nebo vpijoče in čeprav tako lokacij- sko blizu, pa v bistvu vendarle daleč — počitniške hišice. Takole, uklenjeni med spone preteklosti in tempom današnjega časa, ki mu tukaj očitno — še žal vedno niso dorasli — prebivajo domačini Murskega vrha in Murščaka. Nekaj čez tristo petsedet jih še kljubuje časom v kraju, kjer so odrasli, oziroma kjer so živeli njihovi predniki — viničarji. Od teh borih zaplat zemlje jim živeti ni lahko, zato so mlajši postali delavci v delovnih organizacijah gornjeradgonske občine. Starejši pa životarijo in se prebijajo s pomočjo pokojnin, ki jim komaj zadoščajo za — Staro in novo: prvo prebivališče domačinov, drugo prijeten kotiček za konec tedna za petične meščane. li električno napetostno omrežje, uredili avtobusna postajališča, pa tudi pri ureditvi vaškega doma ni bila blagajna krajevne skupnosti zaprta. Delali smo torej tisto, kar smo najbolj potrebovali. Seveda moram povedati, da smo bili deležni tudi pomoči občine, dobili smo namreč sredstva iz solidarnosti in Krajani bodo del svojih sredstev namenili tudi za adaptacijo stare osnovne šole, da bi bilo njihovim otrokom kar najbolje. Ob šoli deluje tudi otroški vrtec, v vaškem domu pa bodo poskrbeli še za aktivnost mladih. Ob glavni cesti, ki pelje skozi vas, bodo uredili pločnike, več kot 5 kilometrov cestišč pa so asfaltirali s pomočjo dosedanjega samoprispevka. Upajo, da bo tudi novi referendum uspel. BODOČE NALOŽBE ZA MLADE 14. marca se bodo v krajevni skupnosti odločali — Ena izmed mnogih s slamo kritih hiš, ki kar kličejo po prenovi. borno življenje. Mladi odhajajo, starejši pa si iščejo uteho in razvedrilov žlahtni kapljici, ki je tukaj ne manjka . . . KAJ LAHKO PRINESE VINSKA CESTA? To je vprašanje, na katerega si domačini še sami ne znajo odgovoriti, pričakujejo pa veliko. Letos bodo namreč asfaltirali okoli kilometer in pol občinske ceste, ki bo nadaljevanje vinske ceste iz Kapele. Da pa bodo slednjič vaščani le učakali asfaltno prevleko, ni dvoma, saj so zemeljska dela že opravljena. Ker občinska komunalna skupnost nima denarja, kljub temu da so zajeti v referendumskem programu, bodo vsa dela — veljala bi naj okrog tri milijone dinarjev — financirali sami iz krajevnega samoprispevka. Dodatni del pa še sami vaščani, katerega bi kasneje, ko bo občinska skupnost povrnila stroške krajevni skupnosti, uporabili za posodobitev krajevnih cest. In prav v to okno v svet so uprte oči in upi vaščanov. Želje so povezane z avtobusno povezanostjo kraja, kjer je trenutno zaposlenih približno sto vaščanov. Cesta bo velika samoupravnih interesnih skupnosti. S krajevnim samoprispevkom se bo vsako leto nabralo kakih 4 do 4,5 milijona starih dinarjev. S tem denarjem bodo dokončno uredili vaški dom, da bi v njem zaživelo delo organizacij in društev, zlasti mladinskih. Zbrali bodo tudi denar za ureditev pločnikov ob glavni cesti, saj vas dobiva čedalje večjo podobo predmestja, uredili bodo ulično razsvetljavo, uredili bodo osnovno šolo, ki v času stabilizacije dobiva čedalje večjo veljavo. Vse bodo torej storili za mlade, za svoj naraščaj, ki ga varujejo v vrtcu in šolajo v podružnični šoli. Za novi krajevni samoprispevek so predlagali, da bi delavci plačali 2 odstotka od osebnih dohodkov, kmetovalci 5 odstotkov od katastrskega dohodka, obrtniki 2 odstotka od dohodka in vaščani, ki so na začasnem delu v tujini, 150 dinarjev mesečno. Odločitev o novem krajevnem samoprispevku so sprejeli, upajo, da jo bodo vaščani potrdili na referendumu, da bodo tako kot doslej pokazali svojo pripravljenost pomagati sami sebi, predvsem pa mladim, ki bodo nekega dne morali prevzeti odgovornost za razvoj vasi v svoje roke. Ker poznamo krajane Gaberja, ne dvomimo, da jim to tudi tokrat ne bi uspelo. Jani D. pridobitev še za gospodinje, ki se bodo tako lažje odpravljale po nakupih v Hrastje Moto, Rožički vrh ali Kapelo. Lastne trgovine si niti želeti ne upajo .. . Nova cesta, pa je vendarle priložnost za razvoj kraja. Še posebej, če bodo pokazali dovolj zanimanja turistični delavci, ki bi lahko tako razširili turistično ponudbo v pristnem okolju. USODA NEKDANJE ŠOLE?! Za razvoj družabnega življenja v kraju pa ima nedvomno življenjski pomen usoda nekdanje osnovne šole, ki je tukaj ni že od leta 1977. Danes je v upravljanju VG Kapela, ki pa objekta ne izkorišča, razen za kletenje vinskih sodov. Ce bi prešla v last KS, bi nedvomno postala zametek družabnega življenja v krajp, ki resnici na ljubo danes ne obstaja. Do pred dvema letoma so delovali mladinci, na koncu pa so še ti vrgli puško v koruzo. Pa se še vaščani srednjih let dobro spominjajo časov, ko so igrali vaške igre, ki so še kako navduševale domačine . . . Tekst in foto: V. paveo 35 LET ZVEST ČEBELAM Če vas pot vodi skozi Lipo, boste, enako kot jaz, postali pozorni na domačijo Ivana Zvera. Na dvorišču ne boste videli le številnih kmetijskih strojev in skladovnice drv, ampak tudi lopo s 100 čebeljimi panji. Čebelarja pa vam ne bo treba povprašati o njegovem delu, saj sem to storil jaz, in če vas zanima, o čem sva se pogovarjala, preberite še nekaj vrstic! Ivan Zver ni navaden kmet. Tudi njegova žena ni navadna kmečka gospodinja. Oba se namreč zelo navdušujeta ne le za delo, ampak tudi kulturno dejavnost. Ivan je že zrežiral okrog 50 iger. Oba zelo rada bereta. V ta namen imata bogato knjižnico, naročena pa sta na mnoge časopise in revije. Rada rešujeta tudi križanke. ,, Vi pa ste tudi čebelar. Kaj vam pomeni ta konjiček, ki pa najbrž ni povsem hobi, saj imate od prodanega medu tudi dohodke?” sem povprašal Ivana potem, ko sva se vrnila od čebelnjaka. Mimogrede naj povem, da sem od tam zelo hitel, saj so se čebele precej zaletavale vame. Tudi pičiti znajo, ne le prinašati med. ,,Res je, da čebele prinašajo med, ki ga prodajam Medeksu, drži pa tudi, da čebelarstvo ni poceni. Videli ste 100 panjev. Če bi jih kupil v trgovini, bi moral odšteti veliko denarja, tako pa sem si jih sam naredil in s tem zmanjšal stroške. Čebele je treba tudi hraniti. Cena sladkorja stalno narašča kar seveda povečuje izdatke. Če hočeš imeti dovolj medu, je treba s temi žuželkami tudi na pot...” Tako torej: čebele, dasirav-no so to pridne ,,živalce”, ne prinašajo sladkega medu kar tako, da ne bi vanje nič vlagali. Seveda pa je čisti dohodek tem višji, čim nižji so stroški. Iskrene čestitke ob dnevu žena! ,,No, ja, tako stroge računi-ce pa se ne grem, ” je dejal Ivan, ,,saj bi potem čebelarstvo že opustil; so namreč leta, ko je treba več vložiti kot pa dobiš. Moj glavni vir dohodkov je vendar kmetija. Imamo 5 hektarjev orne zemlje in 3 hektarje ostalih površin. Tudi vinograd! Na njivskih površinah sejemo koruzo za zrnje in silažo, saj je treba dnevno nakrmiti 14 glav živine, kot vsi drugi Liplančarji pa pridelujemo tudi večje količine krompirja. ” Zverovi imajo lepo urejeno kmetijo, ki jo bo verjetno prevzel sin, ki je trenutno pri vojakih. Za čebelarstvo se je že navdušil. Tako tudi sin, ki se je poročil v Bogojino. Čebelarstvo je torej še naprej na pohodu. ,, Držimo se še kar dobro. Čebele vozim tudi na pašo v Slavonijo in Vojvodino, kjer so velike površine repice. Tam ostanejo do cvetenja akacije. Nato od doma spet selim čebele na Pohorje, kjer cveti hoja, pa spet v Vojvodino. To ni delo lahko. Če pa ima človek veselje, se pač žrtvuje. Za bližnje selitve sem kupil veliko traktorsko prikolico, za selitev na pašo v Vojvodino pa najamem kamion. Pravzaprav koristim priložnostno vožnjo neke soboške organizacije, katere tovornjaki bi sicer peljali tja prazni. ” Ivan Zver je član čebelarske družine v Beltincih. Tako kot na drugih pomurskih čebelarskih območjih (družinah), se tudi na beltinskem število panjev povečuje, medtem ko je število čebelarjev menda celo v zadnjem času nekoliko manjše. ,, Prizadevati si moramo, da bo čebelarjev več, saj je čebelarstvo zelo koristno za našo skupnost, ” je končal Ivan. S. SOBOČAN STRAN 12 VESTNIK, 4. MARCA I Elradove delavke, matere, žene Delavke TOZD Elektronika in elektromehanika pri svojem vsakdanjem opravilu lesna industrija 64260 bled ljubljanska c. 32 telefon: 064-77661 telegram: lip bled telex: 34 525 yu Jipex PROIZVODNI PROGRAM: - VHODNA VRATA - GARAŽNA VRATA - NOTRANJA VRATA - OPAŽNE PLOŠČE - ISO-SPAN ZIDAKI - NOTRANJE - OBLOGE POHIŠTVO PRODAJAJO V POSLOVALNICI LIP BLED V MURSKI SOBOTI, Cvetkova la, telefon: 1069) 22-941. 22-942 IN ŠTEVILNIH TRGOVINAH S POHIŠTVOM Iskrene čestitke ob 8. marcu! I Naše žene, matere, dekleta se v skladu z načeli naše socialistične samoupravne družbene ureditve enako: I pravno vključujejo v vsa družbena dogajanja. Lahko jih najdemo povsod, v vseh poklicih, tudi takšnih,, ki so ti delo, ki ga opravlja danes, kljub temu da z osebnim dohodkom ni najbolj zadovoljna. Včasih pravi, ko sta bili hčeri še mlajši, je bilo težko z varstvom in zato nekaj časa ni bila zaposlena. Zdaj pa je lažje, saj mlajšo MARTA KLEMENČIČ je že pet let analitik v prodajnem sektorju DSSS v Gore-nje-Elradu. Kot mlada mamica, žena in delavka pa se srečuje s težavami. Saj je vse uskladiti zares zelo naporno in terja veliko časa in ži Martina Kniplič Sonja Klaneček Marta Klemenčič še bili ne tako dolgo nazaj izključna domena močnejšega spola, V Gorenje-Elradu, delovnem kolektivu, ki se že hčerko zjutraj, ko gre Martina na delo, pazi mož, ki je trgovec in prične z delom uro kasneje. Vesela je tudi, da so se preselili v novo halo. Moti jo le to, da mora hoditi v vljenjske energije. Dveletni sinček ji pogosto boleha, zato je veliko v bolniški, kar se še kako pozna v kuverti na koncu meseča. Tega pa razen v obliki nekaj starih tisoča- TRGOVSKO PODJEDE wMesna LJUTOMER PO Trgovsko podjetje »VESNA« Ljutomer se trudi, da bi bile naše poslovalnice čimbolje založene z artikli, ki so potrebni vam in vašemu gospodinjstvu. Ob 8. marcu vam iskreno čestitamo, zahvaljujemo se vam za vaše dosedanje zaupanje in se priporočamo tudi v bodoče! PRODAJAJO V POSLOVALNICI LIP BLED V MURSKI SOBOTI, Cvetkova 1a tel. (069) 22-941, 22-942 IN ŠTEVILNIH TRGOVINAH S POHIŠTVOM g Gorenje Etrad Gornja Radgona čestita članicam kolektiva I in ostalim občankam Uob dnevu žena! HM M» UHa MB MB KOMI BB ^^IK, 4. MARCA 1982 STRAN 13 sport MARATONI TREH SRC V Radencih prvenstvo Slovenije Pod pokroviteljstvom delovne organizacije Radenska bodo tudi letos v Sloveniji trije MARATONI TREH SRC. Prvi bo 24. aprila ob 14.00 uri v Radencih, na sporedu pa bodo trije teki, in sicer na 10 km, 21 km in 42 krri. Tek na 21 km pa bo veljal tudi za prvenstvo SR Sloveniije v malem maratonu. Drugi maraton bo 25. septembra v Bovcu in tretji 23. oktobra v Kranju. Tekmovanje v Bovcu bo veljalo tudi za testni tek bronasti test). Absolutni zmagovalec vsakega maratona treh src dobi pokal Radenske. Diplomo in testno priznanje prejmejo na dan prireditve tisti udeleženci, ki so se prijavili v razpisanem roku (do 10 dni pred prireditvijo), ostali pa v 45 dneh po prireditvi po pošti. Prijave za udeležbo na maratonu treh src v Radencih je potrebno poslati do 15. aprila 1982 na naslov TVD Partizan Radenci. Udeleženci maratona tečejo na PRIJAVNICA ZA MARATON TREH SRC V RADENCIH kategorija Priimek in ime: Rojstni podatki: Popoln naslov: Datum: Podpis: Tekel bom /obkroži/: 1 .maraton,2.mali maraton,3.trim tek Štartnino sem plačal dne: za lovoriko kaveljc — korenina, tek v Kranju pa bo štel za prvenstvo Slovenije v maratonu. Udeleženci tekaških maratonov bodo razdeljeni po starostnih kategorijah. Vsak udeleženec po preteku proge prejme spominsko značko maratona treh src, diplomo za udeležbo na 21 oziroma na 42 km. testno priznanje v odvisnosti od časovnega zaostanka za zmagovalcem (zlati, srebrni in lastno odgovornost, morajo pa upoštevati razpis in navodila organizatorjev, morajo biti prijavljeni in zdravniško pregledani in da organizatorju poravnajo del stroškov s štartnino za teke na 21 in 42 km (100 dinarjev, če se prijavijo v roku, oziroma 200 dinarjev, če se prijavijo na dan prireditve). F. M. KEGLJANJE Športno kegljišče v Soboti Kljub dokaj razviti športni rekreaciji v soboški občini delovni ljudje in občani že dalj časa pogrešajo športno kegljišče v Murski Soboti, kjer bi se lahko udejstvovali. To še zlasti velja za starejše, kijih ta športna panoga zelo privlači. Pred dnevi so se v Murski Soboti sestali predstavniki TKS, ZTKO in KK Čarda ter razpravljali o tej problematiki. Dogovorili so se, da se bodo v kratkem sestali s predstavniki Radenske in iskali možnosti rešitve tega problema z ureditvijo kegljišča v Diani ali v Čardi. Za ureditev športnega kegljišča v Murski Soboti je tudi zainteresiran občinski sindikalni svet, kajti sicer je vprašljiva izvedba delavskih športnih iger v tej panogi. Predlog, da bi se vozili na kegljišče v Ljutomer, ni najbolj sprejemljiv. JUDO-DRŽAVNO PRVENSTVO ČLANIC Joža Horvat vice prvakinja V Novem Sadu je bilo državno prvenstvo v judu za članice, katerega se je udeležila tudi članica soboškega Partizana Joža Horvat in v kat. do 56 kg dosegla izreden uspeh. Potem, ko je premagala vse svoje nasprotnice, se je v finalu srečala s petkratno državno prvakinjo Lazarevičev« iz Vojvodine. Srečanje se je končalo z minimalno zmago Lazarevičeve. Tako je Horvatova osvojila odlično drugo mesto in srebrno kolajno, kar je doslej največji uspeh pomurskega ženskega juda. V soboto pa bo v Beogradu državno člansko prvenstvo v judu, na katerem bo nastopil tudi Sobočan Vinko Apšner v kat. do 78 kg. JUDO - TEKMOVANJE PIONIRJEV NAJUSPEŠNEJŠI LJUTOMERČANI V organizaciji Partizana Murska Sobota je bil prvi pozivni turnir pionirjev Pomuija in Medžimurja v judu, katerega se je udeležilo 68 tekmovalcev iz Čakovca, Lendave, Ljutomera in Murske Sobote. Presenetljivo so bili tokrat najuspešnejši Ljutomerčani, ki so prepričljivo zmagali v skupni uvrstitvi, hkrati pa osvojili tudi največ prvih mest. Rezultati — do 32 kg: 1. Virag (Lj), 2. Pintarič (MS), 3. Šulentič in Bogdan (Ča); do 38 kg: L Lešnjek (Le), 2. Duh (MS), 3. Muršič in Škrjanec (Lj); do 42 kg: 1. Prinčič (Lj), 2. Lebar (Lj), 3. Perš (MS) in Files (Ča); do 52 kg: L Kulčar(Le)2. Petkovič (Le), 3. Hajdinjak in Jami (Le) in nad52 kg: 1. Vojsk (Lj), 2. Petrovič (Ča), 3. Balažič (Lj)in Kraljek (Ča). Ekipni vrstni red: L Ljutomer 21 točk, 2. Lendava 15, 3. M. Sobota 7 in 4. Čakovec 7 točk. V soboto bo v Lendavi prvi pozivni turnir mlajših mladincev in članov, na katerem bodo nastopili tekmovalci iz Varaždina, Čakovca, Lendave, Ljutomera in Murske Sobote. § q STRELSTVO Prvi Bedičev memorial Na strelišču v Murski Soboti je bilo zaključno tekmovanje za memorial Jožeta Bediča, ki ga je pripravila občinska strelska zveza Murska Sobota. Na predhodnih družinskih tekmovanjih je sodelovalo 272 strelcev, tokrat pa je nastopilo 15 strelskih družin s-60 strelci. Ekipe so bile štiričlanske. Največ uspeha so imeli tekmovalci strelske družine Noršinci, ki so ekipno in posamično osvojili prvo mesto. Rezultati: Ekipno: 1. SD Noršinci 2.103, 2. SD Koloman Flisar Tišina 2.075, in 3. SD Boris Kidrič, Murska Sobota 2836 krogov; posamezno: 1. Štefan Balaško (Nor) 547, 2. Marjan Madjar (Nor) 535 in 3. Dragica Rumeš (BK) 528 krogov. Občinska zlata puščica Špindlerju Občinska strelska zveza Ljutomer je pripravila tekmovanje v streljanju z zračno puško za občinsko zlato puščico. Na tekmovanju je sodelovalo 20 strelcev iz treh strelskih družin. Zmagal je Ljubo Špindler iz SD Ljutomer s 553 krogi pred Rajkom Robnikom (Presika) 552, Stankom Kapunom (Ljutomer) 548, Lidijo Belec (Ljutomer) 543 in Francem Rauterjem (Vesna) 538 krogov. Vseh pet strelcev je izpolnilo normo za regijsko tekmovanje. R. Kapun ZMAGI MURE IN NAFTE Slovenska ligaša Mura in Nafta sta odigrali prijateljski tekmi. Mura je v Varaždinu prema|»ala Siobodo z 2:1. Oba gola je dosegel Sebjan. Nafta pa je v Lendavi premagala Polet z 2d). Strelca golov sta bila Banotai in Hozjan. KEGLJANJE Čarda premagala evropskega prvaka V Brežicah je bil kegljaški turnir, na katerem so nastopile štiri ekipe: Medveščak iz Zagreba, Terma, Čarda in Brežice. Največ uspeha so imeli kegljači Čarde, ki so osvojili prvo mesto ter premagali evropskega prvaka Medveščaka iz Zagreba. Na tekmovanju je bilo postavljenih kar pet rekordov kegljišča, in sicer Hari Steržaj 894, Smodiš 898, Drvarič 899, Miro Steržaj 909 in Dragaš 930 podrtih kegljev. Ostala igralca Čarde, Prelog in Horvat, pa sta podrla 838 oziroma 861 kegljev. To je torej izredno lep uspeh pomurskih kegljačev, ki uspešno tekmujejo tudi v prvi slovenski ligi. Rezultati: Čarda 5.299, Medveščak 5.239, Brežice 4.987 in Terma 4.767 podrtih kegljev. SLOV. KEGLJ. LIGA---------—------------------ Tekstil-Slovan:Carda 5346:5392 V tretjem kolu tekmovanja slovenske kegljaške ligeje ekipa Čarde iz Murske Sobote gostovala v Ljubljani in premagala ekipo Tekstil-Slovan. To je že druga zmaga pomurskih kegljačev. Junak srečanjaje bil Smodiš, kije podrl 945 kegljev, in kot kažejo njegovi zadnji rezultati,je v izradni formi. Ostali kegljači Čarde pa so dosegli naslednje število kegljev: Hari Steržaj 914, Miro Steržaj 914, Kovačič 892, Horvat 873 in Drvarič 864. V četrtem kolu gostuje Čarda v Celju. MD NOGOMETNIH SODNIKOV--------------------- Dobri odnosi so puffoi za boljše delo Medobčinsko društvo nogometnih sodikov Murska Sobota, ki deluje za ljutomersko, radgonsko in soboško občino, šteje 42 sodnikov, kar je zdaleč premalo za potrebe 31 nogometnih klubov, ki delujejo na tem ob; močju. V zadnjem času so pri svojem delu dosegli določen napredek, saj imajo v svojih vrstah trenutno enega zveznega in devet republiških sodnikov. Delo te športne organizacije, ki bo v kratkem tudi registrirana kot športna organizacija, pa bi bilo še uspešnejše, če bi imeli boljše odnose z medobčinsko nogometno zvezo, trenersko organizacijo in klubi. Poleg tega pa so na nedeljski volilno-programski konferenci tudi kritizirali nedisciplino nekaterih sodnikov, ki ne opravljajo svojih nalog. Zavzeli so se zato, da je potrebno čimprej odpraviti nesoglasja med nogometnimi organizacijami, kajti samo dobri medsebojni odnosi so pogoj za uspešnejše delo. Prav tako so poudarili, da je v prihodnje potrebno še več skrbi nameniti usposabljanju sodikov in sproti preverjati njihovo znanje, hkrati pa tudi več pozornosti nameniti vzgoji nogometašev ter poskrbeti za varno vodenje tekem mož v črnem. Na volilno-programski konferenci so sprejeli akcijski program ter zaslužnim podelili priznanja. Ob 60-letnici sodniške nogometne organizacije Jugoslavije je prejel zlato značko Vlado Kukanja. Praktična in pismena priznanja pa so prejeli tudi zaslužni člani. Izvolili so novo vodstvo. Za predsednika je bil izbran Koloman Županek. F. Maučec --- CVEN ------------------------------------- AKTIVNO DRUŠTVO PARTIZAN Društvo Partizan Cven sodi med aktivnejše v ljutomerski občini, ki se je uveljavilo z nekaterimi množičnimi akcijami, kot so: Na teku se dobimo, Vsi na kolo, ter tekmovanja za športno značko. Med ostalimi dejavnostmi izstopa odbojka, saj tako moška kot ženska ekipa nastopata v pomurski ligi ter sta osvojili drugo oziroma prvo mesto. Poleg tega pa se ukvarjajo še z namiznim tenisom, nogometom in gimnastiko. To so ugotovili na letnem občnem zboru. Dogovorili so se, da bodo tudi v letošnjem letu dajali poseben poudarek množičnim akcijam. Poleg že uveljavljenih akcij bodo izvedli še partizanski mnogoboj. Prizadevali so bodo izšolati potrebne strokovne kadre in v svoje vrste pritegniti še več občanov. Stanko Žunič V slovenski rokometni ligi ima Pomurje dva predstavnika. To so rokometašice Polane iz Velike Polane in rokometaši Poleta iz Murske Sobote. Oboji se že nekaj časa pripravljajo za spomladanski del tekmovanja. Rokometašice Polane so se začele pripravljati za nadaljevanje prvenstva že v začetku januarja pod vodstvom trenerja Mate Šemovčana in Jožeta Vogrinca. Trenirajo dvakrat tedensko v telovadnici osnovne šole v Veliki Polani. Treningi so dokaj dobro obiskani, ekipa pa tudi sodeluje na zimskem prvenstvu Varaždina. V moštvu ne JOŽE VOGRINEC — vodja rokometnega kluba Polana pri športnem društvo Polana. bo prišlo do bistvenih sprememb, čeprav računajo, da bi naj mlade igralke zamenjale nekatere starejše, ki iz objektivnih razlogov ne bodo več nastopale. Želja tako rokometašic kot tudi tehničnega vodstva kluba je, da bi obdržali solidno šesto mesto, ki so ga dekleta osvojila v jesenskem delu tekmovanja in kar je doslej največji uspeh. To sicer ne bo tako lahko, vendar pa obstajajo realne možnosti za dosego tega cilja. V nasprotnem primeru se bo ekipa morala posloviti od prve slovenske lige, česar pa si ne želijo. Rokometni klub Polana, ki namenja posebno skrb tudi mlademu naraščaju, se bori. s finančnimi težavami, vendar pa upajo, da bodo tudi tokrat deležni ustrezne pomoči širše družbene skupnosti in da bo ekipa z uspehom predstavljala lendavsko občino v najvišjem slovenskem razredu. Sicer pa so Polančani hvaležni obrtnikom lendavske občine, ki so ženski ekipi omogočili sodelovanje v zimski ligi Varaždina, kar bo prav gotovo pripomoglo k boljši uigranosti ekipe v nadaljevanju prvenstva. Rokometaši Poleta iz Murske Sobote so pričeli s pripravami za spomladanski del tekmovanja pod vodstvom trenerja Vlada Roškarja v začetku meseca februarja. Vadijo trikrat tedensko v telovadnici tovarne Mura. Kot je znano, je moštvo po vrnitvi iz druge zvezne lige v igralskem kadru doživelo precejšnje spremembe, kot vse kaže pa bo do nekaterih sprememb prišlo tudi v nadaljevanju prvenstva. Moštvo sta zapustila Horvat in Bertalamč, verjetno bo zopet zaigral igralec Mladinca Banfi, računajo pa tudi na enega perspektivnega igralca iz Črenšovec. Tako bo ekipa Poleta še bolj pomlajena. Ker se v novi tekmovalni sezoni predvidevajo spremembe tekmovanja, je kajpak naj- VLADO ROŠKAR - trener rokometašev Poleta iz Murske Sobote. večja želja Sobočanov, da bi se obdržali v slovenski ligi, kajti izpad bi vsekakor vplival na nadaljnji razvoj rokometa v pomurskem središču. V prvem delu tekmovanja je moštvo Poleta osvojilo sedmo mesto, čeprav so mnogi pričakovali veliko več. To mesto pa bi morali obdržati tudi ob koncu tekmovanja, če želijo še naprej ostati v družbi najboljših slovenskih rokometašev. Upajo, da se jim bo ta želja s prizadevanjem vseh uresničila in da bodo še naprej razveseljevali številne pristaše rokometne igre v Murski Soboti. Feri Maučec Kovač med osmerico Na 35. mladinskem prvenstvu Slovenije za posameznike in dvojice, kije bilo v Novi Gorici, je nastopilo tudi 6 Sobočanov, ki so si pridobili pravico na regijskih kvalifikacijah. Od Sobočanov se je najbolje uvrstil republiški pionirski prvak Dušan Kovač, in sicer med osmerico, kar predstavlja lep uspeh. Med najboljših 16 seje uvrstil Zadravec, ostali pa so bili izločeni v prvem ali drugem kolu, velja, pa pohvaliti najmlajšega Benka, kije v tolažilnem delu osvojil 3. mesto. Med osmerico se je uvrstila tudi dvojica Kovač — Močan. M. U! Tanja Sinic najboljša Drugi regijski selekcijski turnir za mladince in mladinke, kije bil v Gornji Radgoni, je od pomurskih predstavnikov prinesel največ uspeha dekletom. V najboljši skupini je Benkovič osvojil 4. mesto. Kuzma peto, Unger M. šesto mesto. V drugi skupini sta bila Varga iz Lendave drugi in Mekicar tretji, v tretji skupini je Samu zasedel 2. mesto, Vršič iz Radgone pa 3. mesto. V prvi skupini mladink je slavila Tanja Sinic iz Sobote z rezultatom 7:0. pred Natašo Vogrinec. N.Mesto:MU' Pomurje 28:88 V 14. kolu slovenske ženske košarkarske lige je Pomurje gostovalo v Novem mestu in zabeležilo visoko zmago. Koše za Pomurje so dosegle: N. Koren 26, Škraban 12. Šiško 12, Žitek 10, Flegar 10, T. Koren 6. Brumen 4, Gregor 3. Merklin 3 in Gašpar 2. Predstavljamo vam- DVAJSET LET PREDAN NOGOMETU Že pred dvajsetimi leti se je začel ukvarjati z nogometom v rojstnem kraju Lipi. Takrat so mladi, željni najbolj popularne nogometne igre, sami organizirali prijateljska srečanja z nogometaši iz sosednjih in oddaljenih krajev. Tako se spominja, da so šli igrat nogometno tekmo na Cankovo s kolesi in zemljevidom v rokah, saj do takrat nobeden od igralcev še ni bil v tem kraju. Ker v Lipi ni bilo nogometnega kluba, je leta 1961 začel igrati v Beltincih in ljubitelje nogometa navduševal polnih enajst let. Potem je dve leti igral za nogometni klub Turnišče, zadnjih osem let pa igra pri nogometnem klubu Lipa. Beseda je o devetintridesetletnem Viktorju Tkalcu, stomatologu iz Beltinec, ki je vodja zobne ambulante na osnovni šoli 17. oktober v Beltincih. Viktor Tkalec je bil med ustanovitelji nogometnega kluba Lipa in je vse od ustanovitve pa do danes član upravnega odbora. •S svojimi organizacijskimi in tekmovalnimi sposobnostmi je veliko prispeval k uspehom nogometnega kluba. Najprej so začeli tekmovati v jretji občinski ligi Murska Sobota, vendar so se kmalu uvrstili v drugo občinsko ligo. Naposled pa že nekaj let uspešno tekmujejo v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota. Za svoj največji uspeh si štejejo drugo mesto v prvi medobčinski ligi. Za nogomet vlada v Lipi izredno veliko zanimanje, kar je moč sklepati z obiska na tekmah. Ob pomoči krajanov, krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij pa jim je uspelo zgraditi novo nogometno igrišče in slačilnice, pri čemer so opravili veliko prostovoljnega dela. . j; Viktor Tkalec je opravil turu izpit za nogometnega sodnika m inštruktorja, kasneje pa še za nogometnega sodnika in inštruK-torja kasneje pa še za trenerja. Zadovoljen je, ker je toliko pro; stega časa posvetil nogometu, saj je v tej igri našel svoje zadovoljstvo. Pravi pa, da je čas, da se poslovi od aktivnega igranja, kajti vedno težje se je kosati z mladimi. Četudi ne bo več akti vno igral, najbrž brez nogonie ne bo mogel. Feri Maučec STRAN 14 VESTNIK, 4. MARCA 1^ kronika POŽAR V ODRANCIH IV ponedeljek, 22. februarja, ob 9.20 uri je Milan Marinič z Janževega vrha I sicer pa. zaposlen na Kmetijskem kombinatu v Gornji Radgoni, peljal s traktorjem cisterno, v kateri je bilo 4.500 litrov vina. Pri zavijanju seje prikolica prevrnila, z nje se I je skotalila cisterna in se I razbila, vino pa je seveda izteklo. Škodo so ocenili na 350 tisoč dinarjev. 23. februarja seje zgodila E prometna nesreča v Parič-B njaku. Ob 22. uri se je Jože Cizelj iz Dragotinec peljal z I osebnim avtom s Kapelske-I ga vrha proti Radencem. Na spolski cesti ga je začelo _ zanašati, zapeljal je na levo in trčil v drevo. Voznik se je I lažje poškodoval, gmotna . * škoda pa znaša 30.000 dina- Irjev. Geza Prem iz Kroga seje 24. februarja peljal s tovornim avtom iz Bakovec proti Idomu. V nepreglednem ovinku v Krogu mu je nasproti pripeljal z osebnim avtom Viktor Geber iz Ge-Iderovec. Ker je Prem zapeljal nekoliko na levo, je prišlo do trčenja, čeprav je zaviral. Popravilo osebnega avta bo predvidoma stalo 30 tisočakov, na tovornem avtu pa znaša škoda 3.000 dinarjev. Telesnih poškodb ni. . 24. februarja ob 14.50 seje Dragica Nedog iz Gornjega Kocjana peljala po lokalni cesti z Rožičkega vrha proti domu. Med vožnjo je zavila na sredino ceste v levem nepreglednem ovinku. Tedaj je nasproti pripeljala prav tako z osebnim avtom Elizabeta T elkeš iz Ižakovec. Posledica trčenja vozil je materialna škoda v znesku 90 tisoč dinarjev. Telkeševa seje lažje poškodovala. Nesreče nista prijavili, pač pa so o dogodku sporočili stalni službi UNZ iz soboške bolnice. V noči od 17. na 18. februar je nekdo ukradel z delovišča vodne skupnosti Drava-Mura v Mali Polani 200-litrski sod s plinskim oljem in tako povzročil 5.770,00 dinarjev škode. Za storilcem poizvedujejo. 23. februarja v večernih urah so našli v potoku v Otovcih mrtvega 45-letnega Vlada Bagarija iz Otovec 66. Ugotovitve kažejo, daje padel v 5 centimetrov globoko vodo in se v njej zadušil. Svoje je opravila seveda tudi zima, saj so Bagarija-našli ne le mrtvega, ampak tudi zmrznjenega. 24. februarja ob 11.30 uri je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Ane Ber-njak v Gaberju. Zgorelo je ostrešje v izmeri 7 x 7 metrov, 500 kilogramov slame, nekaj drv in drugega, tako da znaša • skupna škoda 60 tisoč dinarjev. Medtem so že raziskali domnevni vzrok požara;, ugotovili so, da je pol ure pred njim oškodovanka v sod v bližini poslopja odložila pepel, v katerem pa je bilo še nekaj žerjavice. Ti odpadki so prišli v stik s slamo. ki se je seveda vnela, pozneje pa je zagorelo še poslopje. Zahvaljujoč hitri intervenciji občanov in gasilcev se ogenj hi razširil. V noči s 25. na 26. februar so neznanci izruvali in poškodovali 4 prometne znake v ulici Stefana Kovača in pred križiščem ulice Mikloša Kuzmiča v Murski Soboti. S tem so povzročili za 7.215,00 | dinarjev škode. V času našega poročanja storilcev še I niso izsledili. V ponedeljek, ko smo za- ključili redakcijo kronike, še nismo imeli poročila, zakaj je 28. februarja ob 19.20 uri | izbruhnil požar na gospo- I darskem poslopju Štefana I Ferenčaka v Odrancih. Ogenj je namreč zajel ostre- šje 11 x 10 metrov, zgorelo je I 5 ton sena, zadnja.gumijasta kolesa na traktorju in kme- _ tijsko orodje. Po prvih ocenah je ogenj | povzročil za 300 tisoč dinarjev škode. Bila bi seveda precej višja, ko ne bi hitro prišli gasilci iz Odranec, | Crenšovec, Lipe, Beltinec, Trnja, Lendave . . . Tudi navadni občani so zelo po- I žrtvovalno sodelovali pri | gašenju. Eden izmed njih, Alojz Ferenčak iz Odranec, se je med gašenjem celo hudo opekel po roki in so ga | prepeljali v bolnico. Š. S. I Alojz JERIČ, pospeševalec, Dokležovje 63 in Marta STEVANEC, kuharica, Borejci 35; Milirad JURIČ, vrtnarski delavec, Murska Sobota, Borisa Ziherla 14 in Frida CELEC, modna modelarka, Murska Sobota, Borisa Ziherla 14; Alojz GOMBOČ, skladiščnik, Gerlinci 119 in Jožefa FLEGAR, administratorka, Gerlinci 13; Štefan LUKAČ, šofer, Puconci 72 in Vlasta MAUČEC, trgovska pomočnica, Puconci 36; Stanko PETERKA, elektrikar, Rakičan 65/a in Ivanka FERENČAK, kuharica, Odranci 237; Janez VINDIŠ, pek, Dokležovje 153 in Bernarda SABOTIN, konfekcijska šivilja, Gančani 168 Kako sem se odločil za zdravljenje Bralci, ki redno spremljajo naše članke, so lahko spoznali bistvo alkoholne bolezni, kakor tudi njeno razširjenost in pogubnost. Marsikdo med vami je spoznal, da že dolgo živi z alkoholikom in da je prav alkohol kriv za številne nesporazume, neprespane noči 'n še za mnogo hujše probleme. Marsikatera žena je sedaj prepričana o tem, kar je že dolgo slutila — njenega moža je zapeljal in osvojil alkohol. Tisti, ki jim je alkohol načel zdravje, pa bodo mogoče začeli razmišljati v PraVo smer in kri vdo za slabo Počutje iskali v pitju — čeprav tega ne bodo nikomur Priznali. Vsem, ki so se znašli v brezupnem položaju zaradi alkoholizma, bomo poskušali prikazati možnosti in načine zdravljenja. Toda od spoznanja, da je človek alkoholik, 'pa do začetka Pravljenja je dolga pot. To ve vsak zdravljeni alkoholik. Vemo, da noben alkoholik ne gre na zdravljenje pro-S'ovoljno. K temu ga prisili žena, delovna organizacija, zeloslabozdravstvenostanje ali vsi ti dejavniki hkrati. Končna odločitev pa je prepuščena alkoholiku samemu, kajti trajno abstinenco lahko doseže le tisti, ki seje zavestno odpovedal alkoho-m iri si z dolgotrajnim zdra-( vljenjem znova pridobil zdravje, delovne navade, Naklonjenost okolice in ljubezen družine. O tem, kako težka je bila °dločitev, nam je podrobno napisal zdravljenec, ki se Sam dolgo ni mogel odločiti Za zdravljenje, zdaj pa uspešno abstinira že drugo •eto. »Ge me kdo vpraša, zakaj sem se odločil za zdravljenje, lahko povem — da bi življenje, ki več sploh ni bilo podobno ži-vijenju, spremenil v lepše in mirnejše življenje. Preden Sem se odločil, je preteklo PFecej časa in precej truda je "o vloženega v toodločitev. zmanb je, da vsakršno za-.^stno spreminjanie člove- LVESTNIKI CEPINCI — Karel Črnko (5), Evgen Barber (3), Marija Barber (13), Jože Kalamar (13), Ana Casar (3), Marija Casar (7), Ana Cuk (11), Jurij Črnko (7), Helena Črnko (10), Kristina Kalamar (4), Terezija Črnko (5), Emilija Korpič (12), Jože Casar (6), Stefan Korpič (6), Ana Ostric (7), Stefan Ostric (4), Stefan Matuš (3), Stefan Trplan (5), Rozika Žido (8), Marija Lenarčič (9), Marta Casar (2), Stanko Grebenar (2), Emilija Črnko (31), Jože Verner (5), Helena Casar (3), Jolanka Grebenar (8), Jože Žido (3), Kristina Klanžar (2), Cecilija Dravec (9), Alojz Matuš (5), Marija Gostanj (5), Viktor Casar (3), Franc Žido (3), Franc Jakič (8), Stanislav Črnko (2), Rudolf Ožvald (8), Jože Črnko (15), Karel Ožvald (3), Mirko Črnko (4), Jože Gostanj (1), Koloman Črnko (1). MARKOVCI — Jože Žido (6), Martin Štuhec (3), Stefan Jakič (3)* Neža Skerlak (3), Avguština Barber (3), Marija Knaus (8), Marija Jakič (11), Vehdel Ostric (7), Marta Kovač (12), Marija Korpič (4), Marija Knaus (6), Agata Gergor (3), Franc Gostan (11), Stefan Svetec (2), Adolf Casar (15), Drago Jakič (5), Jožica Gašpar (2), Karel Casar (1). KRVODAJALCI OD DRUGOD — Helena COr (6), Jože Horvat (6), Marija Horvat (6), vsi iz Budinec; Ludvik Kuzmič (11) in Gizela Kuzmič (6), oba iz Gornjih Slaveč 102; Ana Matjašec (46), Lipa; Boris Škrjanec (46), Oto Baranja (10), Franc Kuhar (37), Franc Vlaj (19), Marjan VuZen (3), vsi Panonija M. Sobota; Karel Mekicar (8), Marjan Huber (8), oba Konstruktor, TOZD Pomurje M. Sobota; Boris Barač (7) in Dušan Pohov-nikar (7), oba UNZ M. Sobota; Barbara Spilak (5), Trnje; Miroslav Nemec (5), Janez Lutar (4), Marjan Zelko (9), vsi Mura, TOZD Težka konfekcija M. Sobota; Mirjana Novak (1), Zdravstvena šola M. Sobota; Stefan Ferbežar (8), Podjetje Sobota M. Sobota; Ernest Bransberger (1), M. Sobota, Trstenjakova 28; Irma Novak (4), Tovarna mlečnega prahu M. Sobota; Milan Ritlop (3), Dušan Ignjič (9), oba KIK Pomurka; Zorka Uzelac (8), Dolenci. HVALA ZA SODELOVANJE! ČESTITAMO razumeti dobronamernosti ter prizadevanj, pa tudi predstavljati si ne zna življenja v trajno treznem stanju. Za treznega alkoholika je vse na svetu žalostno in brez pomena. Saj se tudi pot v akloholizem začne na ta način, da imamo občutek, da se dosti bolje zabavamo, če smo nekoliko vinjeni. Tudi pri meni seje začelo tako. Vsako priložnost.’ veselo ali žalostno, sem proslavljal z alkoholom. To seje dogaj alo vedno bolj pogosto, tako da sem postal od alkohola odvisen. Kljub zakonu, kljub rojstvu dveh otrok, sem iskal pivsko družbo in začel izostajati od doma. V času svoje odvisnosti sem zanemarjal ženo in otroka, nisem bil. več kos svojim nalogam. Vse skrbi in vso delo je bilo na ženinih ramenih. Jaz pa sem prihajal domov pozno ponoči in razdražljiv. Sledil je prepir z ženo in pretep. Žena je jokala, otroci so cvilili in se skrivali pred menoj. V treznem stanju sem obljubljal, da ne bom več pil, vendar sem ob prvi prilo-ž.nosti na obljubo pozabil. Žena je izgubila zaupanje vame in se mi odtujila. Postal sem ljubosumen in jo ob-dolževal za moje popivanje. Če mi je omenila zdravljenje, me je popadla jeza. O zdravljenju nisem hotel nič slišati. Tudi na ločitev bi pristal prej kot na zdravljenje. Moje življenje in življenje moje družine se je spremenilo v pravo trpinčenje. Žena je obolela na živcih. otroci so se me bali. V službi sem opazil, da se mi tresejo roke in ne morem začeti z delom brez alkohola. govoril sam s seboj cele ure in težko zaspal. Nič na svetu me ni zanimalo razen pijače. Vse moje misli so se vrtele okrog alkohola. Popolnoma sem se zanemaril. Žena seje odločila, da me bo z otroki vred zapustila. Iskala je primerno stanovanje. To me je zelo bolelo. Bile so noči, ko sem razmišljal o tem, da zame ni druge rešitve kot zdravljenje. Tega nisem ho-. tel nikomur priznati. Močno ,sem si želel rešiti se tega zla, a tega nisem zmogel sam. Nisem videl izhoda iz začaranega kroga. Pil sem dalje. Po strašnem prepiru me je žena s pomočjo staršev pregovorila, da' sem šel na zdravljenje. Pristal sem. Saj drugega izhoda ni bilo. Če se odločim zdaj, imam še družino. službo in zdravje. V nasprotnem primeru izgubim vse — sem si dejal. Zdaj, leto dni po tej odločitvi. živim srečno s svojo družino. Vse, kar sem prej omalovaževal, sedaj spoštujem in, cenim. Rad imam svojo družino in se veselim vsakega uspeha. Z ženo redno obiskujeva terapevtsko skupino zdravljenih alkoholikov v Murski Soboti. Skupina naju je lepo sprejela. Tu se srečujeva z mnogimi. ki so se odločili, da z zdravljenjem najdejo,pot iz objema alkohola. Živimo trezno, skupno rešujemo probleme, ki jih prinaša življenje in v bodočnosti vidimo svoj uspeh.« V sodelovanju z zdravljencem F. V. pripravila dr. Zdenka Čebašek-Tra-vnik ZA& MAREC na voljo so vam DARILNI BONI ki jih lahko dobite v pisarni BLAGOVNICE m BOGATA IZBIRA DARIL v vseh naših poslovalnicah na podeželju in v Murski Soboti predvsem pa v blagovnih hišah: V BLAGOVNICI, DOMU TEHNIKE, SALONU MODE, SALONU POHIŠTVA IN V RAVENKI V BELTINCIH Murska Sobota 4. MARCA 1982 STRAN 15 „KOMGRAD LJUTOMER Gostišče Pri Štefanu Delavski svet podjetja za komunalno gradnjo, vzdrževanje in opravljanje storitev „Komgrad" Ljutomer po 122. členu STATUTA razpisuje dela in naloge vodja računovodstva — računovodje (ni reelekcija) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje določene z zakoni, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — da ima višjo izobrazbo ekonomske smeri, — da ima 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — da je moralnopolitično neoporečen. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Podjetje za komunalno gradnjo, vzdrževanje in opravljanje storitev „Komgrad" Ljutomer. Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po objavi. Ribno 1 Jerebic Štefan 64260 BLED sprejme v redno delovno razmerje natakarico. OD 12.000 KMETOVALCI POZOR! Sprejemamo naročila za verižne TRANSPORTERJE vseh velikosti s podvozjem ali brez. Njihova zmogljivost je tri tone silaže v petih minutah. ŠTUMAX TRANSPORTERJI so primerni za strojne garancija, „SOBOTA" podjetje za komunalne, gradbene, obrtne in vrtnarske dejavnosti n. sol. o. Murska Sobota, Kopališka 2, na podlagi sklepa delavskega sveta razpisuje dela in naloge vodje finančno-računovodskega sektorja Poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo končano visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri, — tri, pet oziroma osem let delovnih izkušenj na podobnih delih Za opravljanje razpisnih del in nalog bo izbrani delavec imenovan za dobo štirih let. Pismene prijave z dokazili o strokovni izobrazbi sprejema kadrovski oddelek podjetja ,,SOBOTA", Kopališka ul. 2, Murska Sobota v 15 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku roka razpisa. KRAJEVNA SKUPNOST VIDEM OB ŠČAVNICI OBJAVLJA na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge tajnika krajevne skupnosti Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da ima srednjo izobrazbo in znanje strojepisja — da ima odslužen vojaški rok — da ima organizacijske sposobnosti in smisel za delo z ljudmi — da je moralno in politično neoporečen. Ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Krajevna skupnost 69244 Videm ob Ščavnici. Izbran kandidat bo nastopil delo 1/4-1982. VESELI VLAK PELJE V POMLAD . . . IZLET V MEDULIN 20. IN 21. MARCA 1982 Praznujemo rojstne dneve, državne praznike, prihod novega leta ... Zakaj ne bi enkrat praznovali tudi prihoda pomladi, tega najlepšega letnega časa? Pomladi naproti se boste lahko odpeljali v soboto, 20. marca 1982, i VESELIM VLAKOM, ki bo odpeljal iz Murske Sobote ob 5. uri zjutraj. Vlak bo pripeljal v Puloob 12.40. Od tam se bodo izletniki odpeljali z avtobusom v Medulin. V hotelu BELVEDERE boste preživeli lepe trenutke. Številna presenečenja bodo že na vlaku, v Medulinu in Puli. V Mursko Soboto se boste polni doživetij vrnili 21. marca v poznih večernih urah. Za potovanje, prehrano in prenočišče, boste odšteli le 1.770 dinarjev, če pa boste ob prijavi priložili spodnji kupon, vas bo vse stalo le 1.570 dinarjev. skupnosti in industrijo. 3-letna Stanovanje in hrana v hiši. Informacije tel. 064 78-343 ali na zgornji naslov. V .O Ime in priimek pošta ......... dne ........... po položnici. Prodaina mesta JEKLO-TEHNE v Pomurju: MURSKA SOBOTA - KRIŽEVCI V PREKMURJU -LENDAVA Nudimo vam tudi ELEKTRIČNE NAKLADALCE GNOJA, zmogljivosti 3 tone gnoja v 15 minutah, s 3 KV elektromotorjem. ŠTUMAX stroji vam pomagajo varčevati z energijo. Splošno kleparstvo, Maribor, Vojašniška ulica 23, telefon: (062) 26-176 NAROČILNICA ZA VESTNIK dne iz štev. ..... naročam Vestnik. Pošiljati mi ga začnite Letno naročnino bom plačal pismonoši oziroma Podpis Naročilnico izrežite in jo pošljite na naslov: Uprava „Vestnika", 69000 Murska Sobota, Titova 29/1. S to naročilnico pa lahko naročite Vestnik tudi pri svojem pismonoši. ~ vaš tednik VESTNIK Razpisna komisija delavskega sveta TOZD Poljedelstvo in govedoreja Lendava, razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta dela in naloge za dobo 4 let — individualnega poslovodnega organa TOZD-a. Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati: — visokošolsko ali višjo izobrazbo — agron. oz. vet. smeri — 4 leta delovnih izkušenj, na podobnem mestu — moralno politično neoporečnost. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni od dneva objave na naslov: ABC Pomurka — KG Rakičan, TOZD PG Lendava, 69220 Lendava. Zdravilišče Radenska Radenci n. sol. o. TOZD JERUZALEM LJUTOMER Komisija za delovna razmerja delavcev objavlja prosta dela in naloge: 1. KV natakarja 2. Kopališkega mojstra za Termalno kopališče Banovci Pogoji: 1. Končana gostinska šola — odd. za natakarja 2. KV vodovodni inštalater Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, poskusno delo traja 3 mesece. Rok prijave je 15 dni po objavi, oziroma do zasedbe. Stanovanja ni na razpolago. Prijave pošljite na naslov: Radenska TOZD Jeruzalem Ljutomer, komisiji za delovna razmerja delavcev. PHA* V KUPON—J in 21 tto da je za obiske pacientov v Splošni bolnišnici Murska Sobota, od 1. marca 1982 dalje, določen nov razpored in sicer: Ob prijavi priložite ta kupon in potovali boste za 200din ceneje. Prijave na upravi Vestnika ob torkih in četrtkih od 15. do 17. ure. Telefon: 21 -064 Obveščamo vse občane — na kirurškem, internem, ginekološkem, pljučnem, ušesnem in očesnem oddelku so obiski pacientov dovoljeni ob torkih, četrtkih in sobotah vsakokrat od 14.30 do 16.00 ure, ob nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 15.00 ure; — na otroškem oddelku so obiski pacientov dovoljeni vsak dan razen nedelje in praznikov od 11.30 do 13.00 ure; — obiski na infekcijskem oddelku so dovoljeni le v izjemnih primerih. Zdravilišče ,,Radenska" n. sol. o. Radenci objavlja po sklepu komisije za delovjia razmerja TOZD Tovarna polnilne opreme prosta dela in naloge vodenje sektorja priprave in oskrbe Pogoj: visoka ali višješolska izobrazba strojne ali organizacijske smeri, 4 leta delovnih izkušenj in pasivno znanje nemškega jezika vodenje EZD strojne obdelave in izdelava sklopov Pogoj: višja ali srednješolska izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj vodenje materialnega poslovanja v TOZD Pogoj: srednješolska izobrazba strojne ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj vodenje projektivno konstrukcijsko tehnološkega sektorja Pogoj: visokošolska izobrazba strojne smeri, 4 leta delovnih izkušenj in aktivno obvladanje nemškega jezika Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh po objavi na naslov: Zdravilišče ,,Radenska", kadrovsko socialna služba Radenci. Kandidati bodo o rezultatih izbire obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. Imate težave z avtomobilom? RENAULT Vse rezervne dele, gume in originalni pribor DOBITE V TRGOVINI Josef Kalcher v Radkersburgu, Kamnikerstr. 6 in Fehringu. STRAN 16 VESTNIK, 4. MARCA Radijski in televizijski spored od 5. do 1 1 . marca PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK . TOREK SREDA ČETRTEK RADIO MURSKASOBOTA 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 - DNEVNIK, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Prenos sporeda Radia Ljubljana. TV LJUBLJANA 8.50 TV v šoli: TV koledar, Nemščina, TV gledališče, 10.00 Poročila, 10.05 TV v šoli (do 12.05), 15.30 TV v šoli: Nemščina, Hrvaški potopi-sci-M. Mažuranič: Pogled v Bosno (do 16.30), 17.25 Poročila, 17.30 Kaj je novega na podstrešju, otroška serija TV Zagreb, 18.00 Radenci ’82, glasbena oddaja, 18.30 Obzornik, 18.45 Pred izbiro poklica: Poklici v gradbeništvu, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, .19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 A. Miller: Na pragu smrti, ameriška nadaljevanka, 20.50 Propagandna oddaja, 20.55 Ne prezrite, 21.10 Ti dnevi, ta leta: Filmska kronika 1953, dokumentarna serija, 21.55 Spremljajmo — sodelujmo!, Športna oddaja, 22.05 Nočni kino: Trenutek, danski film, 23.45 Poročila, Oddajniki II. TV-mreže: 17.10 TV dnevnik v Madžarščini, 17.30 TV dnevnik, 17.45 Mali svet, otroška oddaja, 18.15 Mladinski ekran, 18.45 Zvezde, ki ne ugasnejo, zabavno glasbena oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Glasba ob osmih, 20.50 Zagrebška panorama, 21.05 Dokumentarna oddaja, 21.55 Nočni kino: Nekega lepega novembra, italijanski film (do 00.10) TV ZAGREB Prvi program 8.50 do 10.05 Izobraževalni spored, 15.30 do 16.30 TV v žolr, 17.40 Poročila, 17.45 Mali svet, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Rijeke, 18.45 Namesto top-liste, Risank^., 19.30 Dnevnik, 20.00 Mr. Horn film), 20.50 Beraška °Pera, 21.35 Dnevnik, 21.50 Kultura srca, 23.50 Poročila. /O ljubljanska banka _____Pomurska banka TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Mladinski program, 10.30 Dobro jutro miss Fink, 12.15 Doris Lessing, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Mladinski program, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Posebni oddelek K 1 (film), 21.15 Modna revija, 21.20 Ura češčine, 22.05 Sport, 22.20 Nočni studio. Drugi program 17.30 Vzgojna oddaja, 18.00 Galerija, 18.30 Brez nagobčnika, 19.30,Cas v sliki, 20.15 Telemedicina, 21.15 Modna revija, 21.20 Politika v petek in 10 pred 10, 22.20 Loganov Beg (film). TV MADŽARSKA 8.05 in 14.00 Šolska TV. 15.55 Na poti, TV film. 17.30 Navzkrižno vprašanje, ugankarska igra. 18.00 Okno, reportaže. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Delta, znanstveni magazin. 20.25 Lahko tudi tako, risanka. 20.40 Naši otroci, tri kratke reportaže Tamasa Vitrayja. 21.25 Popolni gospodje, ameriški film. 23.00 TV dnevnik. RADIO MURSKA SOBOTA 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 - DNEVNIK, 16.10 -Prijetno soboto vam želimo, 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Prenos sporeda Radia Ljubljana. TV LJUBLJANA 8.00 Poročila, 8.05 Potovanje škrata Spančkolina, zadnji del češke otroške serije, 8.15 Ciciban, dober dan: Mavec, 8.30 Zbis — S. Rozman: Oblaček Pohajaček, otroška risana serija, 8.45 Kuhinja pri violinskem ključu: Izlet v naravo, 9.10 Kaj je novega na podstrešju, otroška serija TV Zagreb, 9.40 Pisani svet: Belo v belem, 10.10 Mesta: Rim, angleško-kanadska serija, 10.55 Za zdravo življenje, 5. del, 11.05 Otrok in igra: Ustvarjalna igra vodi k ustvarjalnemu delu, 11.25 ,,Triglav” v Južni Ameriki, dokumentarna oddaja — 2. del, 12.00 Ljudje in zemlja — ponovitev, 13.00 Poročila (do 13.05), 14.40 Nogomet Osijek:Vojvodina,, prenos v odmoru propagandna oddaja, 16.30 Poročila, 16.35 Risanka, 16.45 Košarka Bo-sna:Partizan, prenos v odmoru propagandna oddaja, 18.20 Muppet show: Gabi Channing, 18.45 Naš kraj, 19.00 Zlata ptica: 1001 noč — Aleksander Veliki in skromni kralj, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Koroška se predstavlja, prenos iz Cankarjevega doma, 21.35 Zrcalo tedna, 21.50 Julija, ameriški film, 23.25 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 16.30 Prenos iz doma pionirjev, 17.30 Vroči veter, humoristična serija, 18.30 Glasbena oddaja, 19.00 Narodna glasba, 19.30 TV dnevnik, 20.00 TV kaseta: Josipa Li-sac, 20.30 Poezija, 21.05 Poročila, 21.10 Rojaki: Tri ženske-tovarna, dokumentarna serija, 21.40 Športna sobota, 22.00 EP v atletiki (v dvorani), posnetek iz Milana, 22.30 Mojstri sodobnega kiparstva, dokumentarna serija (do 23.15) OPOMBA: 18.15-15.45-/20.15 Dortmund: SP v rokometu (za 3./4. mesto) TV ZAGREB Prvi program 14.40 Nogomet: Osijek— Vojvodina, 16.35 TV koledar, 16.45 Košarka: Bos- na—Partizan, 18.15 Mali koncert, 18.30 Ti dnevi, ta leta, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Hiša iz bambusa (film), 21.45 Dnevnik, 22.00 V soboto zvečer, 0.00 Poročila. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 TV v šoli, 11.55 Nočni studio, 13.00 Opoldanska redakcija, 15.25 Lažnivec (film), 17.00 Abeceda športa, 17.30 Mladinski program, 18.00 Dva x sedem, 18.25 Dober večer v soboto, 19.00' Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Noč 100'zvezd, 23.20 Šport, RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA 10.05 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V NEDELJO POPOLDNE (Neposredna od- daja!), 14.30 Na- jlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Praznična oddaja pred 8. marcem, 17.00 — Prenos sporeda RLJ. TV LJUBLJANA 8.40 Poročila. 8.45 Živ žav, otroška matineja. 9.35 Izsiljevanje na Atlantiku, ameriška nadaljevanka. 11.10 TV kažipot. 11.30 Narodna glasba. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila (do 13.05). 15.00 Titovo Velenje: Ulični tek žena, prenos. 15.45 Moja draga Klementina, ameriški film. 17.20 Človek brez meja: Čez ocean, dokumentarna serija. 17.50 Športna poročila. 17.55 Dortmund: SP v rokometu — finale. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.22 TV in radio nocoj. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 M. Še-čerovič-P. Pavličič-Z. Dirn-bach: Nepokorjeno mesto, nadaljevanka TV Zagreb. 21.25 Gledališče poezije — Izbor ljubezenske lirike. 21.45 Športni pregled. 22.30 EP v atletiki v dvorani, posnetek iz Milana. Oddajniki II. TV mreže: 9.00 Oddaje za JLA (do 12.00). 16.15 Boj do uničenja, ameriški film. 17.45 Nedeljsko popoldne. 18.30 Reportaža z nogometne tekme Budučnost:CZ. 18.55 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Gledalci in TV. 21.35 E. Zola: Nana, francoska nadaljevanka (do 22.35). TV ZAGREB Prvi program 9.50 Poročila, 10.00 Nedeljsko dopoldne za mladino, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Izobraževalna oddaja, 13.30 Medžimurje, 14.00 Jugoslavija, dober dan, 14.45 Poroka, 15.15 Vesolje, 16.15 Vojna do konca (film), 17.45 Nedeljski predvečer, 18.30 Nogomet: na zvezda Risanka, Budučnost—Crve-(reportaža), 19.00 19.30 Dnevnik, 20.00 Nepokorjeno mesto (drama), 21.30 Dnevnik, 21.45 Športni pregled, 22.30 EP v dvoranski atletki. TV AVSTRIJA Prvi program 11.00 Tiskovna ura, 12.00 Vzgojna oddaja, 15.20 Domotožje po srebrnem gozdu (film), 16.45 Mladinski program, 17.45 Klub seniojev, 18.30 Iz živalskega sveta, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Romeo in Julija (pesnitev in glasba), 21.15 Hector Berlioz — Fantastična simfonija, 22.15 Šport. TV MADŽARSKA ' TV MADŽARSKA 8.15 šolska TV. 9,00 TV reprize: Za najstnike, Kaviar, Kviz, Schubert. 14.40 Risanka. 15.10 Fauna Iberica. 16.10 Reportaža. 17.15 Drop-Ija, ptica puste. 17.45 Feleki Kamill. 18.30 Parabola. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Okrožje št. 78, nadaljevanka. 20.35 Muhasti letni časi. 21.40 TV dnevnik. 21.50 Beli golob, češki film. 8.10 Šola za vsakogar. 9.15 Za cicibane. 9.40 Skrivnosti Zemlje. 10.05 Nagyvdzsony. 11.15 Glasbeni butik. 14.05 Za otroke. 15.40 Dečki, deklice, psi; film. 17.05 Loto. 17.25 Spored prihodnjega tedna. 18.00 Reportaža. 19.00 Teden. 10.05 Ulice San Francisca, kriminalka. 20.50 Družabna igra. 21.30 Balet. 21.55 Razgovori. 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 - DNEVNIK, 16.10 — Spored slovenske na-rodno-zabavne glasbe, 16.30 — ŠPORTNA ODDAJAA, 16.40 — Najbolj iskane plošče prejšnjega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.45 TV v šoli: TV koledar, Pravljica, Šolski muzej, Ma-kedonščina. 10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Kocka, kocka; Naši kraji. Žepnina, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute (do 12.10). 17.05 Poročila. 17.10 Mesta: Leningrad, angleško kanadska serija. 18.00 Delegatski vodnik: Delegatski sistem v federaciji. 18.30 Obzornik. 18.45 Mladi upi, mladinska oddaja. 19.15 Risanka. 19.20 Cikcak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 J. Saint-Giniez: Poštar iz Fon-cabretta, francoska drama. 21.30 Kulturne diagonale. 22.15 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Lukičijada, otroška serija. 18.00 Miti in legende. 18.15 Štiri ženske,-izobraževalna oddaja. 18.45 Štiri ženske, izobraževalna oddaja. 18.45 Športni grafikon. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Raziskovanja. 20.55 Zagrebška panorama. 21.15 Lice ob licu, ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 22.05). TV ZAGREB Prvi program . 8.45 do 10.05 Šolska TV. 17.40 Poročila, 17.45 Lukiči-jada, 18.00 Miti in legende, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Bjelovara, 18.45 Mladi upi, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Žene (monodrama), 21.15 Izbrani trenutek, 21.20 Argumenti, 22.05 Dnevnik /O ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Vikend šampiona (film), 11.50 Dokumentarna oddaja, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Mladinski program, 18.30 Družinski ’magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek, 21.05. Profesionalci, 21.55 Večerni šport, Drugi program 18.00 Znanost danes, 18.30 O televiziji, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Ljuba družina, 21.05 Schilling, 21.50 10 pred 10, 22.20 Kliči M za umor (film). 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — DNEVNIK, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 — AKTUALNA TEMA, 18.00 - SOTOČJE, 18.45 - Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Prenos sporeda RLJ. TV LJUBLJANA 8.55 TV v šoli: TV koledar, Sadimo, Kmečki upor, Dnevnik 10. 10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli: Rastlinski laboratorij, Kraji in ljudje, Risanka, Književnost in jezik, Govorita Boris Miljkovič in Branimir Dimitrijevič, Risanka, Tečaj kitare, Zadnje minute (do 12.10). 15.00 Šolska TV: Nova Jugoslavija in zavezniki, Športna gimnastika II. 16.30 Balkansko prvenstvo v smučanju, posnetek s Kopao-nika. 17.15 Poročila. 17.20K. Cipci: Pika Nogavička, balet za otroke. 18.00 Pustolovščina, otroška serija TV Beograd. 18.30 Obzornik. 18.45 Čas, ki živi: Albina, dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Skupno, oddaja TV Titograd in drugih jugoslovanskih studiev. 20.45 Propagandna oddaja. 20.50 E. Zola: Nana, francoska nadaljevanka. 21.50 V znamenju. Oddajniki II. mreže: 17.30 TV dnevnik. 17.45 Mi in TV, otroška oddaja. 18.15 Knjige in misli. 18.45 Glasbeni portreti. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Narodna glasba. 20.45 Človek in čas, dokumentarna oddaja. 21.35 Zagrebška panorama. 21.50 Izviri (do 22.20). VESTNIK TV ZAGREB Prvi program 9.00 do. 10.05 Šolska TV, 17.40 Poročila, 17.45 Mi in TV, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Osijeka, 18.45 Amaterji, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Skupno (politična oddaja), 20.50 Divji lov kralja Staha (film), 22.30 Dnevnik. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Lažnivec (film), 12.00 Roke gor, mojster prihaja, 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Mladinski program 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dokumentarna oddaja, 21.00 Dnevnik Marianhillerjevih, 21.50 Videoteka. . Drugi program 17.45 Šolska TV, Usmeritve, 18.30 18.00 Jean 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila? 16.00 - DNEVNIK, 16.10 — Nekaj minut z ..., 16.30 — Koncert na domačem valu, 17.00 — Prenos sporeda Radia Ljubljana. TV LJUBLJANA 9.00 TV v šoli: TV koledar, Vstaja jugoslovanskih narodov, Planina Tara. 10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli: Biologija, Kraji in ljudje. Risanka, Kocka, kocka, Poklici — živinorejec, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute (do 12.10). 16.30 Kopaonik: Balkansko prvenstvo v smučanju, posnetek. 17.20 Poročila. 17.25 Ciciban, dober dan: Naš dojenček. 17.45 Katka, poljska otroška serija. 18.15 Okrogli svet. 18.30Obzornik. 18.45 MPF Celje ’81. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: S pestmi v žepu, italijanski film. 21.35 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov. 21.40 Miniature: A. de Saint-Exupery — pisatelj in pilot. 22.00 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 17.30 TV dnevnik. 17.45 Čas za pravljico. 18.15 Naša obramba. 18.45 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kbbenhavn: SP v umetnostnem drsanju (dvojice prosto) EVR, v odmoru izredni športni pregled. . . . TV dnevnik. VESTNIK TV ZAGREB Prvi program 9.00 do 10.05 Šolska TV, 17.40 Poročila, 17.45 Cas za pravljico, 18.15 TV Koledar, 18.25 Kronika občin Karlovca, 18.45 Obramba in zaščita, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 SP v drsanju (prenos) /O ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Šolska TV, 10.35 Domotožje po srebrnem gozdu, 12.00 Pink Panter, 12.15 Dokumentarna oddaja, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Mladinski program, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Harry in Walter gresta v New York (film), 22.00 SP v drsanju. 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 - DNEVNIK, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.30 — Kultura in mi — mi in kultura, 17.00 — Prenos sporeda Radia Ljubljana. TV LJUBLJANA 8.55 TV v šoli: TV koledar, Kot, Vesolje, Obmorski živi svet, Zagreb. 10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli: Kemija, Kraji in ljudje, Risanka, Združeni narodi, Telesna vzgoja, Risanka, Trma, Zadnje minute (do 12.10). 13.55 Nogomet Teteks: Dinamo, prenos Skopje. 15.45 Šolska TV: Nova Jugoslavija, Športna gimnastika II. 17.15 Poročila. 17.20 Mladi virtuozi: Kljunasta flavta. 17.40 Kuhinja pri violinskem ključu: O klavirju. 18.10 Mozaik kratkega filma. 18.30 Obzornik. 18.45 Po sledeh napredka. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Mednarodna obzorja. 21.30 Propagandna oddaja. 21.35 Rajmonda, 1. del baletne oddaje sovjetske TV. 22.05 V znamenju. OPOMBA: 19.30—23.30/ 24.00 Kbbenhavn: SP v umetnostnem drsanju (moški prosto). Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Prvi cvetovi, otroška serija TV Skopje. 18.15 Znanost. 18.45 Banatske pripovedi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Teleskopija. 21.00 Po izbiri (do 22.30). TV ZAGREB Prvi program 8.55 do 10.05 Šolska TV, 13.55 Nogomet: Teteks—Dinamo, 17.40 Poročila, 17.45 Prvi cvetovi, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Splita, 18.45 Novele 19.15 TV kuhinja, 19.30 Dnevnik, 20.00 Monitor (politični magacin), 21.20 Kvizkoteka, 22.25 Dnevnik. VESTNIK TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Harry in Walter gresta v New York (film), 12.15 Arheologija v Izraelu, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Mladinski program, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Elizabetin otrok (TV film), 21.40 Ko peščena roža cveti, 22.25 Šport. J TV MADŽARSKA — Christophe, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dunajska glasba, 21.03 Dallas, 21.50 Deset pred deset, 22.30 Klub 2. Drugi program 16.45 Novice iz parlamenta, 18.00 Dežela in ljudje, 18.30 Jean Christophe, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kultura v sredo; 21.05 Prizorišča svetovne literature, 21.50 10 pred 10, 22.20 Umetnine. Drugi program 16.30 Iz parlamenta, 17.45 Šolska TV, 18.00 Popotovanje po Avstriji, 18.30 Jean Christophe, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dalli, dalli, 21.50 10 pred 10, 22.20 Klub 2. 8. marca — ponedeljek: Ni sporeda TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA Vaš oglas v VESTNIKU 8.05 in 14.10 Šolska TV. 16.15 Potuj z nami, puščave. 16.50 Naš vrt, naše dvorišče. 17.10 Večeri v Golyavaru. 18.00 Mednarodni glasbeni mozaik. 18.30 Studio Szeged. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Ka-via ni vedno potreben, nadaljevanka. 20.45 Zapojmo! 21.50 Studio 82. 21.50 Psi-fi; Posluša srce možgane? 22.30 TV dnevnik. 8.05 in 14.45 Šolska TV. 9.55 TV reprize: Delta, Film. 16.50 V senci vešala, nadaljevanka. 17.55 Odlomki iz popularnih operet. 19.30 TV dnevnik. 20.00 TV pravljice za odrasle; A. Rajnai: Atlantida. 21.05 Umetnina tega tedna: Bela III. ustanovi opatijo v Monoštru, 21.10 SP v umetnostnem drsanju, pari. 23.00 TV dnevnik. 8.05 in 13.50 Šolska TV. 16.05 British Museum. 16.30 Prihaja nek trobentar, TV film. 17.50 TV borza. 18.00 Telešport. 18.25 Pedagoški forum, pogovor o otroškem varstvu. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Modra luč, kriminalistične reportaže. 21.00 Lahko tudi tako, risanka. 21.15 Namestnik, TV igra, I. in 2. del. 23.20 TV dnevnik. ^STNlK, 4. MARCA 1982 STRAN 17 PETEK, 5. marec — Janez SOBOTA, 6. marec — Danica NEDELJA, 7. marec — Felicita PONEDELJEK, 8,’marec — Dan žena TOREK, 9. marec — Frančiška SREDA, 10. marec — Makarij ČETRTEK, 11. MAREC — Krištof ČETRTEK, 11. marec - Krištof JUGO 45 — nov, neregistriran, bele barve, prodam. Telefon 23-411 ali popoldne 22-295. M—676 KRAVO, staro sedem let, 7 mesecev brojo in 10001 sod za gnojnico prodam. Kardoš, Andrejci 4. M—678 PUJSKE PRODAM. Murski Črnci 26. M—679 KRAVO, staro šest let, 8 mesecev brejo, vozno, prodam. Dobrovnik št. 85/A. M—680 v RENAULT—4, starejši letnik, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M—682 ŠKODO 1000 MB, neregistrirano, prodam za 8.000 din. Jože Balažič, Brezovica 14, p Turnišče. M—684 SUMBEAM, letnik 1971, dobro ohranjen, ugodno prodam. .Černelavci 15/D, telefon 22-758. M—685 12 AROV VINOGRADA in 13 arov sadovnjaka, primerno za gradnjo vikenda in snovanje novega vinograda v lendavskih goricah (pod piramido) prodam. Naslov v upravi lista.M—686 FIAT 750, skoraj nov, karamboli-rpni, ugodno’ prodam. Janez Nemec, Večeslavci 38. M—687 FIAT 126 P, star dve leti, prodam. Naslov v upravi lista. M—688 ŠUPO (8 x 4), prodam. Lucova 37, p. Gornji Petrovci. M—689 MLADO KRAVO s tretjim teletom brejo prodam. Križevci 199 v Prekmurju. M—690 ŠKODA 120 L, letnik 1977, naprodaj. Šeruga, Bakovci, Stara 21. M—692 1000 KG JABOLK (zlati delišes), prodam po 20 din kg. Gostilna Šti-van, Bodonci. M-698 MALE PUJSKE PRODAM. Varga, Tišina 70. M-700 KOBILO, staro šest let, in kravo, brejo sedem mesečev, prodam. Geza Toth, Hodoš 13. M-701 GUMI VOZ železne konstrukcije z vgrajenim vrtilnim kolesom in prikolico za živino prqdam ali zamenjam za okrogel les. Murski Petrovci 15, p. Tišina. M-703 KOSO za traktor ferguson 35 in škodo 110, v nevoznem stanju — tudi po delih, prodam. Strukovci 30, p. Bodonci. M-705 OBRAČALNIK ZA KOSILNICO prodam. Nemčavci 35/A. M-706 KRAVO, staro pet let, 7 mesecev brejo, prodam. Ogled popoldne po 14. uri. Krog 167. M-708 BOROVE DESKE (plohe) in žagan les za ostrešje (rušt), vseh dimenzij, večjo količino, prodam. Cvetkova 3, M. Sobota. M-712 GUMI VOZ s traktorskim priklopom prodam. Krog 10/C. M-713 KROŽNO ŽAGO (cirkularko) z žlebom in mizo prodam. Ogled po 15. uri. Krog 54. M-714 ŠKODO 110 L, prevoženih 55.000 km, prodam. Zelko, Teša-novci 32. M-715 TRAKTOR STEYR, 15 KS, s kosilnico in lahkim gumi vozom ter slamoreznico — puhalnik za silažp prodam. Čepinci 45, p. Petrovci. M-717 KOSO ZA TRAKTOR FERGUSON 35 prodam. Renkovci 128, p. Turnišče. M-722 KRAVO, sedem mesecev brejo, vozno, prodam. Zelko, Pertoča 100. M-674 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (plin + elektrika), poceni prodam. Ogled po 15. uri. Cankarjeva 34, M. Sobota. M-MM BETONSKA OKNA (4 kom., 140 x 115, zasteklena), prodam. Štefan Cmor, Motovilci 78, p. Grad M-723 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO PRODAM. Gorica 25. M-725 ZASTAVO 101, registrirano do 3. 9. 1982, ugodno prodam. Kobilje 28, p. Dobrovnik. M-726 ZASTAVO TOL letnik 1974, (generalka na motorju), ugodno prodam. Dobelska 4, Beltinci. M-729 AVTO CITROEN GS CLUB 1220, škodo 100 S, po delih, in nove prednje blatnike ter vezno ploščo za škodo 100 S ugodno prodam. Kalamar, Doman jševci 41, M-730 200 1 vina — laški rizling — prodam. Avguštin, Gederovci 37? M-731 HRASTOVE PLOHE, suhe, 2 col, prodam. Alojz Benko, Gornji Črnci 28, p. Cankova. M-732 TRAVNIK V KROGU (krčinah), 26 arov, prodam. Ferenčič, Krog n. h. M-733 NOVI RADIO KASETOFON in avtoradio PHILIPS prodam. Pa-latin, Pečarovci 83. M-734 REZERVNE DELE ZA FIAT 750, leva in desna vrata — nova, prednje steklo, kolesa z bobni in 2 kom. pol obrabljene sume 650-16 prodam. Franc Grah, Černelavci n. h., telefon 23-109. M-736 TELEVIZOR GRAND črno-beli in OPEL REKORD PRODAM. Andrej Mitnjek, Titova 14, M. Sobota. M-693 LAHKI GLISER MOTOR, 35 KM, PRODAM. Nandi Šliht-huber, Daneta Šumenjaka 5, Murska Sobota, telefon 21-981. M-721 6 HA ZEMLJE s hišo in gospodarskim poslopjem prodam s pre-užitkom. Vučja gomila 146, p. Fokovci. M-737 ZASTAVO 101, v dobrem stanju, prodam. Jerič, Gančani 11. M-738 ŠKODO HO L, letnik 1973, prodam. Anton Kerec, Šulinči 70, p. . Petrovci. M-739 SENO — večjo količino — prodam. Vučja gomila 146, p. Fokovci. M-737 SEJEM RABLJENIH STROJEV V petek, 19. marca, od 8. do 17. ure vabljeni v Feldbach na veliki sejem rabljenih raznovrstnih kmetijskih strojev in traktorjev Izbira velika. Za obisk se priporočajo. AGRARUNION SUDOST 8330 FELDBACH STEIERMARK Težko je spoznanje. da te ni več med nami in daje ostal naš dom. ki si ga imel tako rad. pust in prazen, nam pa so ostali le sledovi tvojih pridnih rok. V naših srcih živiš in boš živel do konca naših dni. Globoko žalujoča žena Karolina in ostalo sorodstvo GOSTILNA LOVEC« HOTIZA želi prijeten konec tedna in se priporoča za obisk. VARILNI APARAT VAREKS in sod za gnojnico (1200 1) z motorno črpalko prodam. Franc Cipot, Mlajtinci 12, p. Martjanci. M-742 ELEKTRIČNI ŠIVALNI STROJ SUPER SLAVICA 555 AVTO-MATIK PRODAM. Marjana Po-zvek, G. Slaveči 66, p. Kuzma. M-744 PRIKOLICO TEHNOSTROJ, 3 t, kiper, prodam. Naslov v upravi lista. M-745 RAV KOMBI BRANO (predsetve-nik), prodam. Sebeborci 21. M-746 MOTORNO KOLO TOMOS 15 SLC, staro deset mesecev, registrirano do maja, skoraj novo, prodam. Marjan Kuzma, Gančani 21. M-748 SANSUI R 70 RESIVER 2 x 65 W IN KASETE DECK 2 boxa, 2 x 80 W s slušalkami prodam. Cena 55.000 din. Edo Kisilak, Skakovci 64. M-751 FORD TAUNUS 12 M prodam za 35.000 din. Nedelica 79, p. Turnišče. M-752 BREJO KRAVO PRODAM. Franc Vargazon, Pristava 5, Ljutomer. In-72 RENAULT 6 TL, dobro ohranjen, prodam. Šalamenci 86, p. Puconci. M-753 ČISTOKRVNEGA OVČARJA, starega eno leto, in prikolico za osebni avto, nosilnost 1000 kg, ugodno • prodam. Štefan Šavel, Cvetkova 2, M. Sobota. M-754 GUMI VOZ in dvobrazdni plug za ferguson prodam. Gradišče 16. M-755 DESNA VRATA — nova za FIAT 126 P ugodno prodam. Igor Jaušovec, Kopališka 31, M. Sobota, tel. 21-239. M-647 GARSONJERO ALI NEOPREMLJENO SOBO s kopalnico iščeta mlada zakonca. Naslov v upravi lista. M-694 SOBO s souporabo kopalnice oddam fantoma. Daneta Šumenjaka 3, M. Sobota. M-695 SOBO s kuhinjo in sanitarijami v Murski Soboti iščeta s 1. aprilom zakonca brez otrok. Ljubiša Maksimovič, Rogašovci — oddelek milice. M-749 OPREMLJENO SOBO oddam fantu. Ema Brunec, Vegova 13, M. Sobota. M-750 PREKLIC! Preklicujem veljavnost spričevala za 5. razred OŠ v Gornjih Petrov-cih. Jože Bedek, Šulinci 24, p. G. Petrovci. M-709 PREKLIC! Preklicujem veljavnost spričevala 5. razreda OŠ v Puconcih, izdano 10. 2. 1971. Jože Vukan, Dolina 34, p. Puconci. M-740 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala o končani osnovni šoli v Bučkovcih, izdano pod štev. 65/80/81. Jože Fras, Moravci 60, Bučkovci. In-63 Dragemu sinu, bratu in vnuku JOŽETU BERTALANIČU iz Ropoče 67 želijo ob praznovanju 9. rojstnega dne vse naj -lepše, srečno in zdravo otroštvo ter še veliko praznovanj med svojimi dragimi — ata. mama, brat Marjan in stari starši. NAROČNIKOM VESTNIKA! Te dni smo odposlali na pošte prve položnice za izterjavo naročnine Vestnika za leto 1982. Plačilo celoletne naročnine Vestnika je tudi letos vezano na nagradno žrebanje, za tradicionalni VESTNIKOV IZLET, zato plačila naročnine pismonoši ne odklonite. Morda boste prav vi eden izmed potnikov. Kam bo peljal Vestnikov vlak letos? O tem več prihodnjič. FRIZERSKO POMOČNICO SPREJMEM. Nastop dela možen takoj. Naslov v upravi lista. M-696 KUHARICO, veščo strežbe, zaposlim takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upravi lista. M-704 OTROKA SPREJMEM V DOPOLDANSKO VARSTVO. Iboja Sabo, Vrtna 8, Murska Sobota. M-727 FRIZERSKO POMOČNICO, žen-sko-moške stroke, sprejmem takoj v redno delovno razmerje. Frizerski salon SILVA, Moravci, p. Martjanci. M-741 Pomurski zdravstveni center M. Sobota TOZD Pomurske lekarne M. Sobota razpisuje dela oz. naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi predstojnika SE Lekarna G. Radgona Kandidat za razpisana dela oz. naloge mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — da je diplomirani farmacevt — da ima 3 leta delovnih izkušenj — da se zavzema za samoupravljanje in — da je moralno in politično neoporečen. Dela in naloge se razpisujejo za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 20 dneh po objavi na naslov: Pomurski zdravstveni center M. Sobota, TOZD Pomurske lekarne M. Sobota, Kocljeva 2. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. LOKAL ZA MIRNO OBRT (brez hrupa) v Murski Soboti iščem. Naslov v upravi lista. M-681 PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 09040-7, izdano pri HKS ABC Pomurka KZ G. Radgona. Štefan Flisar, Murski vrh 5, p. Radenci. M-697 PREKLIC! Preklicujem veljavnost spričevala zaključnega spričevala II. letnika KŠC v Rakičanu. Štefan Gyorek, Rakičan 27. M-699 OBVESTILO! Obveščam javnost, da ne odgovarjam za morebitne poškodbe na moji parceli v Kruplivniku. Alojz Smodiš, Strukovci 30. M-705 LESNINA proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom s. sol. o., Ljubljana — TOZD tovarna pohištva MIZARSTVO n. sub. o., Ljutomer, Prešernova 31 razpisuje po sklepu delavskega sveta prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: DIREKTORJA TOZD Kandidat za direktorja mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba ekonomske, pravne ali lesne smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj — da ima moralnopolitične kvalitete in sposobnosti razvijanja socialističnih samoupravnih odnosov. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: Lesnina Ljubljana TOZD ,,MIZARSTVO" Ljutomer, Prešernova 31, 69240 Ljutomer, z oznako ,,za razpisno komisijo". Rok, v katerem se morajo kandidati prijaviti, je 15 dni od dneva objave. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravee(direktor In glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan Lopamik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo)^ Branko Žunec. Gonter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinatji 21 232,21 064 in 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 . 383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74 597, dopisništvo Lendava tel. 75 085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81 317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 dfn, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005 -- Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—000112—25730—30—4—01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sostanovalcem za spremstvo na njem zadnji poti, ter darovane vence in cvetje. Posebna zahvala kolektivu SO M. Sobota, kolektivoma gostilne Central in TOZD Pletilstvo Prosenjakovci, g. d uhovniku, pevcem za odpete žalostinke, godm na pihala in predstavnicama KS B. Kidrič in SO za tople poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči: sestra Olga z družino, nečaki Ludvik, Štefan, Olga in Slavica z družinami STRAN 18 VESTNIK, 4. MARCA Male oglase in zahvale, objavljene četrtek, sprejemamo še v ponedeljek do 13. ure. Naročniki imajo pri objavah 20-odstotni popust. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini in dobrim sosedom, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala OOZS TOZD Varis Gorenje-Varstroj za darovani venec, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu. Gomilice, 26. 2. 1982 Ne boš več hodil po gozdovih zelenih, ne boš več nabiral sadežev rumenih, ne boš več slišal ptičjega petja, ne boš več videl pomladnega cvetja ... ZAHVALA V 57. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi sin. oče. stari oče. brat, stric in sorodnik Karel Cahuk iz Kukeča Ob tej težki, boleči, nenadomestljivi in mnogo prerani izgubi izrekamo prisrčno zahvalo vsem sorodnikom, posebno sosedom, ki so prvi priskočili na pomoč, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Iskrena zahvala g. duhovniku Koudilu za pogrebni obred in lepe poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke. predstavniku KS tov. Kovaču za ganljive besede ob odprtem grobu ter kolektivoma KIK Pomurka TOZD Konzervni oddelek in TOZD Perilo M. Sobota. Ugasnilo je njegovo življenje, v naših srcih pa ostane nanj lep in neizbrisen spomin do konca naših dni. Žalujoči: mama Julijana, hčerki Slavica in Nadica z družinama, sestra Marija s sinom Jožekom, brat Ernest z družino iz Predanovec in drugo sorodstvo Globoko žalujoči: zaročenec Franc, hčerka Renata, oče in mama, sestra Klara z družino ter vso ostalo sorodstvo Žalujoči: sin Janez z ženo Giziko in sinom Janezom, hčerka Jolanka z družino, polhčerka Irma z družino in ostalo sorodstvo To kar smo na tem svetu najbolj ljubili, smo za vedno izgubili ZAHVALA Po težki, neozdravljivi bolezni nas je v 56. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Karel Gergorec iz M. Sobote \teh težkih trenutkih, ko se ne moremo sprijazniti s kruto resnico, da dragega pokojnika ni več med nami, in premagati veliko praznino, ki je ostala ža njim, izrekamo vsem sorodnikom botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu Pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa ustno ali pismeno izrekli sožalje, pokojnika pa počastili s številnimi venci in šopki, prisrčno zahvalo. Iskrena zahvala dr. Perkiču, dr. Mrkšiču in dr. Palancsaiu ter ostalemu medicinskemu in strežnemu osebju pljučnega oddelka, g. duhovniku za pogrebni obred, predstavniku hotela Diana in predstavniku KS tov. Savu Raplu za poslovilne besede ter kolektivom GP »Zvezda«, gostilna Central in Kolodvorska restavracija ter kolektivu Salon mode M. Sobota. Vsem še enkrat — iskrena hvala! M. Sobota, 24. 11. 1982 Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali vence in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo govorniku tov. Novaku, g. župniku za opravljen obred, pevcem, godbi iz M. Sobote in pevskemu zboru OŠ Mačkovci. Žalujoči: žena Koleta, otroci Ivanka z družino, Slavko z Marjano in Dušan z družino, tašča Terezija, svakinji Sonja in Marija ter nečak Branko. Žalujoči: žena Marija, sinova Zlatko in Karel iz Nemčije ter hčerka Danica z družinami, brat Jože z družino iz Sebeborec, sestri Milika in Jolanka ter ostalo sorodstvo Žalujoči: žena Helena, sin Tonček z družino, sin Dezider z ženo Janjo ter hčerki Elizabeta in Štefka z družinama Hodoš, Wien, M. Sobota, 18. 2. 1982 V tihi žalosti: mama, oče, sestra Rožika z možem Milosavom, sin Pištek, strina Ana in teta Margit z družinama ter ostalo sorodstvo. }^TNlKr 4. MARCA 1982 STRAN 19 v besedi in sliki po pomurju DESET LET TABORNIŠTVA V Bakovcih je bil pred desetimi leti ustanovljen taborniški odred Podlesne veternice. Ta je bil svoj čas zelo delaven in obetaven, v zadnjih nekaj letih pa je bilo čutiti pravo mrtvilo. No, sedaj ni več tako. V mesecu januarju so se na rednem občnem zboru ponovno organizirali in uspeli določiti nove vodnike in si sploh razdeliti vse naloge. Odred šteje domala sto članov, organizirani pa so v dveh družinah medvedkov in čebelic (v Bakovcih in Dokležovju), eni četi starejših tabornikov in enoti klubovcev. V tem času se najbolj pripravljajo za občinske mnogoboje, kjer nameravajo tekmovati v vseh kategorijah. Med pomembnejše naloge štejejo še obeležitev dneva tabornikov v aprilu in desetletnice delovanja OPV, ki bo novembra letos. Sicer pa bodo čez leto nekajkrat obiskali Taborniški dom na Goričkem, taborili bodo ob Blagošu, osvajali veščine in spretnosti..., poleg vsega pa še izdali dve številki Zarje, odredovega glasila. Belec Zvezdana — ZABELEŽENO Gomilica ali Gomilice P LIPA 1.5 NOVE SEIZMIČNE MERITVE V LENDAVI Kako do nafte in plina? GEOFIZIKA Zagreb je v sodelovanju z INA Na-ftaplinom in INA-Nafto Lendava tik pred letošnjim letom opravila seizmične merite na petišovskem naftnem in plinskem polju. Meritve same po sebi ne bi bile novost, če pri slednjih ne bi opravili oziroma uporabili nove metode ugotavljanja seizmične energije. Kot izvor energije za povzročanje seizmičnih valov so doslej namreč uporabljali in še uporabljajo ekspoloziv. ki po sporožitvi povzroči seizmične valove, te pa lovijo s posebnimi slušalkami in določajo lego slojev v globinah. Danes to vlogo opravi kompjuter, kateremu dodajo parametri oblike in sloje, v katerih se lahko nahajata nafta in plin. Nov sistem vibracij se izogiba eksplozijam, lahko deluje domala v vseh okoljih in v vseh letnih časih. Meritve z novo metodo v Petišovcih naj bi dale osnovo za lokacijo nove globoke vrtine za nafto in plin v globini okoli 5000 metrov. Lendavski naftarji si od omenjenih raziskav obetajo veliko uspehov. Gomilica ali Gomilice, to zdaj ni več vprašanje, saj v krajevnem leksikonu Slovenije piše: GOMILICA, v Gomilici, gomilički, Gomili-čanci. Taka je krajevna raba naziva kraja in izpeljank. Žal pa se tega postavljale! krajevnih tabel ne zavedajo, sicer naš dopisnik Štefan Prša ne bi črno na belem (s fotografijo) dokazal, da na eni izmed vaških tabel tudi piše napačno: Gomilice. Da ne bo še naprej prihajalo do prerekanja, bo treba napačno označbo čimprej popraviti. Kako sanirati probleme Romov? V lendavski občini imajo sicer sprejet dolgoročni program sanacije problematike Romov, toda ta se le s težavo uresničuje. Pred dnevi pa so na seji izvršnega sveta skupščine občine sprejeli predlog srednjeročnega programa reševanje problematike Romov, ki naj bi ga dosledneje uresničevali v obdobju do leta 1985. Iz programa je razbrati, da bodo poselmo skrb namenili urejanju stanovanjskih razmer v Dolgi vasi in Crenšovcih, zagotoviti pa bo potrebno tudi redno obiskovanje pouka za vse romske otroke. Več kot doslej bo potrebno delati na tem, da se zaposlijo za delo sposobni Romi, saj si bodo le tako lahko tudi sami urejevali probleme. Na seji izvršnega sveta so menili, da ima pri reševanju omenjene problematike posebno mesto center za socialno delo, seveda pa morajo z njim sodelovati tudi drugi dejavniki, kot so šole in delovne organizacije, pa tudi krajevne skupnosti. Jani D. Jani D. TEMELJNO SODIŠČE, ENOTA LJUTOMER Za ubo j 8 let zapora Veliki senat enote temeljnega sodišča v Ljutomeru je v sredo, 24. februarja, pod predsedstvom sodnika Iva Šumaka spoznal 26-letnega Bernarda Sovca iz Moravec pri Bučkovcih krivega uboja svojega 48-letnega očeta Janeza Sovca. Kot smo že poročali, se je pri Sovčevih 29. februarja lani vnel hud prepir med očetom in sinom. Potem ko je Bernard naposled obvladal očeta in mu iz rok iztrgal nož, mu je stopil na vrat in ga zadušil. Navzoč je bil tudi brat Janez, ki pa očetu ni pomagal. , Senat enote temeljnega sodišča je Bernardu Sovcu odmeril 8-letno zaporno kazen. Pri odmeri kazni je upošteval olajševalne in J obteževalne okoliščine. Olajševalne so tele: prvi je začel prepir I oče, obtoženi je imel težko mladost, saj ga je oče večkrat pretepal, senat pa je pri znižanju kazni tudi upošteval storilčevo odkrito | priznanje. Žal pa senat tudi ni mogel prezreti obteževalnih okoliščin: Bernard Sovec je bil kaznovan že prej. Tudi tokrat se pred j sodniki ni zagovarjal le zaradi uboja, ampak tudi zaradi nekega drugega kaznivega dejanja, za katerega je dobil 1 mesec zapora. . Enotna kazen torej znaša 8 let in 1 mesec zapora. Temeljno sodišče pa je prejšnji teden obravnavalo tudi kaznivo dejanje opustitve pomoči osebi v smrtni nevarnosti. Tega je bil I obdolžen in pozneje obsojen Janez Sovec. Le-ta očetu ni pomagal, ko ga je sin ,,obdeloval”. Sodišče je Janezu Sovcu prisodilo 3 me- j Š. sece zapora. RADIO MURSKA SOBOTA, 9. MAREC 1982 ob 16.40 URI Mi o delegatih, delegati o nas! Kako ste v krajevnih skupnostih Radenci, Gornja Radgona, Kapela, Gornji Petrovci, Beltinci, Rogašov-ci, Turnišče, Velika Polana, Lendava, Križevci pri Ljutomeru, Bučkovci in Ljutomer zadovoljni z doslejšnjim delom svojih delegatov in delegacij? Kaj delegati iz teh krajevnih skupnosti sami menijo o svojem delu? V kolikšni meri beseda delegatov zaleže — je tedaj prodorna in upoštevanja vredna — v Lini Apače, Radenski, sozdu ABC Pomurka, Muri, Konstruktorjevem tozdu Pomurje, Gore-nie-Varstroju, Ina-Nafti, Pletilstvu v Prosenjakovcih, Tehnostroju, Ljutomerčanu in Krki? Ali je delegatom nudena pomoč pri prebira- nju in razumevanju cesto obširnih, zapletenih in zahtevnih gradiv, ki prihajajo v delegacije? Kako je s sestajanjem temeljnih, splošnih, posebnih in združenih delegacij za zasedanja občinskih skupščin in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti? Kakšno usodo doživljajo delegatska vora-šanja, pobude, predlogi? Še bi lahko naštevali vprašanja in dileme, ki jih bomo načeli in skušali vsaj delno razvozlati v aktualni temi Mi o delegatih, delegati o nas, ki bo na sporedu radia Murska Sobota v torek, 9. marca 1982 med 16.40 in 18. uro. Da bi bila oddaja kar najbolj živahna, razgibana in zlasti tvorna — se pravi kot neke vrste tribuna gostov delegatov in poslušalcev — vas vabimo, da nam pošljete odgovore na prej zastavljena vprašanja in pomisleke (tudi iz tistih okolij, ki jih posebej nismo imenovali) in da nam sporočite svoje. Dobrodošle bi bile vaše pobude, mnenja, razmišljanja. Če bi radi sodelovali z nami, lahko to storite tako, da nam do torka pišete na uredništvo Vestnika in Radia Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota ali se nam oglasite po telefonu 21-232. Ta številka vam bo tudi na voljo med samo oddajo, ki bo kot ponavadi tekla neposredno. Avtor oddaje: Branko Žunec PISMO IZ DUISBURGA IZ ZR NEMČIJE Lepa gesta Ivana Krambergerja — SOBOŠKI BOLNIŠNICI ŽELI PODARITI MODERNO APARATURO ZA DIALIZO Pred dnevi smo na uredništvo Vestnika prejeli razveseljivo pismo, ki nam gaje poslal Ivan Kramberger, po poklicu medicinski tehnik, doma iz Negove, ki je že 19 let zaposlen v Duisburgu v ZR Nemčiji. Je priznan strokovnjak za umetne ledvice, v času šolanja v Združenih državah Amerike pa je tudi patentiral izboljšavo na umetnih ledvicah. Iz številnih prispevkov, ki so jih objavili ugledni nemški časopisi in tudi televizija, je bilo mogoče razbrati, kako Ivan Kramberger kot strokovnjak na tem področju neprestano razmišlja o tem. kako pomagati tistim ki bolehajo na ledvicah. Zato ne-' preslano zahteva redne tehnične preglede aparatur za dializo, ki so po njegovem v izredno slabem stanju. Od nerAške vlade je celo zahteval, da naj ne varčuje pri težkih ledvičnih bolnikih. Tudi pred nedavnim je sodeloval v demonstraciji na mestnem trgu v Bonnu, ki ga je stala tisoč nemških mark. Ivan Kramberger je obiskal tudi več bolnišnic v Sloveniji in kot pravi, mu je Ivan Kramberger pri moderni aparaturi za dializo znamke DRAKE — WILLOCK, ki jo želi podariti soboški bolnišnici. Foto: Ludvik Kramberger bil najbolj všeč oddelek za dializo soboške bolnišnice v Rakičanu, ki je lahko za vzor drugim in kjer je medicinska pomoč enkratna. Bilje tako navdušen, da se je odločil soboški bolnišnici podariti moderno aparaturo za dializo s potrebnimi priključki, ki jo je prinesel iz Združenih držav Amerike kot nagrado za tehnične izboljšave. Aparaturaje vredna 40.000 nemških mark. Te lepe geste so v soboški bolnišnici zelo veseli in si prizadevajo, da bi čimprej uredili vso potrebno carinsko in drugo dokumentacijo, kije potrebna za uvoz medicinske opreme. Upajo, da pri tem ne bodo imeli posebnih težav in da bodo dobili vsa potrebna soglasja. Feri Maučec V ELKOM LINI TOZD NOTRANJA OPREMA POSAMEZNIKI KROJILI POLITIKO Sodobni proizvodni prostori in nova tehnologija niso vedno -porok za uspešno proizvodnjo. Posebej še tam. kjer delo ne vodi odgovorno vodstvo, vodstvo, ki ne najde stika z delavci in ne gradi samoupravnih in toplih medsebojnih odnosov, temveč ruši že obstoječe. Tako je. žal. tudi v Elkom Lini iz Apač, konkretneje v TOZD Notranja oprema. V tej bitki za »prestiž« so tudi v Lini potegnili delavci krajši konec. Zamenjali so sicer direktorja TOZD, ki so mu delavci izglasovali nezaupnico (ta ni imel ali ni hotel imeti posluha za vodenje in poslovanje), toda dokaj skaljeni odnosi se še vedno, niso postavili na zdrave osnove. In posledico zaostrenih odnosov med vodilnim in vodstvenim kadrom so občutili delavci. Storilnost je upadala, v tozd niso uspeli realizirati programa načrtovanega za lansko leto, v tričetrtletju lanskega leta niso dokončali prevzetih del v vrednosti milijarde in sedemstotisoč starih milijonov dinarjev. Še tik pred koncem leta niso v TOZD Notranja oprema podpisali niti ene poslovne pogodbe za leto 1982. Delovna skupina OK ZKS skupaj s predstavniki občinskega sindikalnega sveta in izvršnega sveta SO jih je v začetku leta zato dvakrat obiskala. Tu so se tudi razgrnili vzroki za monopolno odločanje posameznikov na ravni TOZD. Odpovedali so namreč vse DPO in vsi samoupravni organi... Kljub temu da se situacija'umirja in so v TOZD Notranja oprema sprejeli sanacijski program, še ne moremo govoriti o popolni sanaciji medsebojnih odnosov. Ob tem pa tudi ne o dolgoročni perspektivi in socialni varnosti zaposlenih delavcev. To pa mora biti vodilo za delovanje DPO in samoupravnih organov v prihodnje. Nepravilnosti pa bodo dobile svoj epilog Delovna praksa Učenci 8. razreda mačkovske osnovne šole so v minulih zimski*1 počitnicah opravili proizvodno prakso v podjetju »Sobota« >n v Panoniji. V obeh delovnih organizacijah so bili zelo dobro sprejeti. Ob delu v proizvodnji so se seznanili s samoupravno organiziranostjo in delovanjem delegat skega sistema. Letošnja generacija osmošolcev je bila druga, ki je vključila v proizvodno delo. «z kušnje kažejo, da je ta način se znanjanja s potekom proizvodnje dober in prinaša tudi primem sadove. Z omenjenima delovnim organizacijama ima šola že vrst let pristne odnose. Obe sta naimje _ pokroviteljici podružnice MO ščanci in šole Mačkovci. bržkone na drugem mestu. vp STRAN 20 VESTNIK, 4. MARCA 1982 Domači tednik tudi letos pripravlja za svoje naročnike številna presenečenja. Tistim, ki nas že sprašujete po izletu, naj odgovorimo, da bo tudi letos Vestnikov vlak popeljal svoje naročnike na enodnevni izleu Sodelavci Vestnika se že dogovarjajo o kraju letošnjega izleta, zapišemo pa naj, da bo tokrat izlet že v prvi polovici leta. Kot vsako leto, bomo tudi letos izmed naročnikov, ki bodo pravočasno poravnali naročnino, izžrebali potnike, ki bodo potovali z nami brezplačno. Kraj in čas izleta vam bomo sporočili pravočasno. Ko vas bo obiska! pismonoša s položnico, poravnajte naročnino, saj si boste ie tako zagotovili možnost potovanja z Vest-nikovim vlakom. Letos bodo z nami lahko potovali le tisti, ki bodo poravnali naročnino, saj bo število potnikov omejeno. Pa še to: Če veste za soseda ali prijatelja, ki Vestnika še nima, mu dajte naročilnico, ki jo objavljamo na 16. strani, in mu predlagajte, da postane naš naročnik. Še vedno velja geslo: VESTNIK VAS INFORMIRA IN NAGRAJUJE’