junnilll—M—”01 _____ vw , . .... , . iM(|n . ,. „. Janeza Stanovnika bodo pač zanimivo poglavje. Sicer pa je izpod tekošatosti prišlo že mnogo zamisliti, da v trenutku, ko je Slovenija pod takimi napadi in krivičnimi obtožbami, to ne bo pustilo ran na slovenskem narodnem telesu, ne bo imelo svojih posledic?« Mislili smo, da bo eden od odgovorov padel že v sredo, pa bo treba počakati na ponedeljek. Uh, ti prsti, zdaj še Šetinčev! Pa saj je Adolf Bibič tako lepo povedal: »Seveda je pluralizma ne bo šlo, že zato IZ VSEBINE: Pogovor z Dušanom Reboljem, I | J članom predsedstva RS ZSS SLOVENSKIM DELAVCEM SE OBETA NOV, NEODVISNI SINDIKAT Kraigherjev nagrajenec Herman Rigelnik iz Gorenja treba reforme^emati resno, če želimo, da bo socializem ostal realna alternativa Jože Smoleje bil tokrat brez besed. Izkušnje izkušnje, še sploh, če so bridke. Zato pa sije: . prinesel zanimivo branje. Šli smo pobrskat po..., NIN in takoj naleteli na spodbuden naslov: Je ■I cilje in metode delovanja sindikata v n vih okoliščinah. Ali ste v vaši hiši že kil razmišljali o konkretnih programih te prenove? »V sindikatih pripravljamo konkreten projekt. To je zelo odgovorna naloga, česk se tudi zavedamo. Od te programske zasn°( ve pa pričakujem, da bo odgovorila na ide}' nopolitična vprašanja vloge sindikata, o čemer sem že govoril, hkrati pa ponudila zel° konkretna izhodišča za naše povezovan]e z drugimi interesi v okviru pluralizma pok tičnih hotenj. Računam, da bomo s tek programom prišli pred članstvo po potrd>' tev že na prihodnji seji predsedstva & ZSS.« Ivo KuljU ? Pili V SINDIKATIH Ljubljana, 27. januarja 1989 Delavska enotnost 5 Papirnica Količevo: namesto stavke organizirana pogajanja delavcev z vodstvom podjetja USPEŠEN IZPIT STAVKOVNEGA ODBORA i Stavke v Papirnici Količevo ■ ^ zdaj ne bo. To velja vsaj do 10. februarja, ki je postavljen , kot skrajni rok za izpolnitev i rlstih 18 zahtev delavcev, ki Jim ni bilo mogoče ugoditi ta-*°j po ustanovitvi stavkovne-\ §a odbora in oblikovanja zah-' tevkov, 16. januarja. Roka za ^polnitev zahtev delavcev ne r . °do podaljšali, v primeru ne-lzPolnitve je torej mogoča " Po stavkovnih pravilih - le ' stavka. Nemir med delavci Papirni-1 Ce se je, kot smo že zapisali ! v pretekli številki našega čas-• ^ika, začel na izplačilni dan, ■ t3- januarja, ko so delavci pre-I Jeli dve kuverti: v eni 60% ■ 0sebnega dohodka kot osta-i n?k plače za december, v dru-. p Pa 40% kot akontacijo na i (cn,yarsko plačo. Tako malo d>0%) decembrske plače so Pobih zato, ker so preostali Pol dobili že ob novembrskem ' kot akontacijo na decem- brsko plačo. Tako so dobivali plačo papirničarji v Količevem že od mgja lani: ob mesečni plači še dodatek, 40% akontcijo na plačo za naslednji mesec. Vodstvo tovarne je računalo, da bo do konca leta vijak zvezne vlade, kije zadrževal rast OD, bolj popustil, kot je, na cedilu pa so jih pustili tudi poslovni rezultati. Ker vodstvo DO takrat še ni imelo pisnega »soglasja« občinskega odbora za spremljanje družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za razporejanje in delitev OD, da akontacijo na januarsko plačo šteje v maso za OD v letu 1988, ampak samo ustnega, delavci niso verjeli na besedi in so se »dvignili«. Izvolili so stavkovni odbor, ki je delavske pripombe in zahteve oblikoval v 18. točkah in jih posredoval vodstvu. Na skupnem sestanku 18. in 19. januarja so ugotovili, da je najbolj nujno Zahteva zveze sindikatov Slovenije po ustavitvi rasti cen Posledice hiperinflacije, rasti cen, ki povzroča hitro Padanje realnih osebnih dohodkov in zaostrovanje drugih gospodarskih razmer tako močno vplivajo na zivljenjsko raven, da socialne napetosti in politično nezadovoljstvo delavcev vsak dan naraščajo. To delavci izražajo na različne načine in vse pogosteje s stavkami. Zveza sindikatov Slovenije je na nevzdržnost takšnih družbenogospodarskih in socialnih razmer odločno opozorila na začetku lanske jeseni in dala Pobude za nekatere konkretne rešitve, zlasti pa zahte-vala od pristojnih organov, naj pripravijo ukrepe in naloge. Naši predlogi za blažitve pritiskov na življenjsko raven reševanja novih socialno ogroženih skupin delavcev in drugih občanov in ravnanje subjektov družbenega nadzora nad cenami se ne upoštevajo. Prav tako ni bila upoštevana naša zahteva, postavljena Pred koncem preteklega leta, za povišanje stanarin. Nenehno naraščanje cen in odsotnost kakršnihkoli Protiinflacijskih ukrepov in protiinflacijskega ravna-Je delavce pripeljalo do tega, da od svoje organiza-Pe zahtevajo ukrepe. Zato Zveza sindikatov Slovenije zahteva od gospo-s*r?kih in drugih subjektov, da v okviru svojih pri-Jojhosti in odgovornosti naredijo vse za upočasnitev rasti cen. Pri tem ponovno poudarjamo, da nismo proti »ekonomskih cenam« - takšnim, ki pomenijo pošteno pla-eilo za dobro delo in pokrivajo stroške dobrim gospodarjem. Zahtevamo pa, da oblikovalci novih cen in subjekti v sistemu družbene kontrole cen pred vsako Podražitvijo popravijo in sprejmejo ukrepe za zmanjšanje vseh vrst stroškov, znižanje režije, odpravo nepotrebnega dela, odpravo neučinkovite organizacije p 3, opuščanje slabih programov in ukrepe za prila-Sajanje tržnim razmeram. šif vse‘h tistih primerih, ko je podražitev pomembnejši življenjskih potrebščin ekonomsko upravičena, pa ki°haj° Pristojni organi predhodno pripraviti rešitve, rast°d° zmanJševale njihov vpliv na padec življenjske ^ ®d izvršnih svetov občin in vse do federacije zahte-kn^0’ PrePrečij° povišanje cen gospodarske in (j.^unninn infrastrukture v primerih, ko ge za evi-nin.tno monopolno ravnanje, skrajno nesmotrno orga-0ni?an°St’ neekonomsko poslovanje in druge pojave n,„vania njihovih notranjih slabosti, neučinkovitost ^zgrešene naložbe. Q(j 3 vsako drugačno ravnanje se bo zveza sindikatov m vaiatako, da bo za vsako ceno vztrajala pri poveča-Pad°Se°ndohodkov, ker ne pristajamo na nadaljnje va]fnje nPhove realne vrednosti, obenem pa zahte-orir-,verianJe odgovornosti izvršnih in poslovodnih ov m tudi kadrovske zamenjave. Predsednik RS ZSS Miha Ravnik - zaradi grozeče stavke - rešiti vprašanja osebnih dohodkov, preostale, ki so zadevale uspešnost poslovanja, pa v ne-kolikanj bolj razumnem roku dveh ali treh tednov. Minuli ponedeljek se je sestal delavski svet Papirnice, kije obravnaval zahteve delavcev ter potrdil oziroma postavil roke za izpolnitev njihovih zahtev, ki se vrte okoli poslovanja in uspešnosti podjetja. O tem, kakšen je zdaj položaj na »šahovnici« dvoboja, stavkovni odbor (oziroma delavci): vodstvo delovne organizacije, smo se pogovarjali v Papirnici Količevo s predsednikom stavkovnega odbora Andrejem Drnovškom, predsednikom osnovne organizacije sindikata Marjanom Ručigajem in sekretarjem občinskega sindikalnega sveta Domžale Igorjem Mlakarjem. Delavcem so glede osebnih prejemkov v glavnem ustregli. Tisto, kar so dobili 13. januarja v dveh kuvertah, se šteje kot plača za december in gre v maso za OD za leto 1988. Izplačane so tudi nadure, opravljene v decembru, ter dodatki ob plači. Delavci razumejo, da zdaj ni moč povečati vrednosti točke za sto odstotkov, ampak so sprejeli predlog vodstva: za 40% za toliko časa v letošnjem letu, dokler povišanja ne bodo dovolili predpisi in poslovni rezultati. To velja tudi za zahtevo, da bi vrednost točke sproti prilagajali inflaciji. »Bojim pa se, da bo inflacija kaj kmalu spet vzbudila nezadovoljstvo delavcev z osebnimi dohodki, saj stroški življenja rastejo, tisto, kar smo si doslej izborili več pri plači, so nam najnovejše podražitve že pobrale iz žepov«, je dejal predsednik osnovne organizacije sindikata Maijan Ručigaj. Za zahteve, ki jih je v imenu delavcev postavil stavkovni odbor in ne zadevajo vprašanj izplačila osebnih dohodkov, nadur in dodatkov k plači, sta določena dva roka: 3. in 10. februar. Do tretjega februarja naj bi vodstvo pripravilo izčrpne odgovore na zahtevo delavcev, da je treba zmanjšati administracijo v podjetju. Najprej so terjali pavšalno znižanje za 25 do 30%, potem pa so pristali na tezo vodstva, da je treba tako imenovane administrativne moči zmanjševati v skladu s potrebo po produktivni zaposlenosti vseh delavcev in da strokovne ter razvojne službe ne bi bile pri tem okrnjene, ampak v bistvu okrepljene. Do tega datuma bo znan tudi odgovor na vprašanja, ali so nekaterim delavcem v pisarnah upravičeno dvignili število točk (in spremenili opis delovnih nalog). Delavci so tudi zahtevali, ngj se število delavcev v delavskem svetu poveča, sgj so zdaj v manjšini. Novi delavski svet bo reorganiziran po podobnem ključu kot sindikat v podjetju. Terjali so tudi normalno delovno normo. Povsem na kratko: zdaj je norma vpeljana na posamezne papirne stroje, delavci pa bi radi tako normo, ki bi upoštevala tudi število delavcev ob posameznem stroju, se pravi produktivnost na delavca. Ob nekaterih drugih, manj pomembnih (za zunanje opazovalce) vprašanjih pa je odbor terjal tudi dva zelo pomembna odgovora: točne rezultate in odgovornost glede kadrovanja in učinka naložb ter odgovor vodstva DO, ali se čuti sposobno, da še vodi podjetje, ali ne. O kadrih in naložbah v minulih dveh letih bo odbor dobil odgovor do 10. februarja. O sposobnosti vodstva pa bo razpravljal potem, ko bo dobil izčrpne in jasne odgovore na vsa vprašanja o poslovanju podjetja. Pogovor se je potem (povsem logično) zasukal okoli načina in uspešnosti dela stavkovnega odbora, njegovi uglašenosti s sindikalno organizacijo, o odnosih med stavkovnim odborom ter vodstvom podjetja, o vlogi občinskega sindikalnega sveta in podobnem. O delu stavkovnega odbora pravi predsednik OOS Marjan Ručigaj takole: »Izredno pomembno je, da sije odbor znal pridobiti zaupanje delavcev. To mu je uspelo z razsodnim, treznim, odločnim in objektivnim ocenjevanjem položaja in poudarjanjem nekaterih vprašanj. Poleg tega ni nasedal provokacijam posameznikom, ki jim je najbolj ustrezala skrajna zaostritev odnosov.« Odbor je delavcem pojasnjeval potek reševanja njihovih zahtev prek Biltena in z neposrednimi stiki, kar je bilo odločilnega pomena za razbistritev položaja v prvih dnevih po izplačilnem dnevu. Dobro mnenje ima o delu odbora tudi sekretar občinskega sindikalnega sveta Igor Mlakar: »Odbor je povsem opravil svojo nalogo v prvem delu zapletov - preprečil je stavko in usmeril nemir delavcev v pogajanja z vodstvom delovne organizacije, ob pomoči sindikata podjetja. Stavkovna pravila so tokrat prišla do polne veljave in izkazalo se je, da so uporabna pri vodenju in usmeijanju stavke. Vendar ne smemo pozabiti, da na razpoloženje delavcev vplivajo številni zunanji dejavniki, na katere stavkovni odbor ne more vplivati. Na primer rast cen itd. Če torej slabosti, ki »krasijo« družbo in družbenoekonomske odnose, ne bomo odstranili, bo delavec kmalu dejal »hvala« stavkovnim pravilom. V primeru Papirnice je važno, da bo stavkovni odbor obstal vse dotlej, dokler ne bodo izpolnjene zahteve delavcem. Prav tako pomembno za uspeh odbora je bilo njegovo tesno sodelovanje s sindikalno organizacijo.« Pohvale na račun občinskega sindikalnega sveta smo slišali od obeh predstavnikov Papirnice. O delu odbora pa je njegov predsednik Andrej Omovšek dejal tole: »Dobivali smo precej nizkih udarcev od posameznikov, češ da člani odbora ne zagovarjajo koristi delavcev, ampak da popuščajo vodstvu, da bi si tako v prihodnje zagotovili boljša delovna mesta. Posamezniki nikakor niso hoteli razumeti pojasnil in so znova in znova postavljali že rešena vprašanja. Zanimivo - z vodstvom podjetja so bili odnosi zelo korektni. Poudariti moram tudi, da sta nam bila v veliko pomoč ne samo osnovna sindikalna organizacija, ampak tudi delavski svet. In kot so dejali že drugi - izredno važno za uspeh je, da so v odboru ljudje, ki jim delavci povsem zaupajo.« Po 10. februarju bo odbor ocenil odgovore vodstva podjetja in njegovih strokovnih služb. Če ne bodo ustrezni, bo napovedal stavko. opozorilno Boris Rugelj Popotnica novi vladi OH; SPET TE OBRESTI... Jugoslovanske povojne vlade prav gotovo spadajo med tiste, ki imajo obilo težav s politiko obrestnih mer in ki jim niti približno ni uspelo doseči cilja, realne cene denarja. To na prvi pogled niti ni tako presenetljivo, saj realne ekonomske kategorije v socialističnem svetu (do sedaj) niso igrale odločilnejše vloge, pojmu1 »obresti« pa so tako in tako pogosto lepili zloglasni pridevnik »oderuške«. Leta in leta se je iz ust politikov na primer, slišalo, da mora biti denar poceni, ker naj bi tako preprečevali izkoriščanje v družbi in zagotavljali blaginjo delavskemu razredu. Mikuličeva vlada, ki je pred dobrima dvema letoma občutno znižala ceno denarja, na pritisk Mednarodnega denarnega sklada, pa jo je spet dvignila, se je prav tako neuspešno zaletavala v zid obrestnih mer kot prejšnje vlade, in očitno je, da ne bo mogla mimo tega ekonomsko-političnega problema niti nova vlada. Novi mandatar za sestavo vlade inž. Ante Markovič, ki slovi kot zagovornik tržne ekonomije (ali je drugače sploh mogoča?), prav gotovo ve, da smo se lani izrekli za usklajevanje obrestnih mer z mesečno stopnjo rasti cen na drobno, daje prihajalo zaradi tega do velikih nihanj obrestnih mer, do prejšnje pojmovne zmede pri razumevanju in razlagi pojmov »revalorizacija«, »indeksacija« in »obrestne mere« in podobno. Slovenski predlog, da naj bosta revalorizacijska stopnja in obrestne mere dve popolnoma ločeni kategoriji, je sicer naletel pri zvezni vladi na pozitiven odmev, onemogočanje izkazovanja inflacijsko napihnjenega skupnega dohodka pa je v bilancah uspeha številnih poslovnih bank »ustvarila« izgube. Pokazalo seje tisto, kar smo sicer vedeli že dolgo, da namreč tudi banke slabo gospodarijo z denarjem. Laiki se seveda na vse pretege čudijo, kako je to sploh mogoče, poznavalci našega bančnega sistema in dela poslovnih bank pa dobro vedo, daje tako zaradi več vzrokov. Že dalj časa vemo, da so premajhni prihodki bank od obresti posle-dicae visoke stopnje obvezne rezerve, nerevaloriziranega stanja posojil Narodne banke Jugoslavije, ki jih banke pridobijo na podlagi deponiranih deviz občanov, relativno velikega deleža posojil s fiksno obrestno mero in podrobnega. Ljubljanski banki - Združeni banki prinaša realne prihodke ali obresti le okoli 50 odstotkov operativnih naložb, saj je vsak dinar aktive obremenjen s 25-odstotnimi stroški finančnega posredovanja. Za primerjavo povejmo, da so v stabilnih ekonomijah ti stroški le okoli 3-odstotni. Skratka, našim bankam grozijo sanacija in celo bankroti, če v prihodnjih nekaj letih ne bodo uspele zagotoviti normalnega poslovanja, pokriti izgub oziroma ustvariti dobičkov. Kje začeti Markovičeva vlada se bo bržčas še kako trudila bankam pomagati do finančne konsolidacije. Žal pa se je v minulih letih nakopičilo toliko zapletov pri poslovanju bank, daje zelo težko pravzaprav s prstom pokazati, kjer najprej začeti. Mimo »črnih lukenj« v bilanci NBJ in poslovnih bank seveda ne bo mogoče in nepokrite sprotne izgube, tečajne razlike ali javni dolg bo pač treba knjigovodsko evidentirati, to je priznati in jih upoštevati pri gospodarjenje. Upoštevati bo treba, da dejanska cena denarja še vedno ni »realna« in da bodo morale tudi poslovne banke začeti poslovati po tržnih načelih. To z drugimi besedami pomeni, da bo potrebno opustiti »kartelni« sporazum bank o politiki obrestnih mer in dopuščati različne obrestne mere, odvisno pač od večjega ali manjšega poslovnega uspeha posameznih bank. Skratka, med bankami bi morala obstajati zdrava konkurenca in tekmovanje za večji ugled v domačem (in tujem) poslovnem svetu. Nesporno je, da bo to za novo vlado izjemno težavna naloga. Uvajanje realnih obrestnih mer in tržnih načel bančnega poslovanja pomeni namreč pri nas nekaj podobnega, kot če bi začel zdravnik bolniku s pljučnico puščati kri. Zakaj? V razvitih državah so realne obresti le eden od instrumentov makroekonomske politike, s katero vlade vplivajo predvsem na investicije podjetij. Če je denar poceni, bodo podjetja več vlagala kot varčevala in narobe. Pri nas se podjetja sploh ne ukvarjajo resno z dilemo, ali investirati ali varčevati, saj so sprotne izgube pravzaprav večje od ustvarjene bruto akumulacije. Podobno je s sprotnim poslovanjem, saj v tujini cene kapitala vpliva na tekoče dobičke podjetij in stopnjo (ne)zaposlenosti, pri nas pa se podjetja odzivajo na dražji kapital pač z zniževanjem realnih plač, država pa s prelivanjem akumulacije od bolj donosnih podjetij k manj. Formula za izhod iz te krize pa bi morala biti: realna (nepotvor-jena) bilanca poslovanja, zmanjševanje prevelikega števila zaposlenih in njihovo zaposlovanje v novih, donosnih podjetjih, zmanjševanje prevelikih materialnih in /drugih stroškov, racionalizacija poslovanja družbene nadstavbe... Na dlani je, na primer, da bi naši zdomci naložili privarčevane devize v Jugoslovanske banke, če bi dobili vsaj tako visoke devizne obresti, kot jih ponujajo zahodnonemške in druge banke. Če bi naše poslovne banke uspele investirati vložene devize v donosne projekte, bi lahko brez težav plačevale deviznim varčevalcem njihove obresti. Dokler pa bo tako, da se našim podjetjem in bankam pravzaprav ne splača poslovati, kaj šele vlagati kapital v nove naložbe, kakršnokoli iskanje izhoda iz slepe ulice in pozivanje na realne obresti nima pravega smisla. Kje končati Splošno znano je, da imajo vlade v razvitih tržnih gospodarstvih v rokah številne instrumente makroekonomske politike za uravnavanje gospodarskega življenja. Denarna politika na primer vpliva na porabo ali naložbe podjetij, bank ali vlade predvsem z deviznim tečajem, obrestnimi merami in podobnim, fiskalna politika pa z večjimi ali manjšimi davki. Krivični bi bili do Mikuličeve vlade, če bi trdili, daje z vsemi temi instrumenti v celoti samostojno razpolagala. Zato bi bil za novo vlado uspeh že, če bi to uspelo vsaj njej in če bi znale tudi te pravilno uporabljati. Prav gotovo imajo prav tisti, ki menijo, da en instrument še ne pomeni orkestra in da potemtakem zgolj z realnimi obrestmi ni mogoče stabilizirati jugoslovanske ekonomije. Prav tako pa drži, da brez realne cene dinarja in realnih obresti ne smemo niti pomisliti na boljše gospodarske čase, kaj šele da bi si delali iluzije, da bo to sploh mogoče. To so v številnih študijah ugotovili Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad in drugi. Upajmo le, da bo za tem odločno stala tudi Markovičeva vlada in da ne bo od tega odstopala niti za ped. Mikuličevega »aduta«, češ, samo da nam ne bi bilo danes še slabše, jutrišnji dan pa nas ne zanima, nova vlada skorajda ne bo več imela v rokavu, tudi če bi si to vsi še tako želeli. Emil Lah PO SLEDEH DOGOVARJANJA Ljubljana, 27. januarja 1989 Delavska enotnost 6 Ob predlogu zakona o delovnih razmerjih ALI BODO DELAVCI IZGUBILI PRAVICO DO ODLOČANJA ki niso samoupravne, pač pa stavkovno-organizacij ske narave, zato naj jih ne bi sprejemali delavci oziroma samoupravni organi. kot na primer določa nemški zakon, ki ureja soupravljanje delavcev v podjetjih. S pluralizmom lastninskih oblik in upoštevanjem kapitala so nastale bistvene spremembe tudi pri odločanju o delovnih razmerjih. Doslej so vse bistvene odločitve sprejemali delavci v delovnih skupnostih, tako da so sprejemali samoupravne Z večimi pristojnostmi poslovodnih delavcev, ki so se pokazale v zakonu o podjetjih, bodo vprašanja odločanja na tem področju prišla še bolj na dan pri novelizaci-ji zakonodaje o delovnih razmerjih. splošne akte, v katerih so na splošno urejali delovna razmerja; o posameznih pravicah in o odgovornostih pa so praviloma odločali kolektivni organi samoupravljanja (odbori za delovna razmerja, disciplinske komisije, delavski sveti), zagotovljena je bila pravica do ugovora že v organizaciji in še pravica do sodnega varstva. Poslovodni organi so bili praviloma le predlagatelji in izvrševalci odločitev samoupravnih organov. Drugačna ureditev velja le v zasebnem sektorju (obrt). Besedilo predloga za zakon o delovnih razmerjih definira delovna razmerja kot medsebojna razmerja delavcev pri uveljavljanju pravice do dela z družbenimi sredstvi in ki jih organizacija ureja s samoupravnimi splošnimi akti v skladu z zakonom. V zakonu o združenem delu so imeli to pravico delavci v organizaciji. Kaj pomeni ta sprememba? Nedvomno sta zanjo dve razlagi - po eni gre še vedno za pristojnost delavcev v organizaciji, po drugi pa za pristojnost podjetja kot organi- ziranega kapitala, v katerem je mogoče urediti nekatere pristojnosti tudi tako, da posameznih splošnih predpisov v organizaciji ne sprejemajo več delavci oziroma samoupravni organi. Ta smer urejanja delovnih razmerij je že dokaj celovito obdelana v pripombah Gospodarske zbornice Slovenije na besedilo predloga zveznega zakona o delovnih razmerjih. PO teh stališčih ne gre več za medsebojna razmeija, ampak za delovna razmeija; zakoni naj bi uredili zgolj temeljne pravice, vse drugo bi avtonomno uredili gospodarski subjekti. Teh vprašanj v organizacijah ne bi urejali več s samoupravnimi splošnimi akti, ker urejanje s samoupravnimi splošnimi akti ne more biti več konstitutiven element teh razmerij, ampak z »akti« podjetja, Ta koncept zahteva popolno zvezno in republiško zakonodajo; skratka, vsebina delovnopravnih institutov, ki je sedaj urejena v zakonih in samoupravnih splošnih aktih, bi morala biti celovito urejena v zakonodaji, sicer bodo v »aktih« podjetij poslovodni in »strokovni« organi predpisovali pravila za ravnanje in vedenje in se jih obenem tudi držali. Samoupravljanja in tudi delavske soudeležbe pri tem ne bi bilo več. V tej zasnovi postanejo v družbenih podjetjih »lastniki« kapitala v resnici poslovodni organ z enakimi ali večjimi pravicami do odločanja v delovnih razmerjih kot v zasebnem sektorju, ker niso vezani po kolektivnih pogodbah. Taka rešitev bi bila produktivna le če bi ostajala taka lastniška odgovornost poslovodnih delavcev, kot je odgovornost lastnikov v zasebnem sektorju, pa še ob tem bi bilo tudi pri nas gospodarno upoštevati dosežke delavske participacije razvitih dežel, ki vse bolj opuščajo status delavca kot dela strojev, ampak ga imajo za subjekt v podjetju, ki sodeluje z lastnikom v blaginjo zaposlenih in podjetja, Druga možnost pa je, da se ne samo poslovodni delavci, ampak vsi zaposleni postavijo v »funkcijo lastnika« družbenega kapitala s sistemom ustrezne konkretne materialne motivacije, ki bi omogočila tudi neposredno enotno odgovornost zaposlenih za poslovne rezultate podjetja. Takšna ali drugačna smer pa zahteva seveda hkrati kvalitetno in stabilnejšo gospodarsko politiko države,, stabilen pravni red, preprečevanje monopolov; zmanjšanje obremenitev itd. Zahteva tudi urejanje nekaterih vprašanj zunaj podjetij (vsebina kolektivnih pogodb) ob avtonomiji pogajalcev (sindikati - zbornice). Zdaj bi moral takšna in podobna vprašanja postaviti na dnevni red sindikat, tako da bi pravni sistem omogočil čimboljše sožitje dela in kapitala z dogovorjenimi pravili igre avtonomnih subjektov tako v podjetjih kot zunaj njih ter delovnopravno zakonodajo, ki bo omogočala po eni strani učinkovito gospodarjenje, po drugi pa udeležbo delavcev v neposrednem upravljanju s svojim delom in »svojim kapitalom«, ter samostojno in odgovorno vlogo posla vodstev. Skrajnosti, kot jih npr predlaga Pintar v Teleksu i da bi odpravil sodno varstvi delavcev zoper odločitve v organizacijah, niso v skla-du z dosežki pravne civilizacije, da ne govorimo o kon vencijah, ki jih je Jugoslavi; ja sprejela in so sestavni de! zakonodaje v Jugoslaviji. Menim, da bi moralo ostati v domeni delavcev in njihovih samoupravnih orga nov, da sprejemajo samoupravne splošne akte v družbenih podjetjih - upoštevajoč tudi vsebino samoupravnih sporazumov ali kolektivnih pogodb, da je potrebno za uveljavljanje teh samou; pravnih splošnih aktov bolj pooblastiti poslovodne it druge vodilne delavce; to odločitve in usmeritve pa sprejemajo delavci v statutih podjetij z referendumom, pri čemer jim rešitev ne bi smeli vsiljevati od zu-ngj, ampak bi morali imeti ob tem na voljo tudi znanstvene izkušnje, ki jih je že kar nekaj v slovenskem prostoru v dosežkih delavskega samoupravljanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da delav ci in njihovi samoupravni organi niso zavozili gospo; darstva, saj so le potrjevali odločitve drugih. Sami sc odločali le v stavkah. Vinko Kastelic O pomanjkljivostih družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov KOLIKŠNO NAJ BO ODSTOPANJE OD POVPREČNIH OSEBNIH DOHODKOV Pripravil: Tone Mastnak Trenutno ne poznamo morebitne družbene usmeritve o delitvi dohodka v letu 1989. Vsekakor bizbilo treba temeljiteje obdelati in pripraviti bolj kakovosten, zlasti stimulativnejši delitveni model, ki bi se uveljavil, ko bo nehal veljati intervencijski zakon. Koristno bi bilo čim-prej uveljaviti ustrezen sistem družbenega usmerjanja delitve dohodka, ki bi zagotavljal družbeno potrebno akumulativnost v vseh republikah in pokrajinah, tako da ne bi bilo več potrebno nekakovostno in izredno nestimulativno državno uravnavanje dohodkovnega delitvenega odnosa. Glede na to, da družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji z usmeritvami za uresničevanje določil tega dogovora v dobršni meri temelji na stališčih predsedstva CK ZKJ o sistemu delitve dohodka in osebnih dohodkov, torej na že precej usklajenih jugoslovanskih stališčih, bi lahko bil dobra osnova za dodelavo delitvenega sistema v vsej državi. Ta republiški dogovor je bil praktično v uporabi (pred izdajo intervencijskega zakona) kakšno leto in zato lahko že dokaj izkustveno ocenjujemo njegovo vrednost. Poleg tejga da dogovor že povezuje oblikovanje ravni tekoče porabe (OD, skupne porabe) z ekonomsko uspešnostjo poslovanja, merjeno na enoto uporabljenih produkcijskih potencialov in je spodbuden za izboljševanje narodnogospodarske učinkovitosti, omogoča pa tudi oblikovanje akumulacije v skladu z družbenimi interesi in tako lahko zagotavlja zadovoljivo učinkovitost družbene lastnine. Toda ta republiški pogovor ima tudi velike pomanjkljivosti. Opozoriti je treba na to, da ob sprejemanju dogovora zaradi časovne stiske niso proučili in upoštevali vseh pripomb na dogovor, in sicer z utemeljitvijo, da bo podane predloge mogoče temeljiteje proučiti kasneje in dogovor po potrebi tudi popraviti. Verjetno je zdaj kar primeren čas, da se opravijo ti poprav- ki. Sporne zadeve so predvsem tele: 1. določanje faktorjev odstopanja od povprečnih osebnih dohodkov gospodarstva Slovenije, 2. upoštevanje akumulacijske stopnje dejavnosti, 3. določanje ravni dohodkovne uspešnosti kot podlage za določanje ravni osebnih dohodkov in skupne porabe na delavca. Ad 1.) Uveljavljena rešitev, po kateri se kot kalkulativna osnova za normalni OD posameznega podjetja upošteva povprečje OD v tem podjetju in dejavnosti v zadnjih šestih letih, ni sprejemljiva iz dveh razlogov: -ker vnaša sistematično boljši začetni položaj tistemu podjetju in dejavnostim, ki so v preteklem šestletnem obdobju oblikovale višjo raven (lahko tudi neupravičeno) ne glede na sedanjo uspešnost poslovanja, in morale, poslabšuje začetni položaj podjetjem, ki so v preteklem obdobju oblikovala nižji OD, -ker so razlike v kvalifikacijskem sestavu med posameznimi podjetji tudi v isti dejavnosti lahko zelo velike, je popolnoma nenormalno, da se jemlje kot delna osnova za določanje normalnega OD v posameznem podjetju tudi povprečje dejavnosti. Izhodišče v usmeritvah za delitev dohodka, ki izhaja, iz opredeljenega primerjalnega (normalnega, povprečnega) dohodka na osnovi povprečnega bruto osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu Slovenije, je sicer dokaj primerna osnova za določanje družbeno primerne ravni OD v posameznem podjetju, vendar pa bi morali biti korekcijski faktorji drugačni. Verjetno ni za kolikor toliko pravilno vrednotenje normalne (kal-kulativne) vrednosti angažiranega delovnega potenciala v posameznem podjetju nobenega pravega nadomestila za objektivne kvalifikacijske oz. izobrazbene uvrstitve zaposlenih na podlagi njihove dejanske strokovne izobrazbe (z javno priznanimi dokazili) in upoštevanja normalnih (povprečnih) razlik v družbenem vrednotenju različnih kvalifikacijsko - izobrazbenih skupin (najbolje na osnovi ugotovljenih ali ocenjenih de- janskih razlik v višini OD). Pri ocenjevanju družbeno primernega osebnega dohodka bi bilo treba upoštevati še težavnost dela in delovnih razmer. Ad 2.) Za posamezno podjetje je kalkulativna opredelitev normalne akumulacije vsekakor potrebna, ni pa sprejemljivo, da se za podjetja iz različnih dejavnosti obveznosti akumuliranja (glede na doseženo povprečje dejavnosti normirajo različno). V okviru vsake dejavnosti se namreč običajno proizvaja vrsta izdelkov in opravljajo razne storitve z zelo različnimi ekonomskimi možnostmi, za katere pa ni nobenega tehtnejšega razloga, da bi jih primerjali s povprečjem dejavnosti. Vsekakor je akumulativnost posameznih podjetij veliko bolj ustrezno primerjati s povprečjem, ki izraža splošno akumulativnost narodnega gospodarstva. Pristajati na različne akumulacijske stopnje med dejavnostmi in s tem samodejno diferencirati možnosti za oblikovanje OD (ob sicer enakem ekonomskem rezultatu oz. akumulativnosti) pomeni v bistvu določen odmik od tržne koncepcije razvoja gospodarstva. Kar ne spodbudja odlivanja kapitala ali kadrov v produktivnejše ali tržno zanimivejše programe. Sprejemljiva je torej le enotno normirana akumulacijska stopnja v republiki, s katero se primerjajo vsa podjetja. Seveda pa bi bilo treba sam način merjenja akumulacijske uspešnosti in gospodarnosti poslovanja, nekoliko izboljšati. Ad 3.) Določanje ravni dohodkovne uspešnosti (doseženi čisti dohodek v primerjavi z normiranim ali normalnim osebnim dohodkom, skupno porabo in akumulacijo) je dokaj posrečena oblika uveljavitve integriranega dohodkovnega kazalca uspešnosti, vendar za določanje primerne ravni osebne in skupne porabe tudi to merilo ni najboljše. Gre za v bistvu na ta način nerešljiv problem dvojnosti dohodka, ki je sestavljen iz dela za tekočo porabo (osebna, skupna in splošna poraba), katere višino oz. uspešnost lahko merimo le po zaposlenem delavcu ali drugi enoti angažiranja dela ter iz akumulacije, katere višino oz. uspešnost lahko pri uveljavljanju produkcijske cene merimo le na enoto angažiranih produkcijskih sredstev (ta tudi v bistvu pomeni pravi čisti rezultat poslovanja - prihranek). Ker gre za dve sestavini dohodka z nepopolnim sorazmeijem pri spreminjanju velikosti (razlike v akumulativnosti med podjetji so zelo velike, razlike v OD med podjetji pa razmeroma veliko manjše), je ob različni sestavi teh dveh sestavin v posameznih podjetjih tudi z uporabo korekcijskega faktorja nemogoče zagotoviti, da bi bila mera dohodkovne uspešnosti in s tem višina tekoče porabe približno v skladu z akumulacijsko uspešnostjo. To najbolje ilustrira prikazani modelni preizkus delitve čistega dohodka v skladu z republiškim dogovorom za tri podjetja z različno stopnjo organskega sestava kapitala (kapitalno intenzivnostjo), in sicer za kapitalno ekstenzivno podjetje (sorazmerje nad normalno višino OD in skupno porabo (SP) ter normalno akumulacijo je 90:10) za povprečno podjetje (sorazmerje na normalno višino OD in SP ter normalno akumulacijo je 70:30) in za kapitalno intenzivno podjetje (sorazmerje med normalno višino OD in SP ter normalno akumulacijo je 10:90). tivnost od povprečja, kapitalno intenzivno pa le za 2,6-krat večjo akumulativnost od povprečja. Uveljavljeni sistem delitve dohodka je nesprejemljiv ne samo zaradi neenakih možnosti, ki jih zagotavlja glede oblikovanja OD, ampak tudi zaradi neustrezne razvojno usmerjevalne vloge. Med dohodkovno nadpovprečnimi podjetji namreč bolj spodbujajo vlaganja pri kapitalno intenzivnih podjetjih kot pri kapitalno ekstenzivnih, meddohodkovno podpovprečnimi bolj vlaganja pri kapitalno ekstenzivnih podjetjih kot pri kapitalno intenzivnih, na splošno pa bolj spodbujajo vlaganja v dohodkovno slabša podjetja kot v dohodkovno boljša. Sedanji sistem delitve bi lahko razmeroma v redu deloval le če med podjetji ne bi bilo večjih razlik v organski sestavi kapitala ali med podjetji ne bi bilo večjih razlik v dohodkovni uspešnosti in tudi v primeru, če bi bilo povečanje dela dohodka za tekočo porabo popolnoma v sorazmerju s porastom dohodkovne stopnje. Vendar pa v praksi ni mogoče zagotoviti nobenega od teh pogojev. Dohodkovna stopnja je zaradi nehomogenosti dohodka vsekakor manj primerna za ocenjevanje uspešnosti poslovanja in Delitev čistega dohodka Kapit. ekstn. podjetje Kapit. povpr. podjetje Kapit. int. podjetje Dohodkovna Raven OD in doh. OD+SP akum. doh. OD+SP akum. doh. OD+SP akum. stopnja SP glede na norm. v % fOO MO 100 90 10 100 70 30 100 10 90 0,64 83 64 75x -11* 64 58 6 64 8 56 2,50__________144 250 130 120 250 101 149 250 14 236 * Delitev po tej različici je računska glede na sistemsko rešitev, sicer pa je s posebnim določilom omejena višina OD in skupne porabe v višini čistega dohodka. Ta račun jasno kaže, da je ob enaki dohodkovni stopnji, ki zagotavlja podjetjem enak delež dohodka za tekočo porabo, aku-mulativnostni položaj teh podjetij zelo različen. Po modelnemu računu morajo za dohodkovno stopnjo 2,50, ki zagotavlja vsem podjetjem enak osebni dohodek (44% nad normalno ravnijo), kapitalno ekstenzivo podjetja ustvariti kar za 12-krat višjo akumulativnost od povprečja, kapitalno povprečna podjetja za 5-krat večjo akumula- usmerjanje delitve, kot so njene izmerjene sestavine (raven akumulativnosti, raven dela dohodka za tekočo porabo na delavca). Tu ni najbrž nobene druge boljše mbžnosti kot neposredna družbena opredelitev družbeno sprejemljivega proporcionalnega odnosa med višino akumulativnosti in višino dela dohodka za tekočo porabo za vsako raven akumulativnosti posebej. Samo tako se lahko zagotovi, da se bo v različnih podjetjih v republiki ob enaki akumulativnosti obli- kovala tudi kolikor toliko enaka raven tekoče, zlasti osebne porabe in tako zagotovila tudi povezanost višine tekoče porabe na zaposlenega z višino akumulacije na enoto uporabljenih poslovnih sredstev in s tem primerna stimulativnost gospodarskega sistema za učinkovito gospodarjenje in akumuliranje. Naposled kaže opozoriti tudi na to, da je v sedanjem družbe nem dogovoru predvidena uporaba dodatnega korekcijskega faktorja glede na delež neto deviznega učinka v celotnem prihodku sporna. Delitev naj s« vedno izvaja glede na dosežene ekonomske učinke, izvoz pa zaradi ekonomskega interesa, ne pa zaradi interesa povečanja osebne porabe, na neekonomski osnovi na račun zmanjšanja obsega družbenega premoženja v upravljanju podjetij in njenih razvojnih možnosti. Da bi izboljšali slabosti v sedanjem sistemu delitve dohod; ka, je potrebno celovito dodelati in konkretizirati sistem družbenega usmerjanja delitve dohodka v okviru zveznega in republiških družbenih dogovorov. Poleg okvirnega poenotenja in izboljšanja sistema delitve do; hodka v Jugoslaviji in Slovenil’ je treba opredeliti tudi minimalne kvantitativne cilje glede oblikovanja potrebnega obseg3 akumulacije v Jugoslaviji ih Sloveniji in predvideti ukrep6 za doseganje akumulacije. T1 skupno dogo vrnjeni ozirom3 poenoteni elementi delitven6 politike bi morali biti predvsem naslednji: a) Opredeliti se mora splošn3 poenotena družbena osnova z3 ugotavljanje uspešnosti poslov-nja. Najprimernejša kazalca t6 uspešnosti sta lahko stopnja gv spodarnosti, ki odstotkov))6 odseva doseženi poslovni izr (prihranjeni oziroma izloček del dohodka za poslovni skl3; ali izguba v primerjavi z vrednostjo stvarnih uporabljeni*1 poslovnih sredstev pri poslov3' nju - povprečno angažirana o? novna sredstva in zaloge), m stopnjo akumulacijske uspešnosti, ki odstotkovno odseva N, alno stopnjo povečanja ati zmanjšanja vrednosti poslovni ga sklada zaradi poslovnega iz*' da, prevrednotenja premoženj3’ —-‘-’ • " obresti salda pridobljenih _______ udeležbe pri dohodku od dm gih ter plačanih obresti in di hodka, izločenega za drugo) n3 , popravljeno (revalorizirani vrednostjo premoženja zara° inflacije. Nadaljevanje prihodki - Ljubljana, 27. januaija 1989 Delavska enotnost 7 Emona jutri i NEUE SLOWENISCHE IWIRTSCHAFT ! Imamo zakon o podjetjih, 1 toda to še ne pomeni, da 1 imamo podjetja. Ta bodo j' j^orala šele nastajati in za-! kon v tem procesu ni nič I drugega kot zgolj osnovna ’’ Prožnost za to. Tako nekako ’ oi se glasila poglavitna mi-c Sek ki seje porodila novinar-[: JU na nekakšni tiskovni kon- mrenci, ki jo je v prikupnem II klubu Slon pripravilo vod-6 stvo sozda Emona. * Da pa bi v tem poslovnem ' sistemu oblikovali podjetje, ■' morajo seveda najprej teme-^ jjito demontirati organizaci-’ Jo združenega dela. To pa 1 z drugimi besedami pomeni, ' da bodo tudi v tem kolekti-3 Vu nadaljevali tam, kjer so morali končati v začetku se-! demdesetih let, ko je bila ! v »obračunu« s tako imeno-^auimi tehnokrati in libera-kzmom podjetniška nit Ostro prekinjena. Emona je 1 v.es ta čas nekako preživota-’ rda tik nad vodno gladino Verjetno prav zavoljo tega, ker je zasnovo organizacije ’ 2druženega dela uveljavljala 2 mnogimi zadržki, čemur bi ’ Dimitrij Rupel dejal »kul-mrna blokada«. . Kajpak tako kot mnogok-je tudi v Emoni ugotavljajo, da ni podjetja brez podjetnikov. Ti pa se morajo šele Ustvariti. Predsednik KPO s9zda Emona Mitja Svetel vidi izhod iz te zagate v nuj-hosti, da ljudi prav okužimo s podjetništvom, da sprožimo pravcato epidemijo. Delova rubričica »Pa še to« se je inteligentno pozabavala s to njegovo mislijo in zapisala: »Z epidemijo ne bo nič, država je preveč ljudi cepila proti tej bolezni.« V tem cinizmu Delovih novinarjev, žal, tiči veliko resnice, kar v Emoni že čutijo. Koncept združenega podjetja, ki naj bi zamenjalo sedanji sozd, je namreč že trčil na mnoge (verjetno predvidljive) čeri, ki bi lahko bili za potencialne de- volji polovična koncentracija kapitala in s tem seveda možnost njegovega alocira-nja na vrhu združenega podjetja, kar enako velja tudi za podjetniško kadrovsko politiko, na katero ne bodo imeli poslej nobenega vpliva več. Ne gre za edina razloga, vendar je tudi v njima mogoče iskati odgovor na vprašanje, zakaj se v posameznih delovnih organizacijah po Sloveniji pojavljajo težnje po izločitvi iz Emone. Mitja Svetel je med drugim dejal: »Upam, da vam danes zadnjič razlagam, ka- Delež dejavnosti Emone v slovenskem gospodarstvu: Dejavnost Delež v SRS glede na dohodek 1. Kmetijstvo in predelava 7% 2, Zunanja trgovina 8% 3. Trgovina na debelo 2% 4. Trgovina na drobno 9% 5. Gostinstvo in turizem 12% monterje dogovorne ekono- ko kanimo kaj narediti. Dr-mije in snovalce podjetij več žite me za besedo, v Emoni kot poučne. Samo mislimo bomo poslej pripravljeni gosi namreč lahko, na kakšen voriti samo še o tem, kaj odmev pri občinskih oblast- smo naredili!« Že res, toda nikih sta, denimo, naleteli treba je priznati, da je bilo samo dve prvini v množici tudi v direktorjevem razgri-zakonitosti, ki spremljajo njanju podjetniških načrtov koncipiranje podjetja; ob- marsikaj zanimivega. Na činskim možem ni nič kaj po primer: tudi v Emoni so . ugotovili, da lahko le sanjajo o podjetniški usmeritvi in temu primernih rezultatih, če ne bodo kaj naredili s kronično nizko identifikacijo in motivacijo svojih delavcev. O tem velja omeniti še zlasti dve stvari. Prva se nanaša nad prav pronicljivo ugotovitvijo, da bo moč resnično nagrajevanje po delovnih rezultatih uvajati prav v okoliščinah podjetniškega načina proizvodnje, medtem ko je v uvajanju obveznega delniškega sistema prepoznati željo po večji odgovornosti pri gospodarjenju z družbeno in (kar je zelo pomembno) tudi svojo lastnino. Delavci Emone naj bi poslej namenjali 5 odstotkov letnega osebnega dohodka za delnice, kar že samo dovolj pove. Bilo bi preostro, če bi zapisal, da prav v obveznem delniškem sistemu, kot so si ga zamislili v Emoni, vidim dejansko možnost za resnično podružbljanje ali kolektivizacijo neke doslej (bolj politične, če že ne državne) navidezne lastnine, gotovo pa je to ena od poti, ki nas lahko približa k temu cilju. Tone Valas, podpredsednik KPO sozda Emone, očitno navdahnjen z dosežki avantgardne kulturne usmeritve, ki jo pooseblja »Neue slowe-nische Kunst« pa prav v delničarski usmeritvi vidi možnost nastanka podjetniškega individuuma, ki naj ustvari »Neue slowenische Wirtschaft«. Ob nasmešku, ki je ob teh besedah zaigral na Valasovih ustnicah, bi lahko rekel, da ni mislil čisto zares, toda ko se človek spomni na Evropo leta 1992 in naše edine perspektive na prehodu v 21. stoletje, na tisti nasmešek prav mirno lahko pozabi. Ivo Kuljaj ^Qkaj (in kako) prenova zveze komunistov (1) mnenjski pluralizem ALI DIREKTIVE Opravil: Vinko Blatnik Hkrati z naraščanjem krize v Jugoslaviji Se je v Zvezi komunistov in družbi okrepilo Prepričanje, da je za uresničitev družbene Reforme, ki vsebuje reformo ekonomskega J1 Političnega sistema, odločilna tudi pre-"l0ya zveze komunistov. Z reformo ZK ni mogoče odlašati. Na konferenci ZK iovenije so zato sprejeli pobudo, naj CK K Slovenije oblikuje in posreduje član-v naJširšo razpravo kratek in jedrnat s, *ument o prenavljanju zveze komuni-j. °vv- V njem naj bi nazorno pojasnili, kaj in ,aJto naj se kaj spremeni v zvezi komuni-t°v- Spremeni pa naj se Zveza komuni-°v, da bo sposobna postati sila družbenemu gibanja za gmotno in duhovno bogatejši P bolj demokratičen socializem, j konferenca je namreč - kot vemo, razkri-, občutna razhajanja glede tega, kako uve-^viti obe reformi, kako zanju pridobiti in l^pfezirati glavne družbene skupine in po-,cne dejavnike — delavce v združenem n0fefopdin0’ inteligenco, državo, družbe-tyR°ntične organizacije, javnost in kako za nalogo usposobiti samo zvezo ko- V bolj očitno postaja, da zamujanje ne;.en°vi ZKJ postaja ena izmed najnevar-ajipn ovir za demokratično prenovo soci-ljU(pa v Jugoslaviji - »socializma po meri Uia\enova ZK se torej v vsej Sloveniji zače-Pbti v*' zavesfen pa tudi kot izsiljen (spričo je p).osvobojene javnosti, avtonomizaci-Jew ^ in novo nastajajočih političnih sub-stv0 V °bziv članstva in vodstev na dej-Hakn5a. P°. starem ni več mogoče premagati Začen' težav razvoja. Prenova ZK se taj nOC* sP°daj navzgor in hkrati od zgo- V votpzdol. Hitreje dozoreva v bazi kot iavnncfpfe’ izraziteje se razvija na pritisk ha p , 1 ni drugih političnih subjektov kot 2ve?fi i udo ni organizirano akcijo vodstev Ze komunistov. Kriza vzbuja up in strah Da bi jasno oblikovali vprašanja, na katera mora odgovoriti prenova ZK, moramo najprej povedati, kaj je družbenoekonomska in socialna podlaga, na kateri nastajajo teoretske in praktične problematizacij e današnje družbene in politične vloge ZK, zlasti v obdobju 1981-1988. Vsaj od 13. kongresa ZKJ je že jasno, da je kriza, skozi katero gremo, kriza avtoritarnega etatizma in političnega monopolizma. Temeljne značilnosti te krize so: omrtvičenje pobud za razvoj, prezadolženost, razvoj »nerazvoja«, podcenjevanje znanja in njegovih nosilcev (pri čemer hkrati zaostajajo vsi deli Jugoslavije ob vedno večjih notranjih razlikah), razlastitev vseh delovnih slojev, ki ustvarjajo novo vrednost in to tako delavcev v združenem delu kot kmetov in obrtnikov, ki svojo družbeno vlogo gradijo na družbeno potrebnem delu. Ta razlastitev poteka na tri načine: z nadaljnjim etatističnim brzdanjem in zaviranjem, to je poskusom preseganja ekonomske krize, omejevalnimi ukrepi in prelivanjem dohodka in še z visoko inflacijo in stagflacijo. V vseh delih naše družbe zbuja kriza tako up kot strah. Imamo dele družbe, potisnjene ob zid in zato pripravljene poseči po kakršnikoli rešitvi, kajpak koreniti in predvsem takojšnji. Imamo pa tudi takšne" dele družbe, ki še vedno lahko kaj izgubijo, a nimajo moči, da bi se izgubi izognili, zato se pri njih razvija katastrofična zavest o krizi in prav tako pripravljenost poseči po vsakršni rešitvi, ki bi odložila obračun, upočasnila družbena gibanja, zamrznila družbena razmerja, potisnila nekatera neprijetna dejstva v podzavest in (do)pustila občutek, kot da krize ni. V času od leta 1981 do leta 1988 je v procesu razkroja stare in prizadevanjih za nastajanje nove družbenosti našega življenja prišlo do razvoja mnogih novih organizacijskih oblik in metod političnega boja. Na začetku tega procesa smo bili priče politizaciji kulture, zlasti mladinske in študentske subkulture; na koncu tega procesa pa se srečujemo s povem odkritim bojem za vrednostno, politično, informacijsko prevlado posameznih skupin in slojev ljudi. Razvoj novih organizacijskih oblik in metod političnega boja v naši družbi je v tem času prešel mnoga zanimiva in notranja protislovna obdobja. Za politizacijo kulture je sledila politizacija znanstvenikov, razvilo seje podpisovanje protestnih peticij, začele so delovati skupine za pritisk, prišlo je do osamosvajanja in pluralizacije javnih občil, razvil se je boj za politični referendum, stavke so prerasle iz sredstva, pretežno ekonomskega, v sredstvo neposrednega političnega boja, danes pa poteka neposreden spopad za vpliv na stavkajoče, kar nedvomno dokazujejo primeri iz Maribora, Rakovice itd. Nastale so nove organizirane oblike sistemskega (prenova mladinske organizacije, začetek prenove sindikata, prenova socialistične zveze) in obsistemskega političnega delovanja, kakršna so nova družbena gibanja, Odbor za zaščito človekovih pravic, zveza za demokratizacijo, obe kmečki zvezi, pobude z zvezo intelektualcev in »ligo manageijev« itd. Od kulturnega mitinga v Ljubljani naprej poteka boj za vpliv na javno mnenje dejansko tudi na ulicah v obliki množičnih manifestacij in mitingov. Je socialistična ideja res na psu? V kritiki in samokritiki ZK je očiten razvoj od »klasičnih« vprašanj in velikih tematskih sklopov k obravnavi konkretnih. Izjemno pomembno je vedeti, da so se najnovejše kritike ZKS »od zunaj« povsem odkrito izrazile v tezah o nezdružljivosti socializma in demokracije, komunistične avantgarde in demokracije (ali, kot je rekel Milan Kučan na 20. seji CK ZKS, da socializem in demokracija nista združljiva, da je socialistična ideja v svetu in pri nas na psu, da je, kot je napisano v Novi reviji, mrtva, daje zgodovinsko živela, da partija ne more iz svoje boljševiške kože in je zato protina-cionalna, da je sistem zanič, nepristojen in nelegitimen in da jo je zato treba do konca kompromitirati). Razen protikomunistične in protisocialistične kritike se vsa druga kritika osredotoča na dvoje ključnih vprašanj: na odnos ZK do demokratičnih vrednot civilne družbe in na odnos ZK do slovenske nacionalne suve- renosti v sodobni Jugoslaviji. Ta analiza in ugotovitev razkriva presenetljivo visoko stopnjo skladnosti v aktualni kritiki in samokritiki ZK, kritiki pa terjajo jasen odnos ZK do temeljnih ciljev v razvoju naše družbe, vsebovanih v teh konkretnih zahtevah in opredelitev za suverenost slovenskega naroda in države, za pravno državo, za moderno slovensko nacionalno ustavo, za politični pluralizem oziroma pluralizem alternativ, za neposredne volitve, za politični referendum, za dialog in proti represiji, za ukinitev partijskega monopola, apriorne avantgardnosti, za ločitev partije od države, za demokratično civilno družbo, za prenovo ZK in njuno medsebojno zavezništvo, za javno priznanje političnih razlik »dveh linij« v politiki ZK, torej za program konfernce ZKS, za izdelavo jugoslovanske strategije oziroma jugoslovansko prenovo, za ekonomsko prenovo oziroma ekonomski liberalizem, za vrednote civilne družbe, kot so človekove pravice in državljanske svoboščine. Dejstvo je torej, da politika ZK v Sloveniji v javnosti ni dovolj znana, da nima pravega odmeva, da po konferenci ZK Slovenije organizacija nima dovolj prepoznavne pobude pri praktičnem urejanju konkretnih vprašanj, ob katerih ljudje upravičeno merijo, v kolikšni meri zares ZK misli s svojim projektom socializma »po meri ljudi«, to je s svojim projektom prenove ZK. Obnova (legitimnosti) v ZKJ se torej začenja z odločno usmeritvijo k praktičnemu reševanju glavnih vprašanj našega družbenega razvoja in to: • ekonomsko, socialno-razvojnih vprašanj; • vprašanj človeka, njegove svobode, pravic in dolžnosti, skratka, vprašanj demokracije v socializmu; • vprašanja nacionalne suverenosti in mednacionalnega sožitja v Jugoslaviji ter • vprašanje mesta in vloge Jugoslavije in njenih narodov v mednarodni delitvi dela in znanja, političnega vpliva in družbenega bogastva. Vse te naloge pa pomenijo, da se vse tri družbene reforme medsebojno tesno povezujejo, da pa je prenova ZK le tista prenova, ki objektivno pomeni (mora pomeniti) odločilni sprožilec demokratizacije političnega sistema. Demokracija je edina stvarna možnost in podlaga za uspešno reševanje naštetih družbenih vprašanj pri uveljavljanju socializma »po meri ljudi.« Nadaljevanje prihodnjič LJUDJE MED LJUDMI Ljubljana, 27. januarja 1989 Delavska enotnost 8 Prestavljamo Kraigherjeve nagrajence Herman Rigelnik, sozd Gorenje MOŽAK IN POL S Kraigherjevimi nagrajenci je, po novinarski plati kajpak, vselej velik križ. To ugledno nagrado tako ali tako dobijo vodje organizacij, o katerih se dosti piše. In kaj zdaj z nagrajencem? Ali se postaviti v vrsto in biti petnajsti novinar, ki bo že tako obremenjenega moža gnjavil z lajnastimi vprašanji? Potem skušaš biti izviren - in stopiš z dežja pot kap. To se nam je zgodilo, ko smo snovali, kako predstaviti Hermana Rigelnika, predsednika poslovodnega odbora za sozda Gorenje. Kaj, če za spremembo ne bi obremenjevali njega, ampak bi dali besedo predsedniku sindikata Gorenja? Prav to smo naredili in zgodilo se je tisto nujno, česar smo se bali. Vsula se je takšna hvala, da se nagrajencu že v naprej opravičujemo - v svojem imenu in v imenu sogovornika Vlada Rančigaja. Saj nas je tudi sam opozoril, češ, čudno bo slišati, toda dejstva so pač dejstva. In dejstva so takšna: »Nagrada je seveda lepo priznanje za ves kolektiv, tako jo tudi jemljemo. Vemo, kdo je najbolj zaslužen, toda ponosni smo vsi. Še pomembnejša je spodbuda, ki jo priznanja te vrste nosijo. Verjamemo, da je tudi to pomagalo prepričati predsednika, da z nami pretolče še en mandat.« Res, šušljalo se je, da Herman Rigelnik zapušča Gorenje? »Ja, ni bil pripravljen znova kandidirati in kar težko smo ga pregovorili. Po normalni poti, čeprav so se delavci že pripravljali, kako bi vsi skupaj počakali nanj po koncu šihta in ga tako prosili, naj ostane.« Tolikšna priljubljenost? »Ni kaj! Mož’ ima med ljudmi ogromen ugled, tako zaradi strokovnosti, poslovnosti, dosežkov kot tudi zaradi povsem človeških vrlin.« In kako je to v naših razmerah združljivo? »Najbrž težko in zato smo kot družba tam, kjer pač smo. Daje pa mogoče, je Gorenje lep dokaz. In zato nam je bilo toliko do tega, da predsednik ostane. Zdaj se bom spustil v hvalo, česar sam ne mara, a se očitno v takšnem razgovoru temu ni moč izogniti - mož je pošten, do vsakogar ima enak odnos. Vsakemu zna priti pod kožo, ga spodbuditi. Tudi kolegi v poslovodnem odboru pravijo, da so v lepi meri zaradi njega prevzeli delo, ki je včasih več kot garaško.« Ni to pretirano? »Ni! Predsednikova, morda največja zasluga je to, da svojih konceptov ni vsilil. Kaj vem, kako mu je uspelo, da je te koncepte vsak član Gorenja nekako sprejel za svoje. Res ne bi znal razčleniti, kaj je to za en vrag. To verjetno imaš ali pa nimaš. Že ta energija, da ima vselej čas za vsakogar, za vsak problem, še tako mgjhen navidez. Loti se ga prav tako resno in zavzeto, kot bi šlo za ne vem kgj. In potem ni čudno, da se človek, ki je z njim zadevo skupaj rešil, navdušeno loti dela.« Najbrž smo le malce nejeverno pogledali. »Res no. Vselej pomaga in potem je pri uresničevanju neveijetno dosleden, tako do sebe kot do najožjih sodelavcev in slehernega. To potem zbuja občutek enakosti. Sam vem. Takoj po priho- du se ni lotil le proizvodnje in poslov, ampak tudi družbenopolitičnega dela in samouprave. Tudi ko prideš k njemu s sindikalnimi težavami, se stvari loti, kot bi šlo za ne vem kakšne milijarde. Ni čudno, da te potegne za seboj. Nikoli nisem imel občutka, da sindikat usmerja, kaj šele, da bi šlo za zliza-nost, kot pravimo. Na kratko rečeno, gre za čisto enostavno sodelovanje, ki potem nekako rodi novo kakovost.« ODMEVI Če bi bil sindikat petelin... Delavska enotnost, 13. januar 1989 Veseli me odmev sekretarja RS ZSS Rajka Lesjaka na temo sindikat danes in jutri. Oglašam se zato, ker se ne strinjam z nekaterimi njegovimi mnenji, ki so ključnega pomena za premagovanje inflacije. Gre za politiko osebnih dohodkov in za zahtevo po naj nižjem osebnem dohodku, ki jo vodi RS ZSS. Poudariti moram, da RS ZSS na obeh področjih vodi napačno politiko in ni res, da politika RS ZSS dobiva med članstvom vedno bolj domovinsko pravico. Polemika Rajka Lesjaka s predstavnikom Tomosa priča Vlado Rančigaj Herman Rigelnik Vrnili smo se k strokovnosti in poslušali, kako je zgolj zasluga Hermana Rigelnika, da je Gorenjev marketing zasnovan na res visoki ravni. Začrtal da je jasne smeri in dosegel, da je delo točno in prelgedno porazdeljeno. Tako vsak ve, kaj mu je storiti in še odgovornost je jasna. Tudi funk- cijo vodenja so utrdili in vse te pomembne odločitve so kljub nuji le sprejemali demokratično. »Spet, to velja tudi za sindikat. Njegov nastop nekako vpliva, tako, neprisiljeno. Vliva ti gotovost. Saj morda včasih pričakujemo od njega že kar nemogoče, ampak razočaral še ni. Prav na osnovi splošnega zaupanja smo postali resnično enoten kolektiv. Nikoli nima nihče občutka, da gre za nekakšne gasilske prijeme, da se kje lovimo od danes do jutri. Nič ni čez noč, za vsem lahko zaznamo nek trden, dolgoročno zasnovan cilj. Menda ne kaže poudarjati, kako je to pomembno, zlasti danes in tu.« Lahko to splošno hvalo podkrepite s kakšnim konkretnim primerom? »Imeli smo razvojno konferenco in se zmenili, kako se bo Gorenje vedlo po letu 1992. Postavili smo temeljno strategijo, utrdili koncept razvoja, kadrovsko politiko, izobraževanje, tehnološko prenovo, dorekli koncept prav o nasprotnem. Sindikat, takšen kot je (administrativen in birokratski), lahko uveljavlja svojo politiko, vendar ta z družbenega vidika ne vodi iz krize oziroma ne omogoča zmanjšanja inflacije. Taka politika ni pozitivna niti s socialnega niti z ekonomskega vidika. Vztrajam pri zahtevi, da RS ZSS z zakonom prepove linearno povečanje plač in da uvede nek inflacijski dodatek za vse zaposlene. Inflacijski oziroma draginjski dodatek uvajajo vse države, ki se borijo z inflacijo. Inflacijski dodatek se deli ločeno od meril za nagrajevanje in tako ne more biti uravnilovka in odmik od nagrajevanja ali stimulacije posameznega delavca iz ozda. Uravnilovka je že v samem modelu delitve, katerega boter je tudi RS ZSS. Obstoječi administrativni model delitve temelji na napačnih neekonomskih izhodiščih, tako da ne more priti do veljave socialistično načelo, ki se glasi: za približno enako delo pripada delavcu tudi približno enak osebni dohodek. To načelo si lahko razlagamo tudi kot uravnilovko, ki se kaže v tem, da se izplača slehernemu zaposlenemu tudi osnova osebnega dohodka, če ne dosega rezultatov dela. Če bi model izhcgal iz omenjenega, torej ekonomskega izhodišča in ne iz neekonomskega ali administrativnega, potem bi odpadli vsi dvomi o uravnilovki, pravičnem nagrajevanju in podobno. Ker pa je RS ZSS na področju delitve strokovno prešibak, imamo v praksi model, ki se sploh ne dotika kriterijev za delitev dohodka na podlagi presežne vrednosti. Presežna vrednost je odvisna od elementov za pridobivanje dohodka. Torej je položaj posameznega delavca v naši družbi odvisen predvsem od tega, kje delavec dela in ne kaj in kako dela. Glede na to lahko že govorimo o vrednostnem sistemu, ki, kot kaže življeje, nima prav nič skupnega s socialističnimi načeli. Cim bolj se RS ZSS zavzema za čim večje razpone med plačami zaposlenih in omejevanje plač navzgor, tem bolj se ta družba oddaljuje od načel socializma. Razpone lahko povečujemo do mile volje, vendar, če ti niso v funkciji učinkovitosti dela, potem so družbeno škodljivi. Praksa dovolj zgovorno potrjuje moje ugotovitve. Več kot tri četrtine ozdov v Jugoslaviji so pod vodo oziroma ne ustvarjajo akumulacije, vendar kljub temu držijo sorazmerno visoko raven osebnih dohodkov prav po zaslugi visokih razponov med osebnimi dohodki. Takšni razponi niso nič drugega kot oddaljevanje od načel nagrajevanja po rezultatih dela. Z visokimi razponi se plačuje delovno mesto in funkcija. V takem modelu se potem ne ve, kako pravično uporabiti merila za kakovost in količino dela. Skupinski kazalci delovne učinkovitosti pa so tako nepomembni, da jih delavci pravzaprav sploh ne omčnjajo niti ne upoštevajo v pravilnikih o delitvi plač. V obstoječem modelu delitve je torej v ospredju delitev dohodka za osebne dohodke, in ker se ti delijo na mezdni način, z veliko in majhno žlico, lahko upravičeno govorimo o modelu delitve plač ne glede na rezultate dela. Obstoječi model je torej negospodaren oziroma razsipniški, saj delo oziroma rezultati dela ne morejo postati družbena vrednota. Recimo, da najnižji osebni dohodek pomeni vedno ekonomsko vrednotenje dela najnižje zahtevnosti za poln delovni čas in normalne rezultate dela. Najnižji osebni dohodek v ozdu naj bi se uv-veljavljal kot delitvena kategorija, kadar naj bi bil dosežen tak osebni dohodek na delavca, ki naj bi zadoščal za izplačilo najnižjega osebnega dohodka na podlagi relativnih razmerij zahtevnosti del in nalog in vseh elementov za ugotavljanje uspešnosti dela delavcev (uveljavljanje določil samoupravnega splošnega akta). Vsa tragika delitve je v tem, da se določil samoupravnega splošnega akta ne držijo v pretežni večini ozdov. Ugotavljanje delovanja samoupravnih oi ganov...« In kje ste se v tem znaš) kot sindikat? »Dosegli smo zavest, d-bo sindikat lahko pošten ir učinkovit predstavnik de lavcev le, če bo pri vseh zas novah zraven. Kar 80 odstot kov nalog našega akcij skegi programa izvira prav iz tega Vemo, da se tako rojeva na ša nova vloga. Začne se ž< pri sprejemu teh širokil koncepcij, pri dograjevanju pojasnjevanju. Na, pa kaj hočeš - tud o tem nas je nekako prepri čal predsednik, da še tak< super koncept ne bo dolgi živel, če ne pride v kri re vsakega delavca. Postat mora njegov.« Torej vam je Herman Ri gelnik vcepil svoj pogled na strokovnost, znanje, re cimo, kar svojo filozofijo? »Vcepil ni pravšnja bese da. Nekako nas je prepričal daje pravilna in sprejeli srti jo sami. Ob polni zavesti, ko liko trdega dela terja, koliki dodatnega usposabljanja, iz obraževanja, inovativnega prijema. Zdaj je že kar vsa)| drugi delavec inovator in š< f nismo zadovoljni. Še nekaj, kar je mordM dandanašnji pomembni | — nehali smo se po nepoj trebnem obremenjevat^ z družbo, objektivnimi teža j! vami, politiziranjem... Tudi! to, toda šele, ko pospravim01 pod domačo streho. Zdaj ž« prevladuje, da smo bolj obt; njeni k svojim slabostim) k svojim rezervam in mož nostim. Brez težav kajpak ne gre Tudi kot sindikalni aktivist jih občutim. A naj ponovim vedno naletim na odprta vrata, enakopraven odnos il> na pripravljenost pomagati | Nihče ti ne soli pameti, n° občutiš nobene distance, so*' deluješ pač. Nočem dela* supermena, toda nisem več j v rosnih letih in ne pomnim-1 da bi mi kdo tako zlezel pod kožo...« Ko smo že pri supermenib-ste se kdaj skupaj zapili? »Tudi, brez problema. Tudi pri kozarčku, pravijo-spoznaš možaka.« Ciril Brajet zahtevnosti del in nalog sploh ne temelji na analitič- ■ ni oceni del in nalog, ampaK , na povsem nestrokovni m? j todologiji. 1 Zato tudi ni mogoče v ve- , čini ozdov določiti njihovve- j ga deleža pri delitvi sredste'' ] za osebne dohodke skladu0 z načelom delitve po deti Ker zahtevnost ni edina s* stavina kakovosti dela, ati-pak je odvisna še od mnogih drugih elementov, ki s° v splošnih aktih skoraj nč omenjajo, je povezovanje višine osebnih dohodkov samo z zahtevnostjo dela nesprejemljivo. Neustrezno je tudi ugotavljanje zahtevnosti dela za skupine del in nalog za delokroge, za delovn3 področja in druga podobn5 nadomestila za delovno mf sto, kar se v življenju pretežno dogaja. Iz takih razmer jj-mogoče razbrati, da v ozdi*1 ne obstajajo relativna razmerja med deli in nalogam1: ampak absolutni znesti v denarnih enotah kot načti izražanja rezultatov zahtevnosti, kar ni v skladu z določili zakona o podjetju, ki $e nanašajo na zahtevnost ti delitev OD. Po drugi strati absolutni zneski v denarni*1 enotah vodijo k maličenj1* delitvenega sistema (fiksj1 OD, mezdni značaj OD, itm-in s tem ločujejo delitev Cm od družbenih ciljev. Abs°j lutna razmerja, zlasti skup" z merili za obseg in kakov°^ dela (seštevanje »delež6 Ljubljana, 27. januarja 1989 DClSVSlO GHOtflOSf 9 1V Dinosu se plaz še ni ustavil (2) V prejšnji številki smo med drugim napovedali, da bomo 1 Popisali občutke delavca, ki so ga iz Dinosa brcnili na J cesto. Da so klavrni, je tako in tako jasno, da pa so tako klavrni, si res nismo predstavljali. Mož, ki se zdaj na | sodišču bori za svojo pravico in si je že našel delo drugje, i kljub temu prosti, naj ime in priimek zadržimo v uredni-( štvu, češ, Kraljeva roka daleč seže in bojim se, da bi mi ( lahko tudi v novi službi delal težave. 1 Ali je strah upravičen ali ne, , na srečo še ni preverljivo. Toda • dejstvo, da ga človek občuti, že * samo po sebi dovolj zgovorno f Priča, kakšni spomini ga vežejo na Dinos. Skratka, ker njegovega imena ne bi radi postavljali za preizkusni kamen upravičenosti ali neupravičenosti strahu pred maščevanjem bivšega, di- rektorja, bomo tudi sveženj obtožb in pritožb obdržali v predalu. Spet pa so nas obiskali delavci, ki še vztrajajo v Dinosu. Naj posebej poudarjamo, da so nas prosili za anonimnost?! Tako bomo morali zamolčati tudi njihove izpovedi, omenili pa bi le stvari, za katere so nam prinesli dokumente. Kajpak, spet tista zloglasna stiskalnica. Zdaj je posel očitno končan in računi so na mizi. Črno na belem piše, da je predra- ?D« za zahtevnost, obseg, poličino itd.) naličijo katego-naj nižjega OD in dogaja ®e> da ozd ni sposoben reproducirati samega sebe. fradar finančne in dohod-°vne možnosti ozda ne hiogočajo izplačila najniž-i®.ga osebnega dohodka, naj 1 ozdi pripravili in sprejeli izh Sanacijski program za ^P°ljšanje gospodarjenja in kregal najmanj takšen do-n ?ek, ki omogoča izplačilo j^hjžjeg3 osebnega dohod-te teSa ne omogoča, po-111 tu ne pomaga nobeno podpisovanje najnižjega Sobnega dohodka s strani _.r ZSS, ki se z rastjo infla-či-e dviguje, ampak predste-Ypi in stečajni postopek. v takem postopku je treba ^ teh ozdih preveriti relativ-• e razpone zahtevnosti del halog, in če je sanacija P°S°ča, je potrebno najprej itjlzati razpone, nato pa pre-„ ha dinamični model na-(jppvanja po rezultatih ^3azP°rejanje dohodka in d nkV sredstev za osebne hodke sta pod veliki vpli-di111 okoliščin, v katerih oz-dgP^dobivajo celotni priho-čun ,tako po zaslugi obra-tvilskega sistema kot deli-2^ega modela. Če se RS dolv m's.ii zavzeti, da bo priba -1Vanje celotnega prihod-r^P^oolj odvisno od tržnih ZanW;’ P°tena mora najprej de];fnjatl administrativno nim Ven^ model z novim trž-thodJ>zlroma ekonomskim oeiom, saj je RS ZSS bo- ter in skrbnik delitvenega modela, skupaj z GZ Slovenije in skupščino SRS. Sele z novim modelom za delitve je mogoče'v ekonomskem sistemu in politiki zagotoviti enake splošne možnosti za gospodarjenje ter njihovo stabilnost. Za stabilnost ni dovolj opredeliti družbene usmeritve na podlagi osnovnih razmerij, ki bi jim bil boter RS ZSS, ampak je potrebno opredelitev na podlagi natančnih razmerij (pravil igre) in šele tedaj bo omogočena samostojnost in odgovornost ozdov za takšne rezultate dela in poslovanja in za doseganje takih proizvodnih ciljev, ki zagotavljajo osebne dohodke na zadovoljivi in motivacijski ravni. Sindikat ne sme samo spodbujati strokovnih rešitev, ampak mora sam kot strokovna ustanova poiskati preproste in jasne osnove in merila za ugotavljanje učinkovitosti boljšega gospodarjenja, doseganje dohodka na višji ravni in na tej podlagi visokih osebnih dohodkov. Če se RS ZSS sklicuje na enačbo, ki ji država še ne zaupa, ker je morda preveč preprosta in se glasi: delavci morajo enkrat za vselej spoznati, da so njihovi rezultati in s tem tudi plače odvisni zgolj od njih samih, njihove vodilne skupine in pooblastil, ki jih ji dajo, tako da država nima več možnosti za vmešavanje v njihovo gospodarjenje, potem je tragi- ka v tem, da tega procesa ne bosta pospešila niti zakon o podjetjih niti celotna reforma družbe, ker ne temeljita na legitimnih nosilcih družbene moči in iz te moči izvirajočih legitimnih družbenih odnosov. V obstoječem sistemu samoupravljanja imajo in bodo še dolgo imeli vso moč v rokah poslovodni organi, čeprav se bodo v prihodnje imenovali managerji na eni strani in politični funkcionarji na širši družbeni ravni. Birokracija pa bo še vedno temelj družbenih odnosov na eni in drugi strani. Birokratski odnosi veljajo tudi za sindikat in to sekretar RS ZSS velikodušno priznava. Toliko, kot jih je za prenovo sindikata (mednje spadam tudi sam) jih je tudi na drugi strani, tako v ZSS kot zunaj nje, verjetno še celo več, ker jim pač takšen sindikat ustreza. Sprašujem sekretarja RS ZSS, kaj je naredil za diferenciacijo v svojih vrstah in kaj misli narediti za debirokratizacij o sindikata. Delavci so spoznali, da niso lastniki tovarn niti ne čutijo, da bi bil sindikat delavski. Sindikat se premalo bojuje za pravice delavcev, saj ni storil nič za resnično vsebinsko in ne samo formalno prerazporeditev moči. Delavci so popolnoma razlaščeni. Vso oblast imajo vodilne skupine v tovarnah in v političnih organih in to sveti. Že na prvem smo se spet tesno povezane z birokra- menili tisti, ki se ne bi smeli. čun za popravilo stiskalnice 3,430.000 šilingov. Opozorili so nas, da so se potem začele pripombe, prišla je policija in kmalu za njo popravljen predračun za okrogla 2,000.000 šilingov (preostalo naj bi šlo za nadomestne dele). Kljub strokovnim ugovorom je bil posel končan in račun za 2,000.000 šilingov nosi datum 15. 9. 1988. Zakaj je zavrelo strokovnjakom Kaj je pri tem sploh spotakljivega? Dvom nekaterih Dinoso-vih strokovnjakov o tem, da je šlo za povsem neupravičeno zapravljanje deviz in to kljub podkrepljenim opozorilom in ugovorom. To dokazujejo s ponudbo ribniškega Rika, ki bi ta dela opravil za 143,200.000 dinarjev. Mimogrede, 2,000.000 šilingov je zdaj približno milijardo dinarjev in še to, da nova stiskalnica v Riku stane približno 200 milijonov dinarjev. Nesorazmerje zbode že laika, torej ni čudno, da je v Dinosu zavrelo strokovnjakom. O razmerah v kolektivu pričata še dva dokumenta, ki so nam jih prinesli v redakcijo. Ne toliko sama po sebi kot to, da so ju prinesli k nam! Gre za samoupravni sporazum o združevanju sredstev amortizacije v Cimosov tozd Proizvodnja avtomobilov in za najem dolgoročnega posojila pri DO Kompas Ljubljana, tozd Alpski center Bovec ter samoupravni sporazum o sovlaganju sredstev ta kompasov sozd. Namignili so nam, da vohajo za tem sumljive kupčije na račun že omenjene hiše ob morju, da pa si v Dinosu tega ne upajo preverjati. Menda jo je že preveč ljudi skupilo zaradi veliko bolj nedolžnih vprašanj. Stvar omenjamo torej zaradi nevzdržnosti razmer, ko delavci nosijo dokumente novinarjem, namesto da bi se o vsem odkrito pomenili doma - in pa kot opozorilo službam, ki se s tem v Dinosu ukvarjajo (tudi zunanje). Sicer molk Ko smo že pri ljudeh, ki se z Dinosom ukvarjajo - povedali smo že, da ga je temeljito spoznala Tatjana Rupel, namestnica družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana. Takš-nile so njeni vtisi: »Kaj naj rečem? Kot že tolikokrat ste (tudi novinarji) vrgli kost, potem pa sem si morala na njej sama lomiti zobe. Na eni strani je bila fronta poslovodnih mož plus advokat plus molčeča občina. Na drugi sem se znašla sama, z množico delavcev, res prizadetih, toda utišanih. Delo je delo, opraviti ga moraš po svojih močeh. To se kar naprej prepričuješ, vendar te marsikaj prizadene. Tudi to, kaj vse naredi (ali ne naredi) človek, ki ga sorazmerno dobro plačajo. Sicer pa veste, kako to gre. Marsikaj se da skriti, uničiti, prekrojiti in veliko vprašanje je, koliko , bom lahko v Dinosu pomagala. Poskusila sem najti pomoč tudi pri bežigrajskem sindikatu, da bi morda skupaj le kaj premaknili. Res so poslali dopis, naj gradiva dobijo vsaj sindikalisti. To pa je bolj ali manj vse. Lani, septembra, sem se udeležila sindikalne konference. V veliki, res polni jedilnici smo se med seboj menili morda štirje! Sicer molk. Ko je predsednica konference brala stališča sindikata (?), se je lepo videlo, da jih dotlej še dobro videla ni. Komaj jih je znala prebrati. Pravna pot kot grožnja Potem so se vrstili delavski sem njihove zapisnike. Na enem se je le zaostrilo in posledica 7 nekaj jih je že šlo drugam. Žal, kaže, da ljudje ne bodo nastopili kot delavci samoupravljale!, dokler jim ne bo šlo za nohte. Tačas pa nasrkajo bolj ozaveščeni, ki jim ni vseeno. Posamezniki kajpak, saj s skupino ne bi opravili tako zlahka. Povedala sem jim, da bom uporabila tudi sodne poti, če se stvari ne bodo drugače uredile. Takoj so mi očitali, da grozim. Zdaj pač skrbno spremljam, kaj se dogaja z ljudmi. Sprašujete, kaj pravi sodišče? Za zdaj še nič in lahko rečem le to, da bolj ko brskamo, bolj škodujemo ljudem. Imena tistih, ki pridejo k nam po pomoč, sicer varujemo, toda nekako jih vendarle izvohajo in najdejo tudi pot, da z njimi obračunajo.« Ko smo že omenjali sindikat, poglejmo, kaj je na konferenci Dinosa povedal podpredsednik občinskega sindikata Bežigrada Franc Pance. Tako je zabeleženo v zapisniku: Če dobro posluješ, ti je vse dovoljeno »Tovariš Pance Franc je uvodoma povedal, da po njegovih informacijah naša DO zelo uspešno posluje tudi v teh težkih gospodarskih razmerah. Izrazil je željo, da bi tako tudi nadaljevali. Dogodki, s katerimi se trenutno srečujemo pa po njegovem mnenju prav gotovo ne doprinašajo k temu. Če držijo ugotovitve pravobranilke, je dejal, gre gotovo za kršenje nekih zakonov in zakonitosti, če pa ni tako pa morajo po njegovem prepričanju nositi odgovornost tudi tisti, ki so ves ta postopek sprožili. Nadaljeval je, daje brez točnih ugotovitev oziroma dokazov nemogoče zavzeti kakršnokoli stališče, saj je na SDK stvar v fazi pritožbe, s strani UJV pa prav tako še ne razpolaga z nikakršnim dokumentom. Opozoril je, da morajo vsi zaposleni v DO Dinos biti o problemih informirani in o njih razpravljati. V nadaljevanju je tovariš. Franc Pance omenil, da ni bilo še nobenega razpravljalca z »nasprotne strani«. Glede vloge DPS je dejal, da mnogi primeri terjajo, da le-ta ščiti samoupravne pravice tako ene kot druge strani. Prav tako je s sindikatom, ki po svoji vlogi ščiti interese delavcev. Poudaril je, da moramo razmišljati o tem, ali so predlogi in pobuda DPS utemeljeni ali ne in o tem tudi razpravljati. Dejal je, da bo zaključke oziroma stališča, ki bodo sprejeti v naši DO, odprl tudi občinski sindikalni svet. Zato je treba razpravljati izjemno odgovorno.« Mi pa smo že v prvem delu te žalostne nadaljevanke povedali, da razmišljamo precej drugače. Tako povsem utemeljena stališča družbene pravobranilke samoupravljanja, službe družbenega knjigovodstva kot pričevanja in dokumenti, ki so nam jih dajali prizadeti delavci, so nas prepričala o drugačni logiki. Prva stran ima vse vzvode v svojih rokah in prav gotovo ne potrebuje nobene pomoči. Druga stran pa je potrebuje vsekakor več, kot ji jo lahko nudi pravobranilka, naš skromni prispevek in kot ji jo hoče nuditi sindikat. Ciril Brajer cijo. Delegati so molčali. Dovolj mi Marko Jevnikar, Maribor je bilo komedije in na preostale Novo upanje Bratci moji bil sem že prepričan, da je z vzpostavitvijo parlamentarne gnilobe v naših logih dokončno splavala po vodi moja velika vojna za ohranitev znanstvenega socializma v Jugoslaviji. Z drugimi besedami to pomeni, da pač vržem puško v koruzo, končam s tole razredno ru-bričico, se lepo potuhnem in ščijem po vetru ter lepo čakam na novo priložnost. Pa mi je Slobodan te dni vnovič vlil tolikanj potrebnega upanja in me s svojo permanentno revolucijo prepričal, da najina vojna še zdaleč ni končana. Trojanska izkušnja Seveda veste, kako so že čisto obupani Grki zavzeli Trojo. Z lesenim konjem, kajpak, za katerega so vrli Trojanci mislili, da jim ga je podaril njihov vrli bog in v katerega so Grki spravili toliko vojske, da ji je uspelo odpreti vrata trojanskega obzidja. Oj, je premeten ta naš Slobo. Tudi on pozna zgodovino. Zgodovina pa je magistra vitae, mar ne? In tako seje zgodilo, da so zdi- meni, daje naš boljševistični bog za tisto navidezno zmago na 17. seji nenačelni koaliciji že podaril svojega trojanskega konja, katerega trebuh je prenapolnjen z Vojvodinci in Črnogorci. Seveda ste že slišali za janičaije in poturice, kot verjetno tudi veste, da ni boljšega lovskega čuvaja od bivšega krivo-lovca. Sicer pa, kaj bi se trudil, saj je že vse povedala tista ostudna Mladina: »Šuvar go home!« Strateška kota 20 Gremo naprej. Dragi bralci, ali se sploh zavedate, kako pomembno je za nas, da osvojimo v ponedeljek koto 20! Jasno, da se, saj ste vendar rojeni v deželi, ki se vojskuje, odkar ve zase. Res nesrečna ta dežela, ki doživlja pravcate travme na prenodu v 21. stoletje, ko pa mora tudi v miru pretežni del svoje energije in pozornosti posvečati vedno navzočemu sovražniku. Torej ste že doumeli, da bomo prav prek strateške kote 20 planili v birokracijo v še dveh docela revizionističnih republikah, medtem ko ima ena tako in tako že sama s seboj toliko opravka, da se nam z njo niti ni treba ukvaijati. Oglejte si Kovačeviča Morate priznati, da so našo veleinteligentno strategijo že doumeli tudi nekateri naši očetje naroda, ki so še včeraj z vsemi topovi in z enim medcelinskim projektilom streljali na našo stvar in našega dragega Slobodana. So že začeli braniti vojsko, Ertla, policijo in kar je še takšnih stvari, da bi se nam vsaj ferencirani trojanski Vojvodinci prav narahlo v odprli za silo odkupili za svoje veli-vrata zveznega CK. Še niso ke grehe. Toda mi jim sporo-uspeli pošteno končati svo- čarno: ko vas bomo difernci- jega posla, ko je že udaril Slobodan. Iz vseh registrov so zapele njegove orgle. Če pa se ve, da smo prav s tem orodjem dobili drugo svetovno vojno, potem ni vrag, da ne bi z njim opravili nekaj med tistimi zmedenimi člani predsedstva ZKJ v Beogradu. Se že prav veselic ponedeljka. Janičarji in poturice izid glasovanja na 20. sejiJe rali, bomo neusmiljeni. Ne veijamete? Oglejte si prosim Kovačeviča in druge vojvodinske karikature. Dežurni zlobec: Kuli Ljubljana, 27. januarja 1989 Delavska enotnost 10 PO SLEDEH DOGOVARJANJA smo dali tudi že za januar in to ne glede na rezultate dela. Ta stavka je šla mimo sindikata, ne glede na stavkovna pravila. Precej obtožb je bilo izrečenih tudi na račun vodstva sindikata, ki pa so se nazadnje omejile na posameznike. Res pa je, da premalo delamo z ljudmi. Od republiških odborov prek konferenc do osnovnih organizacij je pretok informacij še nekako dvosmeren. Najprej pa je zelo slab. Pred leti smo se zelo hvalili z dobrim delom sindikalnih skupin. V zadnjem času pa so popolnoma zatajile. In ravno tu, mislim, je glavni vzrok za spontano stavko. Delavci tako ne poznajo vseh težav, s katerimi se BPT ubada, vodstvo sindikata pa slabo pozna trenutno razpoloženje delavcev. Sicer pa nam že dolga leta govorijo, naj iščemo notranje rezerve. Mi smo jih že skoraj zmanjšali na minimum. Sprašujem pa se, kdaj bodo, recimo, zmanjšali režijo na republiškem svetu. Po stavki, smo v tovarni, imeli in še imamo težave z ljudmi. Vsi niso stavkali, n , | . T ,.»i . | , „ , , .. zato jih večina zmerja s stav- ro stavki v I rziski bombažni predilnici in tkalnici kokazi. Kar precej truda bo treba, a bomo oba tabora ČEPRAV ZE VRABCI ČIVKAJO««. Bombažna predilnica in vodstvenim delavcem raz- kompromis. Osebne dohod- (imamo predilnico, tkalnico tkalnica iz Tržiča je bila že delili nagrade po 180 starih ke naj bi povečali za polovi- in konfekcijo) pratično ni- na začetku lanskega leta milijonov. V resnici so men- co in pred novim letom iz- mamo možnosti za preživet- skoraj na dnu. Celo tako da- da dobili le razliko od svoje plačali 20 staruh milijonov, je. Naš denar se obrne šele leč so prišli, da so prodajali plače do 180 starih mili- Delavci so očitno prezrli, da v osmih mesecih. Zato bo- surovine, samo da bi se ob- jonov. so jim obljubili 50 odstotkov mo poskušali iz tozdov nare- držali na površju. Nezavid- Pa je počilo. Lanskega 23. na oktobrsko izplačilo. No- diti delovne organizacije, da ljivi pogoji za gospodarjenje decembra so delavci jutra- vembrski osebni dohodek se bo praktično vsaka pre- tekstilcev pri nas v Sloveni- nje izmene ustavili delo in se so jim že tako, menda na življala po svoje. Tako se bo Kai bo z nami bi težko reji, na jugu so menda bistve- razburjeni zbrali pred tovar- zahtevo konference sindika- denar hitreje obračal. Inten- kol Delavci Peka in mi tvo- no ugodnejši, pa slabšanje no. Precej jeznih in glasnih ta, povečali za 40 odstotkov, zivno tudi iščemo dodelavne rimo dve tretiini zaposlenih delovne discipline m skrha- besed je bilo slišati na račun Dejansko povečanje bo torej posle v tujini, ki naj bi nas . v Tržiču. Dvomim da bi doni medsebojni odnosi so vodstva pa tovarniškega sin- le za 10 odstotkov. Kaj se bo vsaj trenutno rešili iz najhuj- volili da gremo v stečaj. Si- BPT pripeljali pred finanč- dikata in partije. Prevlado- zgodilo na izplačilni dan, je ših težav. To velja predvsem cer pa nekako verjamem vo- no katastrofo. vale pa so menda zahteve: še vprašanje. Položaj v to- za konfekcijo. Sicer bi bilo dilnim saj jim je uspelo voz Od junija lani imajo zato dajte nam kruha, dajte nam varni se po stavki še ni preveč, če bi razlagala vse ki je drvel navzdol vsaj za- ukrep družbenega varstva, hleba. Na hitro so potem umiril. ukrepe, ki jih poskušamo vreti. Morda jim bo uspelo, Dobili so novo skupino izve- zbrali stavkovni odbor, ki je O stavki in o trenutnem uveljaviti, da bi rešili BPT. da ga zrinemo tudi nazaj.« dencev in položaj v delovni zahteval povečanje osebne- položaju v tovarni so nam Glede stavke pa delavce po- STOJAN ŠTEFE, pred-organizaciji se je začel iz- ga dohodka za 50 odstotkov pripovedovali: polnoma razumem. Zato sednik osnovne organizaci- boljševati. So se pa razmere in enkratno izplačilo 50 sta- . 1R « smo tu, da jim zagotovimo je Tkalnice »Stavka je šla zunaj bistveno poslabšale, rih milijonov. Seveda se ni- jjkjDRBJLf * delo in kruh. Žal pa oni ved- Zato tudi standard delavcev so sporazumeli z vodstvom M8BF |ž|EBfe»18E85?'« no ne razumejo, s kakšnimi nenehno pada. Nezadovolj- in zato so odšli pred občin- težavami se ubadamo, stvo je naraščalo. No, pa je sko skupščino. Dva dni in > Sicer pa mislim, da o nas prišel še nerodno napisan eno noč so se pogajali z vse- ''VSgfet že preveč pišete. Ima pa to zapisnik delavskega sveta, mi občinskimi strukturami KjgfP pisanje tudi dobro stran, po katerem naj bi sedmim in v soboto končno dosegli Vsaj vemo, da še obsta- JUIJL prav je kar precej takih, ki g • • • HralH so lahko upravičeno nezado- mimo sindikata. Meni kot MARIJA LONČAR, pred- voljni s svojim osebnim do- predsedniku ni ostalo dru- oprtnina ■začasneca kolek- hodkom. Nabiralo se je ze gega kot da grem z njimi, livnega poslovodnega orga- dolg° časa> P°vod Pa Je bl1 Največ pripomb je bilo na Potem ko so strojevodje sklenili uradni del svojega obč- »Položaj tekstilne indu- ti$ti zapisnik. Na našo zahte- tisto nagrado, saj so delavci nega zbora, je delovni predsednik prepustil besedo Miru =triip v Slovenili nosebno vo smo že novmbra povečali menili, da če je denar za vo-Koširju. Možak sicer še ni predsednik sindikata, toda dejal metražeriev je zelo ne- osebne dohodke za 40 od- dilne, mora biti tudi za deje, da bo »zašpilal«, kot da bi bil. Tako je nastal tudi tale fL d Mi kot kombinat stotkov in podobno pobudo lavce. Mislim pa, (izrečena je pomenek. 6_______________________ bila namreč nezaupnica sindikatu, da delavci niso seznanjeni z dejanskim delom sindikata. Še vedno so prepričani, n^j sindikat preskrbi krompir, jabolka in tistega pol prašiča, ne vedo pa, s čim se sindikat še ukvaija. Premalo poznajo naše delo in res je, da smo zato krivi v vodstvih. Sindikalne skupine ne delajo tako, kot so včasih. Zato tudi delavci mislijo, da sindikat ni potreben. Sedaj bomo poskušali vse, da bi, če se le da, popravili zamujeno. MIRO MANDELJ, predsednik stavkovnega odbora, sicer vodja vlagalnice in član delavskega sveta: »Sporni sklep o nagradah je bil na delavskem svetu sprejet takšen, kot je bil napisan, čeprav sem že takrat opozoril, da bo to dvignilo temperaturo med delavci. Pa še tisto, kar smo sklenili takrat, da se kljub izgubi, ki jo imamo, daje stanovanjsko posojilo 800 milijonov dinaijev. Za predsednika stavkovnega odbora so me izvolili delavci. Sprejel sem, saj sem bil prepričan, da je bolje stavkati organizirano kot pa da bi vsak zahteval nekgj svojega. Po dolgotrajnih pogajanjih na občini smo dosegli kompromis in zaupnico naši predsednici ZKPO. Stavkovni odbor še dela in mene vabijo škorcu na vse sestanke. Dobili smo tudi zagotovilo za popolno varnost tistih, ki so stavkali, in še posebej članov stavkovnega odbora. Upam pa, da ne bo treba še enkrat v akcijo.« Kaj bi lahko potegnili iz teh pogovorov? Nič novega. Stavko so spodbudili vzroki, ki so že tako splošno znani in populari, da o njih že vrabci čivkajo. Le direktorji in sindikalisti jih nočejo slišati in upoštevati. Ljudi je treba obvestiti in jim tudi znati prisluhniti. Obveščati pa jih je treba tako, da bo vsak posameznik vedel in se zavedal tistega, kar ga najbolj zanima. Razna obvestila in zapiski v tovarniških časopisih niso dovolj. Da pa se pojavi v zapisniku delavskega sveta taka »napaka«, res da ni odpustljivo, ne glede na to, kdo jo je naredil. Andrej Agnii • Tovariš predsednik, kako je uspel vaš štrajk? • Je res, da ustanavljate neodvisen sindikat? • Slišim, da sta vas Slokar in Šinigoj popolnoma uničila s stavkokazi? • Kako pa je bilo z delavsko solidarnostjo znotraj ŽG? . Spraševal: Ivo Kuljaj, slikal: Andrej Agn^ J _ Ljubljana, 27. januarja 1989 Dfil3V$ll3 SHOtllOSt l—illl mm li l ..min«......■Bni..M»in.l»,iLt.-.i»,L^,ilil ii.in....n ..............i|HIHII - Kaj misli dr. Bogdan Denitch, profesor na univerzi v Nev/ Vorku, ! o jugoslovanski krizi POTREBUJEMO PRAVE, DELAVSKE SINDIKATE . Te dni je na obisku pri nas jugoslovanski rojak in profesor na Univerzi v New Vorku dr. Bogdan Denitch, ki velja . *a enega vodilnih marksističnih družboslovnih teoreti-. KOV v mednarodnem socialističnem gibanju. Ker je tesno , Povezan s svojo »staro domovino« in ker si je ustvaril ; dokaj jasno sliko o dogajanjih v Jugoslaviji, je svoja fazmišljanja o naši družbeni krizi strnil v knjigo, ki bo izšla spomladi v ZDA. Predavanja na temo »Jugoslovanska kriza« pa je imel profesor Denitch ta teden v Cankarjevem domu v Ljubljani in občinstvo se je lahko prepričalo, da je resnično vsestransko obveščen o tem, kaj se Pri nas dogaja. Predaleč bi nas pripeljalo, če bi ga v celoti povzeli. Zato se omejimo le na nekatere zanimivejše poudarke, za katere bi bilo morda škoda, če bi šli mimo slovenske javnosti »kar tako«. Za marsikoga je bil verjetno posebej Zanimiv tisti del njegovih °cen, ki se nanašajo na Evropo 1992 in možnosti Jugoslavije za vključevanje v evropske integracijske Procese. Po mnenju prof. Denitcha bi se morali zavedati, da bi pomenilo celovitejše vključevanje Jugoslavije v Zahodno Evropo nujne politične spremembe pri Pas, do katerih bi pripeljala Politična konkurenca »na desni in levi strani« evrop- goslovanska politika bržčas ne želi. Paradoksalno pa je, da bi se v primeru odločil-nejšega vključevanja v Evropo na začetku slabše godilo Sloveniji, severnemu delu Hrvatske in Srbije kot pa nerazvitim delom Jugoslavije, ki bi bili deležni različnih oblik podpore in pomoči za razvoj kmetijstva in podobno. Nekateri menijo, da bi pri »vkorakanju« v zahodnoevropske države trpele tudi človekove pravice naših ljudi. Velika Britanija je na primer takšen »davek« že plačala, saj se je morala zaradi evropskih civilizacijskih norm odreči telesnemu kaz- novanju otrok v šolah, obešanju kriminalcev in podobno. Takih in podobnih zahtev se seveda tudi mi ne bi smeli bati, bolj bi nas moralo skrbeti vprašanje brezposelnih Jugoslovanov. Trenutno je pri nas zgolj navidezno zaposlenih že okoli 2,5 milijona ljudi, za katere uradna politika zadovoljno ugotavlja, češ, »vsi so na delovnem mestu«. Pozablja pa se vprašati, kaj ti delavci dejansko delajo in koliko ustvarijo. Soočanje s konkurenco razvite Evrope bi ta problem pri nas še bolj zaostrilo, saj ljudi ni mogoče enostavno metati na cesto, kot menda počne Margaret Thatcer in ki nam jo ponujajo za zgled nekateri ugledni jugoslovanski časopisi. »Vas, novinarje, mučijo malomeščanski predsodki, češ, krivi so delavci, ki se jim ne ljubi delati. Bolj pomembno se mi zdi poudarjati, da je družbeni proizvod premajhen predvsem zaradi prenizke učinkovitosti direktorjev«, je bil neprizanesljiv do navzočih predstavnikov sedme sile prof. Denitch. Okaral jih je, da mu slednji med delovnim časom večkrat pripovedujejo, da se delavcem ne ljubi delati, ne povejo pa, da imamo nekaj tisoč gospodarskih in drugih predstavništev v tujini, ki bore malo prispevajo k izvoznim uspehom naših podjetij. Pred časom seje menda na neki prireditvi Gospodarske zbornice Jugoslavije v New Vorku zbralo kar 900 udeležencev in za stroške verjetno delavci niso prav nič krivi! V prihodnje naj bi premagali jugoslovansko krizo tudi s pomočjo večjih tujih vlaganj pri nas, ki bodo mogoča na podlagi novega zakona o skupnih vlaganjih. V tej zvezi bi se morali zavedati, da tujega kapitala ne motijo toliko delavske pravice v naših podjetjih, čeprav nediscipline in vdajanja alkoholizmu seveda tuji podjetniki ne morejo in ne smejo dopuščati, ampak ga ovirajo predvsem številni občinski predpisi. Vprašanje je seveda, kam naj bi tujci vložili kapital. Verjetno ga ne bodo vlagali v hotele ka- tegorije B, ki služijo svojemu namenu le dobre tri mesece v letu, ampak v visoko tehnološke proizvodnje, računalniško proizvodnjo, transport in infrastrukturo, ki je pri nas slabo razvita. Poglavje zaseje seveda pri nas tako imenovana družbena nadstavba, v katero smo dobesedno zaljubljeni in ki nam je precej zagrenila vsakodnevno politično življenje. Posebej kritični bi na primer morali biti do samovolje birokratsko-admini-strativnega aparata, o kateri pa se v Jugoslaviji relativno malo govori. Priliv deviznih nakazil od naših zdomcev se je na primer v zadnjih dveh letih zmanjšal od 3 na 1,5 milijarde dolarjev, to je skoraj za toliko, kolikor moramo plačati za redno servisiranje naših dolgov pri tujih upnikih. Sedaj moramo te devize kupovati po visoki ceni na mednarodnem finančnem trgu, na katerem nam za nameček zaračunajo še relativno visoko maržo, bančne provizije in še bi lahko naštevali. Kljub temu se zato pri nas nihče posebej ne razburja. Zdomci so seveda naložili devizne prihranke v jugoslovanske banke v prepričanju, da bodo prejemali za devizne vloge devizne obresti, tako kot povsod v razvitem svetu. Namesto tega jih je pričakalo presenečenje, to je spremenjeni zakon in dinarske obresti. Zakaj ni nihče načel tega vprašanja v zvezni skupščini, se je čudil prof. Denitch in navzoči mu niso znali odgovoriti. Pa je odgovoril sam in poudaril, da je tako tudi zato, ker se politična vodstva »nimajo časa« seznaniti s svojimi osnovnimi dolžnostmi, ker v imenu »velike« demokracije isti kadri leta in leta prehajajo od funkcije na funkcijo, ker ljudje pristajamo na kolektivno odgovornost, čeprav je ta lahko le osebna. Udeleženci predavanj so na koncu gosta pobarali, ali je kaj naredil za boljše ame-riško-jugoslovansko znanstveno in drugo sodelovanje. Pa jim je hudomušno razložil, da je bil nekaj časa član ustreznega telesa za pospeševanje tega sodelovanja in da je jugoslovanska stran, na primer, na ponudbo o izmenjavi 50 štipendij odgovorila, naj se o tem pogovorijo z vsemi republikami... Dobra ideja je tako padla v vodo in takih primerov je bilo še nekaj. Prof. Denitch je posebej za Delavsko enotnost v neformalnem razgovoru še dejal, da bi se morali jugoslovanski sindikati spremeniti in postati svobodni, torej neodvisni od države. Za zdaj sindikati ne zastopajo delavskih interesov, delavci pa ob vse številnejših stavkah oblikujejo neformalne skupine delavskih predstavnikov, ki se s predstavniki države pogajajo o tem in onem. Skratka, delavci potrebujejo prave, avtentične delavske sindikate, ne pa odtujene birokratske sindikalne strukture, ki pravzaprav nikomur ne koristijo, kar je svojevrstno protislovje sedanjega političnega trenutka pri nas. Emil Lah Strojevodje so proslavili zmago ^Brez Delavske enotnosti ne gre več. Še sploh ne pri štrajkih, saj si je nabrala že toliko izkušenj, da je postala pravcat štrajkarski priročnik. Pa še dobro je, da je povsod zraven. Med veseljaki smo namreč opazili tudi Vinka Vasleta, novinarja Kmečkega glasa in kandidata za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije. Bogvedi, kam bi nam med svojo prodorno predvolilno kampanjo speljal bazo. jO stavki strojevodij smo v našem časniku kar precej pisali. o so nas prišli vabit na občni zbor svojega sindikata, smo se jpPfičali, da tudi dobro — hkrati z vabilom so nam prinesli ?®am s 35 novimi naročniki na Delavsko enotnost, v dobro, tudi dovolj smo očitno pisali. Čeprav je teVi. U Pisal°* da se občni zbor začne ob desetih, so nas prija-ia k ° ?P°zorili> naj pridemo raje kakšni dve urici kasneje. To bo čisto dovolj. In je res bilo. Menda nas niso hoteli obre-Da i evati s sestankovanjem ampak so nas enostavno povabili a kozarček. No, na kozarčke. ia»ok za slavje je namreč tehten. Kljub zdaj že dolgoletnim Usn* am s sPremljanjem stavk smo prvič tako veselo zapili Or» -n konec. Pa saj je bil res izjemen, skoraj že vzoren. ruin1Zaciia’ cilj*> Potek in končni izid, vse vredno pečenke in snr ga v!?ca Prav iz Gadove peči. Sicer pa naj o dohodku Ijv ®eovorijo fotografije (predstavnika RS ZS Vladimirja Bro-čist Da H-***1 ne boste našli — sedel je namreč zraven vrat, a res 0 P° naključju. Vzroka za beg tokrat namreč ni bilo). Ciril Brajer, fotografije: Andrej Agnič Pr' l^rizek je bil obilen in slasten,kapljica še bolj in razpo- ► Po e/1Je se šika. Pa vendar se je našel čas tudi za resne tmf °.Y.ore- Strojevodje so se namreč zatrdno odločili usta-zatJ. sv°j sindika t in tudi pri drugih dela vcih ŽG je za to °dmSel zammajV"e veliko. Torej je zabava le kratek m°r> spanja na lovorikah pa si ne mislijo privoščiti. Pravi kulturno zabavni program so pripravili. Pevci, glasbeniki, soloplesalci: Lej šmen-ta, na to smo pa čisto pozabili pri naših zahtevah, toliko umetnikov med nami pa nismo zahtevali še dodatka za kulturo! Slavko Kmetič, čelni mož stavkovnega odbora, nazdravlja z vso pravico. Soborci ga kajpak niso pozdravljali le z dvigovanjem rok. Vladimir Brolih, katerega so očitno pozabili posvariti in je na srečanje prišel že ob desetih, nam je poročal, da strojevodje za stavkovni odbor predlagajo teden dni nagradnega dopusta. So si ga že zaslužili. _ Kako priti v razviti svet? OCVIRKOVA POGAČA ZA PREDSEDNIKA »Mi ne delamo za modne revije in ne za izložbe! Naše delavke garajo, naša naloga pa je, da čimdražje prodamo sleherno kapljo njihovega znoja! Zato najprej kakovost in cena, zatem rok in šele nato pride prijateljstvo. Toda trgovec, ki Muro dvakrat izneveri, že izgubi zaupanje...« To je bila razlaga Boža Kuhariča iz Mure le nekaj trenutkov pred tem, ko seje dvorana v Domus Slovenica na Plankengasse 4 na Dunaju dodobra napolnila s prestižnimi Dunajčani in avstrijskimi poslovneži. Visokorasla dekleta so Avstriji pokazala, kaj naj bi se po mnenju Murinih kreatorjev, letos nosilo. Domus Slovenica, ki ga slovenski poslovneži že imenujejo »vrata v Evropo«, se je v manj kot letu dni v resnici približal temu, kar naj bi bil: stečišče avstrijskega in drugega poslovnega sveta, ki domuje na Dunaju, in prostor za predstavitev našega gospodarstva. »Le na začetku,« popravlja inženir Mirko Kranjc, predsednik poslovodnega odbora Razvojnega centra iz Celja, ki v dogovoru s konzorcijem upravlja z zakupljenimi prostori. »V tem času smo na Dunaju pripravili nekaj uspešnih predstavitev slovenskih proizvajalcev, Domus Slovenica pa ima odprta vrata za vse jugoslovanske proizvajalce, ki z zahtevano kakovostjo svojih proizvodov dosegajo v konzorciju dogovorjeno raven.« Vsako priložnost je treba izrabiti Ob otvoritvi, lansko pomlad, je sodelavec Ivo Kuljaj natančno opisal načrte tega novega ža- rišča slovenske poslovnosti na Dunaju. Takratne napovedi so bile ugodne, da ne rečemo kar preveč spodbudne. Zato smo ob ponovnem preverjanju vstopali v Domus Slovenica s kančkom nezaupanja. Slovenci smo že marsikaj napovedovali, odpirali in na mnogokaj prisegali, vendar je ostalo malo ah samo spomin, morebiti kakšen, zdaj že s plevelom prerasel temeljni kamen. Štirinajst slovenskih delovnih organizacij je pripomoglo, da nekdanja secesijska palača danes znova žari v smiselno in tenkočutno opremljenih prostorih. Ob spominu na pripoved o otvoritvi bi človek pomislil, da se je vmes čas - ustavil. Kajti današnja predstavitev soboške Mure, Zlatarne Celje in Peka iz Tržiča je potekala v skoraj enakem razpoloženju kot otvoritev pred letom. Na visoki ravni. Ne samo z izborom, Mura je predstavila svojo letošnjo kolekcijo, Zlatarne Celje je v vse bolj mondeni Dunaj vstopilo s predstavitvijo nakita, ki je pobral na dosedanjih razstavah zlatarjev v Celju največ priznanj. Celjani so na nevsiljiv način spomnili Dunajčane, da nas, Slovence, ni treba biti sram, saj gre za tristoletno zlatarsko dejavnost, od katere je predvsem Dunaj največ dobil. Med najmodernejši nakit so postavili cerkveno posodo in nekaj starih umetniških del, ki so eno, kako se odziva trgu. Zato potrebuješ leta in leta, da si na tujem trgu, in trdo delati, da si s kakovostjo izboriš višji cenovni razred. Mnogo zaupanja smo Jugoslovani zapravili, saj še ni- smo dojeli, da se trg ne osvaja s trepljanjem po ramenih.« Nekaj deset poslovnežev, med njimi je bilo videti in srečati tudi najvidnejše predstavnike gospodarskega življenja, dežel- jih oblikovali tako dunajski mojstri kot naši s Plečnikom na koncu. Milena Moškon, višja kustosinja Pokrajinskega muzeja, je namreč ob pripravljenosti opatije svetega Danijela v Celju izbrala nekaj predmetov, ki se jih ni treba sramovati niti kakšnemu večjemu in bogatejšemu narodu, kot smo Slovenci. »Neveijetno, kako se lahko v relativno majhnem prostoru ponudi toliko naenkrat,« je menil Budimir Lončar, sekretar za zunanje zadeve Jugoslavije. »Vsako priložnost je treba izrabiti, ta način, ko najsodobnejše izdelke na isti ravni predstavite s starimi umetninami in s tem opozorite tudi na kulturo, to mi zbuja ponos, da gre za mojo državo. Enako sem presenečen nad razstavo sodobnega slikarja, (Rudi Španzel), ki uspešno predstavlja sodobno kulturo.« Precej zaupanja je bilo zapravljenega »Avstrija sama za nas ni odločujočega pomena, vendar moramo Slovenci izrabiti sleherno priložnost. Samo zdaj, v januarju, Zlatarne Celje imamo ali pripravljamo štiri razstave naših izdelkov. Od Dunaja do New Yor-ka, Vicenze in Munchna,« meni Stane Seničar, predsednik poslovodnega odbora celjskih zlatarn.« Slovenci moram izrabiti sleherno priložnost. Ponosen sem, da smo tako sredi Dunaja uspeh predstaviti tri pomembne slovenske proizvajalce.« Tudi Božo Kuharič meni, da za Muro Avstrija ni odločilna, toda nikomur ne more biti vse- Marko Bulc, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, je zadovoljen: dolgoletni trud daje sadove. ne in državne vlade, je z našimi predstavniki določilo sestanke. »To pa je tisto, kar je najbistvenejše, da namreč doživljamo odziv! Kajti eno so razstave in sprejemi, drugo pa - trženje. Naš uspeh se bo meril samo s seštevkom sklenjenih pogodb,« komentira inženir Mirko Kranjc, RC Celje. Še dolgo potem, ko so brhka dekleta, odeta v Murina oblačila, z radgonsko penino nazdravila nabito polni dvorani obiskovalcev, ko so stregli prekmursko šunko in Ocvirkove pogače, so poslovneži v skupinah zbirali podatke od predstavnikov Mladinske knjige, ki je obvezana za kulturnoumetniški del predstavitev naših hotenj in od predstavnikov RC Centra, ki je posrednik gospodarskega dela. Mura in Zlatarne Celje sta na Dunaj pripeljala svoje komercialiste. Ti so bili mnenja, da se njihova uspešnost pokaže šele čez čas, da se tujino osvaja z majhnimi koraki in - težko. Konkurenca ne pozna milosti, tebi pa je prepuščeno, če narediš napako... Janez Sever Dva pripomočka za pouk fizike za šolarje na Kosovu V republiškem odboru sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti so se odločili, da bodo otrokom in učiteljem na Kosovu poskušali pomagati z bolj otipljivo pomočjo kot le z besedno podporo. Nekaj1 slovenskih delovnih in trgovskih organizacij so zaprosili, da bi vrtcem in šolam pomagali z različnimi učnimi in vzgojnimi pripomočki ter učili, ki niso nujno povezani z uporabo materinega jezika. Prvi so se odzvali v Državni založbi Slovenije in v specializirani trgovini z učili izročili predsedniku republiškega odbora Marjanu Gojkoviču dva učna pripomočka za pouk fizike na osnovnih šolah in geološko karto Jugoslavije. V republiškem sindikatu pričakujejo, da se bodo kmalu odzvale tudi druge organizacije. Slika: Sašo Bernardi Kljub zeleni zimi smučarji niso vrgli puške v koruzo ČE GA VREME KAR NAPREJ LOMI Ne le turističnim delavcem, temveč tudi ljubiteljem zimske rekreacije je letošnja zima obrnila hrbet. Januar je tako rekoč že za nami, marca, ko se začne koledarska pomlad, pa je zimskega veselja ponavadi konec. Seveda so te dni najbolj slabe volje smučatji z letnimi vozovnicami, pa tudi bolj skromni rekreativci s pobožnimi željami, da bi kljub vrtoglavim cenam vsgj nekajkrat stopih na smuči. Snega pa ni in ni. Čeprav smo sredi zime in so šolske počitnice, vrata počitniških domov in hotelov v zimsko-športnih središčih pa na stežaj odprta. Med tistimi, ki čakajo na prve snežinke in belo opojnost, so tudi smučatji delovnih organizacij, ki imajo v bližini smučišč svoje počitniške domove. In takih sindikalnih domov v Sloveniji sploh ni malo. Zato smo malce povprašali, kako je letos z zimsko rekreacijo in kohko se delavci v času zimskih šolskih počitnic odločajo za dopust. Etelka S argon, ki v ljubljanskenrSa-tumusu skrbi za aktivno razvedrilo zaposlenih, pravi takole: »Naš kolektiv ima več počitniških zmogljivosti, med drugim tudi dom v Kranjski gori. Ta leži ob cesti proti Vršiču. Radi ga obiskujemo poleti in pozimi, saj je razmeroma blizu. Letos smo dom odprli za novoletne praznike in računamo, da bo nudil gostoljubje tja do marca. To bo odvisno od povpraševanja, ki letos še zdaleč ni tolikšno kot smo priča- kovali. Ker ni snega, imamo v tem času, čeprav so šolske počitnice, le deset gostov, zmogljivosti pa so trikrat tolikšne. Ko bodo počitnice mimo, bo povpraševanja verjetno še manj. Ljudje si žele rekreacije, pa ne kakršne koli. Hočejo smučati. Svetovala sem jim da lahko hodijo tudi na izlete, si ogledajo marsikdaj zanimivega, da so tu plavalni bazeni s toplo vodo, vendar je to za večino očitno premalo mikavno. Seveda so svoje opravile tudi cene in vse prej kot zavidljivi osebni dohodki. Za polpenzion morajo naši delavci odšteti 25 tisočakov, zakonci, ki niso v službi pri nas, pa tretjino več. Otroci imajo seveda popust, medtem ko morajo zunanji gostje odriniti za polpenzion 45.000 dinarjev. Ob tem naši ljudje nimajo posebnega regresa, saj je ta vštet v cene, ki seveda niso ekonomske. V načrtu smo imeli smučarski tečaj za otroke. Vendar, ker ni snega, tudi tečaja ne bo___ Med tistimi, ki imajo svoje počitniške postojanke na Gorenjskem, je, razumljivo, tudi precej primorskih delovnih organizacij. Še posebej v poletnem času si mnogi žele osvežitve v senci gozdov, pozimi pa, za spremembo, malo razvedrila na snegu. Tako imajo na Bledu svoj počitniški dom med mnogimi drugimi tudi delavci koprskega Tomosa. »Kljub zeleni zimi je zdaj naš dom povsem zaseden. To niti ni tako presenetljivo, saj je kolektiv velik, dom pa nekoliko manjši, saj ima le 28 ležišč. Ko bo šolskih počitnic konec, bomo svoj počitniški dom na Bledu ponovno zaprli. Ni toliko interesa, da bi kazalo kako drugače. Cene imamo sicer nižje kot drugi, so skorajda simbolične, toda, saj vemo, kako je dandanes. Denarja za stvari, ki niso več nujne, je vse manj...« meni Jovo Vidakovič, organizator rekreacije v Tomosu. »Sicer pa je letošnja zelena zima krepko prekrižala načrte primorskim smu-čaijem. Pripravljali naj bi se za vsakoletna srečanja na smučeh, pa le nemočno ugibamo, ali bo kaj sreče ali je ne bo. In slabo kaže. Morda to zimo sploh ne bomo obrisali lanskega prahu z naših dilc. Kdo ve, morda pa ga bo kljub vsemu kaj zapadlo...« Težave s pomanjkanjem snega imajo letos povsod po Sloveniji. Tudi na Koroškem. Železaiji ravenske železarne si sicer pomagajo z Ivarčkim jezerom, ki ga prekriva 25 centimetrom debela ledena ploskev, s smučarijo pa je na okoliških terenih precej slabo. »Ponekod je še nekaj belih zaplat, tako da smo lahko poskrbeli za šolo smučanja naših otrok... pravi Alojz Janežič, direktor temeljne organizacije družbeni standard v Železarni Ravne. »Že leta pa odhajamo na smučarijo na Češko. Letos bo smučalo v Visokih Tatrah in tudi na drugih čeških smučiščih 90 naših ljudi. Gre za zamenjavo, saj v poletnih mesecih oddajamo Cehom svoje zmogljivosti na moiju. Cena desetdnevnega dopusta na snegu je 400.000 dinarjev, pa še za prevoz je treba kaj odriniti. Vse skupaj niti ni tako drago, če primerjamo s cenami na domačih smučiščih. Sicer pa se tolažimo, da zime še ni konec in da bomo še pognali svoje žičnice. Med železaiji je veliko navdušenih smučarjev, zato bi bilo škoda, če bi ostala letošnja zima glede rekreacije na snegu neizkoriščena. Zadovoljni so vsaj tisti, ki radi drsajo. Za to sprostitev imajo v našem športnem centru oziroma na Ivarčkem jezeru zares lepe možnosti__« Delavci Salonita Anhovo imajo smučarski center v Kalu nad Kanalom, ki je kot nalašč za popoldansko rekreacijo. Od tovarne je oddaljen le 17 kilometrov. Letos ne pomaga, ker je dolina Soče brez snega. Zato si smučarji anhovskega Salonita pomagajo s svojimi počitniškimi zmogljivostmi na Gorenjskem. »V Kranjski gori imajo 15 apartmajev s 60 posteljami. Ko so se začele šolske počitnice, je bilo to še premalo, zato smo si za teden dni sposodili še počitniški dom splošnega gradbenega podjetja Grosuplje,« zvemo od Dušana Carli-ja, organizatorja športnega življenja v anhovski cementarni. »Takoj na začetku nam je še uspelo organizirati dva smučarska tečaja za odrasle in otroke, sedaj, ko je počitnic konec, pa bo povpraševanje po počitniških zmogljivostih v Kranjski gori, to je razumljivo, manjše. Cena dvoposteljnega apartmaja je sicer le 14.000 dinaijev, na dan za hrano skrbijo dopustniki sami, toda vse te ugodnosti so ob pomanjkanju snega očitno premalo mikavne. Ce bi Gorenjsko prekrivala debela snežna odeja, bi bilo verjetno težko ustreči vsem, ki bi hoteli vsaj za nekaj dni na sneg___« Andrej Ulaga \ 1 < 1 < j š 5 2 1 I l C I e j t j 1 i i s j' 1 v C \ i r t C r t š z s s F Z 1, s ii s u P h n 1. h d b o d n v č n n U r< o h Je d n n ti j« v is C o g f; ir P \ Z ti n te sl ir šc b; di la Ul st ei ci 2 PO SLEDEH DOGOVARJANJA Ljubljana, 27. januarja 1989 Delavska enotnost 13 ni :e. ce- d- ili je. no o- iO Stavkovni odbor učiteljev teoretičnega pouka na SŠTS Franca Leskoška-Luke v Litostroju napoveduje novo prekinitev dela SINDIKAT BO STAL OB STRANI, VENDAR JE TREBA NAREDITI VSE, DA NE BO STAVKE Srednja šola tehniških strok Franca Leskoška-Luke je dolga leta veljala za zgled sorodnim šolam. Poznali so jo Po izredno sodobno opremljenih specializiranih učilnicah in šolskih delavnicah in seveda po dobrih kadrih, ki J»h je oblikovala. Tudi sicer je veljala za primer povezave Šolskega dela s potrebami delovne organizacije - Litostroja in šišenskega gospodarstva. Kaže, da se je obenem ? °.majanim ugledom velikega brata - Litostroja, marsi-aj zamajalo tudi v šoli, ki je eden od tozdov tovarne, uogodki zadnjih treh mesecev so pokazali, da so medsebojni odnosi znotraj šole, če že ne porušeni, vsaj hudo omajani in da se namesto prizadevanj po ureditvi in Rešitvi spornih vprašanj zagovorniki z dveh bregov obkladajo z medsebojnimi obtoževanji in diskvalifikacijami, kaj malo pa naredijo za izboljšanje razmer. Vrenje, kije imelo svoj prvi vrh v prekinitvi dela učiteljev teoretičnega pouka, se J® začelo na začetku novembra lani. Tričlanska komisija učiteljev teoretičnega pouka, ki niso bili zadovoljni s svojimi osebnimi dohodki, Je pripravila predloge za dopolnitev pravilnika o osnovah in merilih za delitev OD. Opozorili so na očitne nepravilnosti pri nagrajevanju : učiteljev teoretičnih predmetov (ti imajo visoko izobrazbo, a prejemajo nižje OD od učiteljev praktičnega Pouka s priznano višjo izobrazbo), vendar z vodstvom šole niso našli skupnega jezika. Po dveh neuspešnih sestankih z vodstvom šole 50 ?e učitelji teoretičnega Pouka zbrali na sestanku »v zvezi z organizacijo, plači-i0rn in nagrajevanjem in s pravilnikom o poslovanju« m svoje zahteve strnili v deset točk. V sklepe so zapisali, da so Učitelji teoretičnega pouka Pri izplačanih osebnih dohodkih oziroma pri časovnem vrednotenju del in nalog degradirani, kljub splošno znanim in zahtevanim delovnim razmeram, izobrazbi, zahtevanem funkcionalnem znanju. Ocenili so, daje število režijskih kadrov na šoli, zlasti vodilnih in odstvenih, umetno naraš-alo, kar je povzročilo veliko Neorganiziranost, dezinfor-, 'ranje, nestrokovnost v de-'^Pih postopkih in odliv fdnih finančnih sredstev iz-braževalne skupnosti ne Neprava mesta. Metodologija ugotavljanja zahtevnosti el in nalog oziroma časov-0 vrednotenje je neuporab-..a- bila je večkrat neobjek- treba pripraviti ustrezne pravilnike. V novem pravilniku o ugotavljanju zahtevnosti del in nalog je treba postaviti učitelja teoretičnega pouka na tretje mesto, kamor glede na zahtevano strokovno izobrazbo in rezultate tudi sodi. Zahtevali so tudi strokovno utemeljene, resnične podatke in informacije o poslovanju. Na koncu sklepov so zapisali, da želijo vzpostaviti tak sistem organizacije dela, razvoja in napredovanja kadrov, ki bo temeljil na realnem znanju, sposobnostih, delovnih rezultatih in stalnem izobraževanju ter spodbudnem delovnem ozračju. Zahtevali so, da vodstvo šole odpravi napake in nepravilnosti in da nove predloge za organiziranost oziroma izvedbene akte pripravi najkasneje v roku enega meseca. Sicer bo sledila prekinitev dela, zahteva po izplačani razliki OD za dobo dveh let, iskanje pomoči pri pravobranilcu samoupravljanja, strokovna pomoč SDK in republiške izobraževalne skupnosti. Sestanki niso pripomogli k zbistritvi položaja Tem zahtevam učiteljev teoretičnega pouka je sledilo nekgj sestankov, ki pa v ničemer niso pripomogli njen pravilnik o osnovah in merilih za delitev OD, sprejet leta 1983, pa so kasneje izstopili od samoupravnega sporazuma delavcev srednjih šol in podpisali samoupravni sporazum delavcev organizacij združenega dela kovinsko predelovalne industrije in elektro industrije. V tistem času je potekala tudi javna razprava o pravilniku o osnovah in merilih za delitev OD, za katerega učitelji teorije niso dali konkretnih spreminjevalnih predlogov, tako kot drugi deli kolektiva, marveč so zahtevali celovito prenovo. Tudi novi sestanki učiteljev teorije z ravnateljem, izvršnim odborom sveta šole in svetom šole niso rodili sadov in tako so učitelji teoretičnega pouka 21. decembra prekinili delo. Ravnatelju so izrekli nezaupnico in terjali njegov odstop. Zahtevali so tudi, da vodstvo šole pripravi nov koncept organizacije SŠTS Litostroj (organigram) in ga do 28. decembra da v obravnavo. Od skupnih služb so zahtevali pripravo pravilnika o delitvi sredstev za OD, pri čemer naj upoštevajo merila sporazuma srednjih šol, do 20. januarja naj bi ga pregledal strokovni kolegij in ga dal delavcem v javno obravnavo. Nezaupnico so delavci teorije izrekli tudi predsedniku OO SŠTS Litostroj in predsedniku sveta šole. Ob prekinitvi dela učiteljev teoretičnih predmetov so se v reševanje zapletov na litostrojski šoli vključili tudi predstavniki občinskega sindikalnega sveta, republiškega odbora sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja in znanosti, republiškega sveta ZSS, pravobranilstva samoupravljanja in vodstva delovne organizacije. Toda tudi dogodki, ki so sledili, niso dosti pomagali k zbliževanju stališč. Stavkovni odbor učiteljev teorije k razbistritvi položaja. Vsa- ni bil zadovoljen z nobenimi vno popravljena in prikro-v na ter popolnoma različna ; Primerjavi s smernicami °braževalne skupnosti. 13enili so, da je na šoli 30 odstotkov režijske-kadra preveč, zato se moji0 kadrovsko preustrojiti odvečne produktivno za- ka Stranje branila svoje trdi tve, argumentom niso dovolj prisluhnili, svoje pa je prispevala tudi ravnateljeva zahteva, da zapisnik sestanka umaknejo, ker da učitelji teoretičnega pouka povzročajo razdor v kolektivu. Ravnatelj je tudi preprečil, da bi zapisnik z zahtevami poslali generalnemu direktorju Litostroja. Učitelji teoretičnega pouka so sprožili tudi zahtevo po varstvu pravic, ki so ga naslovili svetu šole in samoupravni delavski kontroli. Zahtevali so, da se ugotovi, ali je pravilnik o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov, ki je osnova za mesečni obračun osebnih dohodkov delavcev, skladen z drugimi splošnimi samou- podatki in predlogi, ki jih je posredovalo vodstvo šole, izkazalo se je tudi, da vsaka stran z določeno zahtevo pojmuje različno stvar. Morda bo zalegla spodbuda od zunaj Na pobudo občinskega sindikata so 17. januarja sklicali razširjeno koordinacijo sindikata šole. Na sestanku so sodelovali tudi predstavniki in sindikalne organizacije in vodstva Litostroja, občinskega in republiškega sindikata, republiške izobraževalne skupnosti, pravobranilstva samoupravljanja in predstavniki stavkovnega odbora. Med skoraj česturno sejo so se zvrstila številna, pogo- kot generalnemu direktorju, ki je izrazil pripravljenost, da bo tovarna zagotovila dodatna sredstva za plačevanje kadrov na šoli, je za trenutek popustila potrpežljivost. Predstavniki sindikata so podprli upravičene zahteve delavcev teoretičnih predmetov, po pravičnem nagra-jevaju, razbistritvi finančne slike šole in ureditvi samoupravnih aktov. Poudarjali so tudi veliko moralno in politično škodo, ki je nastala s prepočasnim obveščanjem in ukrepanjem. Vsi po vrsti so se zavzemali, da v kolektivu strnejo moči in se konkretno dogovorijo, kdo, kdaj in kako bo opr-vil določeno nalogo. Pri tem je bil najbolj konkreten in ustvarjalen sekretar občinskega sveta ZSS Ljubljana Šiška Miro Podbevšek, ki ima nqjveč zaslug, da so se na sestanku vsaj o nekaterih zadevah bolj trdno dogovorili. Nadaljevati pripravo novih samoupravnih aktov In kaj so sklenili? Najprej, da bodo zaključnemu računu, ki mora biti izdelan v zakonitem roku (do konca februarja) dodali analizo gospodarjenja po posameznih področjih šole (teorija, delavnice, izobraževalni center, dom) in seznam izplačanih osebnih dohodkov v lanskem letu za vse delavce. Nato da morajo v posebni skupini še pred šolskimi počitnicami predložiti organizacijsko shemo šole (govor je bil, da je možnih več različic). Zadnji sklep se je nanašal na delo izvršnega odbora sveta šole, ki naj nadaljuje delo in pripravi ustrezne listine o razvoju del in nalog, časovnem vrednotenju dela in o delitvi osebnih dohodkov. Slab teden kasneje je o problematiki srednje šole tehniških strok Franca Leskoška Luke razpravljalo tudi predsedstvo šišenskih sindikatov. Čeprav je tudi na tem sestanku kazalo, da se bodo nadaljevale razprave brez konca, je predsedstvu trdno vztrajalo pri uresničevanju dogovorov zadnjega sestanka v Litostroju. Ker so predstavniki stavkovnega odbora napovedli možnost ponovne prekinitve pouka prvi šolski dan po počitnicah, so na predsedstvo poudarili, da bodo v primeru ponovne stavke sindikati stali delavcem "ob strani. Poudarili so, da se tudi doslej nikomur iz stavkovnega odbora ni nič zgodilo, da pa je treba narediti * Pravilniku *a£otoviti učiteljem teoretičnega pouka t^osto, ki jim gre ry v oamwu- OU ac Zj V1 d Uliti d UC Vinici, VALt hyvl J'- va. “ui cuiii t ^Pisali so, da so bili uči- pravnimi akti. Ugotovili so sto mučna pojasnjevanja, vse, da do stavke ne pride. sip1 teoretičnega pouka do- namreč, da v njihovih notra- obtoževanja, tudi diskvalifi- Zato so zahtevali od izvršne-inf ve.okrat izigrani, lažno njih aktih vlada huda zme-šoimirani s strani vodstva da, saj je pravilnik o notranji l le. Zavzeli so se, da je tre- samoupravni organizaciji , vsak mesec ugotavljati dela ter o razvidu del in na-f°nosno ' " |avnic te: rosnost doma in zlasti deliti nic ter le na tej osnovi de-stv os-e^ne dohodke. Vod-fi 0 šole mora pripraviti e1 j boljši koncept organiza-e sole, na osnovi tega pa je log še iz leta 1979 in ga niso spremenili niti po izidu zakona o usmerjenem izobraževanju niti po leta 1982 sprejetem statutu šole. Leta 1985 je bil nazadnje dopol- kacije. Tako predstavniki stavkovnega odbora kot vodstva šole so vztrajali pri svojih trditvah, argumentom drugih so slabo prisluhnili. Tako pravobranilki samoupravljanja, ki delavcem že nekaj časa pomaga pri reševanju vprašanj in podpira njihove utemeljene zahteve, ga odbora sindikata šole resno delo in povezavo vseh interesov. Vztrajati je treba pri doslednem izpolnjevanju nalog s sestanka 17. januarja. Izvršni odbor mora spremljati in se sproti odzivati na dogodke ter si prizadevati za samoupravno urejanje težav. Tudi vsi izvolje- kajti razpleta dogodkov še zdaleč ni videti. Dosedanja dogajanja so ubrala svojo pot, kot da pri nas za samoupravljanje in družbenopolitične organizacije še slišali nismo. Kolektiv je razcepljen, medsebojni odnosi so slabi. Ti pa ne zagotavljajo dobrih rezultatov. Za zdaj, pravijo na šoli, se konflikti pri pouku še ne poznajo. Toda na šoli usposabljajo mlade ljudi. Kako pa se bodo lahko oblikovali v tako skaljenem vzdušju, kot strokovnjaki in kot ljudje? Odnose na Šoli bodo lahko Spremenili samo sami. Ne z nestrpni funkcionarji delavskega nostjo, izsiljevanjem in aro-sveta in družbenopolitičnih ganco, marveč s potrpežlji- organizacij se morajo aktivno vključiti v spreminjanje in utrjevanje medsebojnih odnosov na šoli. Ker se je ponovno pojavilo vprašanje statusa šole v okviru delovne organizacije, so občinski sindikati sprožili pobudo za razjasnitev tega problema, zato bodo dokončne sklepe sprejeli na seji predsedstva v prihodnjih dneh. vim razjasnjevanjem, medsebojnim spoštovanjem, upoštevanjem argumentov. Noben organigram - takšen ali drugačen - ne podpis enega ali drugega samoupravnega sporazuma, ne bo razrešil nakopičenih nasprotij. Večino odgovorov na šoli pravzaprav že poznajo. Le strpno bo treba sesti za mizo in se dogovoriti, kako stvari Tu bi opisovanje dogod- pravično urediti, da bo veči-kov v srednji šoli tehniških ni prav. strok Franca Leskoška-Luke lahko končali. Za zdaj, Igor Žitnik Z znanjem k novim težavam V programu RS ZSS za pripravo primernih rešitev presežkov delavcev bo konec februarja v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici seminar. Na njem naj bi se usposobile skupine predavateljev, ki bodo v vseh slovenskih regijah uposabljale sindikalne delavce za razreševanje vprašanj presežkov delavcev. Zaradi vse več presežkov delavcev ima namreč sindikat nove, zahtevne naloge. Kot organizacija delavcev naj bi poiskal ustrezne sistemske rešitve za reševanje te problematike. Zagotovljene morajo biti finančne, pravne, organizacijske in druge možnosti, da bo družba pomagala delavcem, ki bodo postali presežek, da si čimprej zagotovijo novo, produktivno zaposlitev, da bodo imeli zagotovljeno pravno, socialno in gmotno varnost. V ta namen je v okviru RS ZSS že nastal projekt rešitev, ki jih bo sindikat uveljavljal v spremembi delovnopravne zakonodaje (zakon o delovnih razmerjih, zakon o pokojninsko-invalidskem zavarovanju, zakon o zavarovanju za primer brezposelnosti) in v drugih sistemskih rešitvah, ki naj bi zagotovile drugačno, aktivnejšo vlogo skupnosti za zaposlovanje, zagotovile sredstva za različne oblike družbenih pomoči, možnosti za prekvalifikacije, ipd. Na drugi strani pa bo sindikat neposredno sodeloval pri reševanju vprašanj v delo vnih okoljih. Njegova vloga je predvsem ta, da zahteva hitro, učinkovito in humano reševanje vsakega posameznega primera. Ugotavljal bo pravilnost postopkov in preprečeval vse tiste rešitve, ki bi škodile interesom delavcev, zahteval sprotno in vsestransko obveščanje delavcev in uveljavljal varstvo njihovih'pravic. Gre za zelo zahtevno nalogo, saj je tudi če računamo, da bodo vsi postopki korektno, strokovno in pravno utemeljeno dobro pripravljeni, že samo to, da nekdo postane prese-žek,je za posameznika izredno boleče. Sindikat bo moral poiskati primerno humano ravnanje, zlasti pa zagotoviti, da se nihče ne bo znašel sam, ko si bo iskal novo zaposlitev in ko bo šlo za vprašanje socialne in materialne varnosti zanj in za njegovo družino. Taka vloga sindikata pa zahteva, da so sindikalni delavci dobro seznanjeni z vsemi možnostmi.za reševanje problematike presežkov delavcev, da poznajo svoje naloge in da so obveščeni, kje in kako se posamezna vprašanja rešujejo. Prav zato so se RS ZSS odločili, da bodo za sindikalne delavce pripravili poseben program usposabljanja. Ker jih bo precej in ker je usposabljanje smiselno v občinah, kjer živijo in delajo, se bodo za ta program usposobile skupine predavateljev na že omenjenem seminarju v Radovljici. Predvideno je, da bodo vsako skupino predavateljev sestavljali pravniki, sociologi, andragogi, socialni delavci, poklicni usmerjevalci ipd, tisti torej, ki bodo lahko z različnih vidikov predstavili problematiko. Seminar v Radovljici pa bodo izvajali najvidnejši strokovnjaki za vprašanja in delavci strokovne službe RS ZSS, ki so pripravljali strokovne podlage za delovanje sindikata pri reševanju problematike presežkov delavcev. Seminar zajema več sklopov: temeljni cilji prenove gospodarskega sištema, kadrovske razsežnosti gospodarske preobrazbe, sindikat in njegov pogled na gospodarsko in družbeno preobrazbo, planiranje nastanka presežkov, merila za ugotavljanje presežkov delavcev, reševanje vprašanja presežkov delavcev, obravnava in pomoč posamezniku, andragoška usposobitev predavateljev. Sonja Klemenčič ODDIH, ŠPORT IH REKREACIJA Liubliana, 27. januarja 1989 Delavska enotnost 14] Bojan Križaj po »novem« SPET V »CAJTNOTU V nedeljo, 29. t. m., se bo v Vaihi v ameriški zvezni državi Colorado začelo svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, na katerem bo barve jugoslovanske zastave branila tudi osmerica naših: Mateja Svet, Veronika Šarec, Kat-juša Pušnik, Grega Benedik, Tomaž Čižman, Rok Petrovič, Sašo Robič in Robert Žan. V poročilih — kakršna že bodo —, ki jih bodo od tam pošiljali naši kolegi, se bo skoraj gotovo ponavljalo ime Bojan Križaj, ki so ga novinarji pred nedavnim razglasili za športnika desetletja na Slovenskem. Človeku, ki nima prave priložnosti prisluhniti utripu mednarodne smučarske arene, se zdi skoraj neveijet-no, daje bivši »kapetan« naše reprezentance v alpskem smučanju Bojan Križaj v svetu tako zelo priljubljen. Doma že, to je povsem razumljivo, saj navsezadnje nimamo veliko športnikov, vendar pa je resnica, da je Križaj na moč priljubljen tudi drugod, tudi daleč od svojih krajev, že zdavnaj ugotovljena in vnovič potrjena. Ko sva z dobrim poznavalcem športa še lani v toplem, jesenskem soncu ubijala čas na dolgem potovanju, sva se v razgretem avtomobilu nenehno vračala k zimi, svetovnemu pokalu v alpskih disciplinah, naši alpski reprezentanci. K Bojanu Križaju. .. Pogovor je bil še bolj osvežilen kot bi lahko bilo hladno pivo, kije ostajalo za nama v gostilnah, mimo katerih sva hitela. Priljubljen je še zlasti zato, ker je odličen smučar, izdelan stilist med tekmovalnimi vrati, da mu ga zlepa ni para. Njegov slalomski izraz je bogat, a preprost obenem, klen, a zmeraj, vsako novo sezono sodoben; smučarski .strokovnjaki bi dejali, lastnost tekmovalca, ki se zna nenehno prilagajati zahtevam časa, vsem novotarijam, kakršnih tudi v nekoliko konzervativnem alpskem smučanju ne manjka. Popotnika sva te reči raje preprosto imenovala Križajev bogat slalomski besednjak, vendar s previdno pripombo seve, da nekaterih izrazov v njem tu in tam le manjka, zakaj, nič ni popolnega. Zna se prav obrniti, postaviti pravo besedo na pravo mesto, pri tem ga ne spravljajo v zadrego tuji jeziki. Tudi preprosto vprašanje včasih zahteva temeljitejši odgovor, tako da še v materinem jeziku lahko dela preglavice. Po tej plati je Bojan Križaj pravi svetlovljan; dobrodošel gost je pred televizijskimi in radijskimi mikro- foni, če le utegne, ne zmrduje se niti takrat, ko ga pisci dolgih reportaž marsikdaj čez mero zadržujejo. Prav gotovo se še sam ni natanko zavedal, kako je od sezone do sezone ves ta čas, več kot deset let, kar je bil prav v vrhu svetovnega alpskega smučanja, postajal vse bolj priljubljen. Ali pa mu je bilo vsega tega kaj malo mar? Zgodilo se je že, da je kakega prav nadležnega navijača tudi nagnal, dobe-sedno nagnal, se pravi naj- ®I bolj nežno, kar med športnimi zvezdniki, ki žive tudi od razpoloženja »množice«, ni pogosta navada. Kakorkoli že, četudi je bil kdaj nerazpoložen za »stike z javnostjo«, mu to očitno ni škodilo. Po svoje pa ima smučarsko občinstvo Bojana rado zato, ker mu je športna sreča tolikokrat neprijazno obrnila hrbet. Kolikokrat je bil POSLOVNEŽ — Bojan Križaj danes. (Slika: Ernest Ko-tragični junak tekme! V ro- bolt) VAIL/BEAVER CREEK ’88 29. I.: 30. I.: 31. I.: 1. II.: 2. II.: 3. II.: kombinacijski slalom za ženske (ob 10. in 12.30); otvoritvena slovesnost (19.00); kombinacijski slalom za moške (10, 12.30), trening smuka za žensko kombinacijo (11, 13); treningi smuka za žensko in moško kombina- ’ cijo (11, 13); 4. II. 5. II. 6. II. 7. II. 8. II. 9. II. 11. II. 12. II.: treningi smuka za žensko in moško kombinacijo (11, 13); : smuk za žensko kombinacijo (11), trening smuka za moško kombinacijo (11,13); smuk za moško kombinacijo (11, 13); trening smuka za moške (13), trening smuka za ženske (11, 13); smuk za moške (11), trening smuka za ženske (11, 13); smuk za ženske (13) slalom za ženske (10, 12.30); superveleslalom za moške (11); superveleslalom za ženske (11); veleslalom za ženske (10, 12.30); veleslalom za ženske (10, 12.30); slalom za moške (9, 11.30), zaključna slovesnost (16). Opomba: urnik je po ameriškem času! kahje imel zmage, a se mu je zataknilo ali pa ga je opeharila sreča. Gledalci ob progah in pred televizijskimi zasloni so sočustvovali z njim, privoščili so mu zmago, ko je zdrknil s proge ali so ga tekmeci potisnili v razvrstitvi navzdol. Če bi bil Bojan Križaj čistega toplega jesenskega dne sogovornik v razgretem avtomobilu bi tu pa tam gotovo pritegnil mislim, se nato spet nasmehnil in zmajal z glavo, če, da se ne strinja. Kadar ima prav, zlepa ne popusti. Toda tedaj je bil ŽE na snegu, že prežet s skrbmi na novo sezono. Ko pa je le nanesla priložnost za pogovor, se je jesen že ohladila, prihajal je z vadbe na ledeniku, s tisto čudno zagorelostjo na obrazu, tako značilno za vse tekmovalce, ki jim ni mar, kako jih pobarva sonce; ves obraz je zagorel, le okoli oči je debela sled očal, skozi katera ves čas treninga ni prodrlo sonce. Prav zares se je bilo brez pomena vračati na zgodnje jesenske misli, toda kot da bi Bojan vedel, kje se kaže ustavljati v pogovoru, nad katerim je že visela časovna stiska, ki v pripravljalnem obdobju, ko je dragocena vsaka ura, kroji podobna besedovanja, je dopolnjeval že mesec dni prej načeto. »V športu je toliko nihanj, toliko vzponov in padcev! Zdi se mi da drugače sploh biti ne more. Ko zdaj gledam nazaj, so bile zame največje razočaranje zimske olimpijske igre v Sarajevu.« Nedvomno je bil olimpijski slalom na Bjelašnici za Bojana Križaja udarec. Najbolj ga je občutil sam, delili pa so ga tudi nejgovi zvesti privrženci, ki mu jih nikoli ni manjkalo. Neuspeh je bil tembolj boleč zato, ker je še pred Sarajevom napovedoval, da bo zapustil tekmovalno areno. Vendar, končati tekmovalno pot poražen! To nekako ne bi bilo po Križaje-vo, zato sije premislil. Vztrajal je. Danes že bolj ve, zakaj se je tako odločil. »Strah pred koncem kariere. Rad imam smučanje. Sem poklicni športnik.« Križaj je tudi pozneje tehtal, ali naj izpreže, vendar je obveljala velika želja po tekmah, nedvomno pa tudi neporavnani računi. Nazadnje pa se je vendarle odločil, čemur je - resnici na ljubo - botrovala tudi poškodba. Saj se še spomnite, kako je s številko trinajst na prsih odpeljal svoj zadnji »pravi« slalom v Schladmingu! Zaustavil se je tik pred ciljem, snel smuči in počasi odkorakal skozi cilj. Na nedavni slovesnosti, ki so mu jo v Petrolovem hotelu Špik v Gozdu Martuljku pripravili slovenski športni novinarji - razglasili so ga za športnika desetletja - smo njegovo pot še enkrat prehodili. Spet smo bili v časovni stiski. Križaj je namreč postal poslovnež, posli pa so ga preganjali. Gotovo bo uspešen tudi na tej »progi«. Novoletna voščila V korist boja proti raku \ Srečne in uspešne leto 1989 Želijo poslovnim sodelavcem, prijateljem in bralcem: Damjan Križnik CERKNICA: »Brest« Industrija Pohištva, Cerknica. Celje: »AERO« Kemična grafična industrija Celje; DO MPI TOZD Pekarne in slaščičarnne Celje Trg Oktobrske revolucije 2; Zveza sindikatov Slovenije Občinski svet Celje ČRNOMELJ: DO »BELT« Črnomelj, Heroja Starihe 17. GROSUPLJE: OŠ. »Louis Adamič« Tovarniška 14. KOPER: »Cimos« Tovarna avtomobilov Koper KRANJ: Elektrotehnično podjetje Kranj, Koroška c. 53; Občinski svet ZSS Kranj. KRŠKO: »Labod« tovarna oblačil Novo mesto TOZD »Libna« Krško; »SOP« Krško TOZD Storitve, Gasilska 3; ŽITO Ljubljana TOZD Pekarna Krško, Cesta 4. julija 86. LJUBLJANA Občina CENTER: Intertrade TOZD Zastopstvo IBM Ljubljana, Moša Pijadejeva 29; Intertrade TOZD Trgovina Ljubljana, Moša Pijadejeva Metalka TOZD Trgovina Ljubljana, Dalmatinova 2; Republiški svet zveze sindikatov Slovenije Ljubljana, Dalmatinova 4; Univerza Edvarda Kardelja Filozofska fakulteta Ljubljana, Aškerčeva 12; Univerza Edvarda Kardelja Ljubljana Filozofska Fakulteta, Aškerčeva. LJUBLJANA Občina ŠIŠKA: PAP Podjetje za avtomatizacijo prometa Ljubljana, Celovška 258; Metalka TOZD Skladišče Ljubljana, Celovška 492; SOZD »Slovenija avto« DO Avtomerkur TOZD Keg Ljubljana, Celovška 150; TUBA Proizodnnja embalaže in Kozmetike Ljubljana, Verovškova 66; ZG-TTG Slovenijaturist Ljubljana, Pivovarniška 1 LJUBLJANA Občina BEŽIGRAD: Hidroinženiring P. o. Ljubljana, Slovenčeva 95; IMP DO Elektromonter Ljubljana, Vojkova 58; Iskra Delta Proizvodnja računalniiških sistemov in inženiring. Ljubljana, Parmova 41; Savvske elektrarne DO za proizvodnjo in prenos električne energije Ljubljana, Hajdrihova ul. 2; »SOB« Splošna obrt Bežigrad Ljubljana, Samova 12/a-ZUSGP Ljubljana TOZD Učne delavnice, Ljubljana LJUBLJANA Občina VIČ-RUDNIK: Zavod za slepo m slabovidno mladino Ljubljana, Langusova 16-Zveza skupnosti zaposlovanja SR Slovenije. Ljubljana LJUBLJANA Občina MOSTE-POLJE: Emona Commerce TOZD »Globus« Izvoz-uvoz Ljubljana, Šmartinska »Izolirka« Industrija izolacijskega materiala Ob železnici 18; Obrtna zadruga Ljubljana Zaloška 51; Tovarna zaves »Velana« Šmartinska 52; VVO »Otona Zupančiča, Ljubljana Parmska b. LENDAVA: Deloza Zagorje ob Savi TOZD Konfekcija Velika Poljana, Velika Polana MARIBOR: Veletrgovina »Verna« TOZD Tekstil veleprodaja Maribor, Tržaška 65. METALKA: Mercator kmetijska zadruga Metlika TOZD Vinska klet TZO Kooperacija. NOVA GORICA: Poles Pohištveno lesni izdelki Kneža, Most na Soči; Soške elektrarne Nova Gorica pod. za proizvodnjo in prenos električne energije. TOZD HE Doblar; TOZD HE Plave; TOZD Elektroprenos Divača; TOZD Elektrodistribucija Gorica; DSSS; DO »Salonit« Anhovo, Vojkova 1; Zavod za varstvo narave in kulturne dediščini »Gorica«. NOVO MESTO: »Novoles lesni kombinat straža Novo mesto; PIC TOZD Grafika Glavni trg 24 Novo mesto; ZTO TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Novo mesto, Ljubljanska 5. RADOVLJICA: TOZD Park hotel Bled, Cesta svobode 15. RAVNE NA KOROŠKEM: Rudnik svinca in topilnice Mežica, TOZD tovarna akumulatorjev Žerjav RIBNICA: »Riko« Ribnica DSSS, Lepovče 23. SEŽANA: ŽG CD Ljubljana TOZD Vzdrževanje voz in lokomotiv Divača, Ludvika Požrlja 22 SLOVENJ GRADEC: Lesna Slovenj Gradec Gozdarstvo m lesna industrija SLOVENSKE KONJICE: Lesno industrijsko podjetje »Konjice« Slovenske Konjice. SEVNICA: Lekarna Sevnica p. o. Trg Svobode 14. ŠMARJE PRI JELŠAH: Zdravilišče Rogaška Slatina. TOLMIN: Cestnoprometna DO Avtoprevoz Tolmin Poljubinj 89 F. ZAGORJE ob Savi: DO SGD »Beton« Zagoije Cesta 20. julija 2; DOM starejših občanov »Polde Eberl - Jamski« Izlake. ŽALEC: »Merx« trg. delovna organizacija »Savinjski magazin« Žalec; Tekstilna tovarna »Juteks« Žalec. Voščilom se pridružujejo tudi; Onkološki inštitut v Ljubljani Sklad za izgradnjo in opremo Onkološkega inštituta in Društvo za boj proti raku, Ljubljana Vsem članom društva za boj proti raku, vsem, ki ste namesto osebnih novoletnih voščil namenili denar v korist boja proti raku se toplo zahvaljujemo za iskreno željo, da bi vam bilo novo poslovno leto nadvse uspešno, Zveza Slovenskih društev za boj proti raku ( 4 M F d \ ti k i; P n Š P b I l-tu IZ ZGODOVINE DELAVSKEGA GIBANJA Ljubljana, 27. januarja 1989 Delavska enotnost 15 Vpliv rudarske preteklosti na razvoj Zabukovice in Liboj (6) SOCIALNE RAZMERE RUDARJEV IN DELAVSKO GIBANJE Pripravila: Mira Ramšak Leta 1938 sta bila nekaj dni v Grižah tudi Tone in Vida Tomšič. Kot instruk-torka se je v Zabukovici večkrat nudila tudi Tončka Čeč iz Trbovelj. Največ od vseh Pa je bil pri partijskih organizacijah v dolini Slavko Šlander, često pri Albinu Vipotniku in Šprajčevih v Zabukovici. Drugega septembra 1940 je bila protidraginjska akcija. Okoli 100 žensk je demonstriralo pred občinskim uradom v Grižah. Zahtevale s9 znižanje cen živil in naslonitev države na lastne moči. Podobno demonstracijo so izvedle zabukovške žene 7. oktobra istega leta, ker rudarji že tri mesece niso prelci redne plače. Šle so pred rudniško upravo in uspele, “udaiji so spet prejemali redne mezde. Leta 1938 so v Libojah Ustanovili Društvo delovnih žena. Čeprav to društvo sicer ni bilo levo usmerjeno, so v njem sodelovale liboj-ske žene, ki so mu dale revolucionarno obeležje. Društvo je sodelovalo pri predavanjih pri Coceju v Mi-gojnicah. V času stavk so bile delavske žene na tem območju zelo zavzete pri zbiranju pomoči v hrani in denarju. S takšnimi zbiranji so podpirale stavkajoče in njihove družine tudi v Zasavju lo Celju. Leta 1941 so zavedne delavske žene sodelovale u 1 v Pripravah na kasnejšo oboroženo vstajo proti okupatorju. Iz vrst rudarjev so odhajali tudi v špansko državljansko vojno Mednarodne politične razmere so se od leta 1936 dalje razvijala v znamenju naraščajočega boja med naprednim delavskim gibanjem in silami fašizma, ki jih je porajal in financiral mednarodni kapital v strahu za svoj ekonomski položaj v boju proti svojim delovnim množicam. Ko je 18. julija 1936 na volitvah v Španiji zmagala Ljudska fronta, je morala vlada reševati dvoje najbolj perečih vprašanj: ublažiti veliko brezposelnost in speljati agrarno reformo. Kljub sabotažam in nasprotovanju buržoazije in industrijskih posestnikov se je brezposelnost precej omilila. Še preden so vladne komisije začele izvgjati agrarno reformo, so pričeli revni kmetje kar na svojo roko obdelovati veleposestniško zemljo pod geslom »Pomlad je tu in zemlja ne more več čakati«. Razlaščeni veleposestniki in industrialci so se takoj uprli vladi Ljudske fronte. Spočetka je bila njihova vstaja le doma in je bila povsod zadušena. Iz Jugoslavije je prišlo v Španijo 1300 prostovoljcev. Jugoslovanska policija je akcijo strogo nadzirala in preprečevala odhod naših ljudi v mednarodne brigade v Španijo. Iz Savinjske doline je bilo v mednarodnih brigadah 6 borcev, med njimi sta dva padla. Med temi so bili iz griško-zabukovškega območja tile: Anton Petek, roj. v Grižah. Interniran iz Španije v nemška taborišča, kjer je leta 1945 umrl. Floijan Pohlin iz Zabukovice. Že s 17 leti je odšel na delo v Nemčijo, po vrnitvi pa se je zaposlil v Paulinovem rudniku v Libojah. Tu je bil 1.1926 odpuščen. Odšel je v Francijo, od tod pa dalje v Belgijo. Leta 1936 je iz Belgije šel v Španijo, kjer je kot borec mednarodne brigade padel pri Madridu. Anton Ledinek, roj. v Grižah. Po vojni živel v Senove-min tam umrl leta 1960. Nabavno — prodajne zadruge Oče slovenskega zadružništva je bil Miha Vošnjak. Potoval je po Češki in od tam prenašal med naše ljudi ideje zadružništva. Njegova iniciativnost in vztrajnost sta veliko pripomogla k prvotnim oblikam zadružništva pri nas. V kriznem obdobju so rudarji v državnih rudnikih, med katerimi je bil tudi zabukovški, začeli razmišljati, kako bi v bedi in stiski pomagali sebi in uslužbencem rudnika. Plačani so bili komaj za golo preživljanje, zato so bili vedno zadolženi, trgovci pa so njihovo stisko izrabljali do skrajnosti, saj so bili samo zabukovški rudarji zadolženi pri privatnih trgovcih za več kot 500 tisoč dinarjev. Tako je bila leta 1933 ustanovljena nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Velenju s podružnico v Zabukovici. Leta 1936 je z osamosvojitvijo in razdelitvijo že ustvarjenega imetja nastala v Zabukovici samostojna zadruga z enakim imenom in je spadala pod isto Zvezo, katere sedež je bil v Beogradu. Zadruga je vsa leta poslovala s povprečno 5-odstotno poslovno maržo. S tem so pokrivali vse poslovne stroške, kot so: najemnina za poslovne prostore in inventar, prevozni stroški in drugo. Če pa upoštevamo, da je bilo v Zadrugi blago vedno cenejše kot v drugih trgovinah in tudi na preostalem tržišču, je bil to dodaten vir za izboljšanje življenjske ravni tako članov zadruge in preostalih kupcev s tega območja. Uprava konzuma je nabavljala prvovrstno blago po konkurenčnih cenah in sklepala ugodne pogodbe z raznimi obrtniki, mesarji, peki in čevljarji, ki so prodajali svoje izdelke za 10-15% ceneje kot drugje. Takrat je imel konzum 322 članov s prav toliko vplačanimi deleži in je posloval v zadovoljstvo vseh rudarjev. Konzum v Zabukovici je bil med rudarji zelo cenjen, saj je nabavljal blago po nižjih cenah in ob letu izplačeval tako imenovani »restorno«, ki je znašal višino enomesečnih stroškov za osnovna živila. Tudi v primeru stavke so rudarji vedeli, da bodo dobili živila na kredit, da ne bodo odvisni od privatnih trgovcev, ki bi v takšnem primeru Nagradna križanka št. 3 izkoristili stisko delavcev zase. Ob okupaciji je upravni odbor konzuma razdelil vso zalogo živil med rudarje. Okupacijska oblast je zato zasliševala posameznike iz upravnega odbora, vendar so ti v zagovoru dokazovali, da tega niso storili namerno, ampak da so prodajali, dokler je pač k^j bilo. Da ne bi obravnavali na-bavljalne zadruge zgolj kot trgovino, je treba opisati vso njeno dejavnost, njeno družbeno in zadružno vzgojno dejavnost. Zadruga je vsako leto (julija) priredila »Zadružni dan«, to je bila prireditev na prostem, n^jčešče pred Piklovo gostilno v Grižah. Na prireditev so bili povabljeni vsi člani zadruge in njihovi svojci. Po zakuski in obdaritvi otrok je bilo podano poslovno poročilo s predavanjem o zadružništvu, njegovem pomenu s poudarkom na razširitvi zadružništva in prikazom zadružništva v razvitejših in naprednejših državah. Taka srečanja zadružnikov so zelo pozitivno vplivala na članstvo, ker seje s tem gojilo in utrjevalo medsebojno tovarištvo in prijateljstvo ter zaupanje v zadružno kolektivno gospodarjenje. Čeprav je kot samostojna nabavljalna zadruga v Zabukovici obstajala le dobrih 5 let, to je od leta 1936 do aprila 1941, in je bila v primerjavi z nekaterimi drugimi zadrugami v Sloveniji razmeroma pozno ustanovljena, je v tem kratkem času povsem zaživela, se povsem uveljavila in opravičila svoj obstoj. Razmere rudarjev po 2. svetovni vojni Porušena domovina je po drugi svetovni vojni potrebovala veliko energije. Za to pa je bil osnovni vir premog. Prišel je čas udarništva, tekmovanj in odrekanja počitku. Rudarji so tekmovali v republikah pa tudi med republikami. Rudarji so prejemali različna priznanja od občinskih, republiških do zveznih, ponosni so bili na udarniško značko. Zabukovški in libojski rudarji niso držali križem rok. Spustili so se v boj za energijo, za vsako tono premoga, za vsak kilogram, za vsako prgišče, za vsak košček. Iz dneva v dan se je število udarnikov večalo in ni bilo malo takih, ki so si ta naziv priborili več kot desetkrat. Takrat rudarji niso počivali. Po »šihtu« so se udeleževali delovnih akcij. Sodelovali so pri izgradnji doma Svobode in letnega gledališča Limber, ki je sedaj eno izmed najlepših objektov v Sloveniji in tudi rudniško menzo, splošno in zobno ambulanto, trgovine, kegljišče in mapjše športno igrišče. V šolski kroniki je zapisano, da so radaiji leta 1945 adaptirali OŠ, kije bila po prekinitvi pouka leta 1944 razdejana. Ocenjena vrednost del je bila 45.000 din; tedgj je bil dolar 50 din. Že 15. julija 1945 je bila šola odprta. Ta primer nam pokaže, daje zabukovški rudar tudi izpeljal, kar si je zadal. V tem času so zgradili tudi precej rudarskih stanovanj in drugih za življenje potrebnih objektov. Zgrajeno je bilo rudarsko naselje v Grižah (kolonija). Vsi zaposleni v rudniku so imeli letni deputat premoga do 5 ton, ki so ga jim pripeljali na dom z rudarskim vozom. Zastonj so imeli elektriko, premog, stanovanje, adaptacijo stanovanj in ostala manjša popravila v stanovanju. Rudnik je rudaijem dajal na voljo tudi zemljo (vrt, njivo). Kdor je hotel obdelovati, je torej imel možnost. Vse to jih ni nič stalo niti jim niso odtegnili nič denarja od plač. Letos poteka že 36 let samoupravljanja. To obdobje je prav gotovo eno izmed najpomembnejših v naši revoluciji in izgradnji političnega sistema, ki temelji na samoupravnih socialističnih odnosih. S sprejetjem Zakona o delavskih svetih in z zgodovinskimi besedami tovariša Tita »Tovarne delavcem!« smo začeli polniti novo stran naše zgodovine, ki je danes popisana z ogromnimi uspehi na vseh področjih naše družbe. Titovim besedam so takrat prisluhnili tudi zabukovški in libojski rudaiji, saj so že 4. septembra 1950 izvolili prvi delavski svet, katerega predsednik je bil kvalificirani rudar. To so bili prvi poskusi samoupravljanja, ki so se iz leta v leto razvijali, dopolnjevali in izboljševali. Nadaljevanje prihodnjič Rešitev nagradne križanke številka 3 pošljite do 7. februarja 1989 na naslov: DELAVSKA ENOTNOST, Celovška 43, 61000 Ljubljana, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 3. Nagrade so knjižne: 1. Slasti slovenskih kuhinj, 2. Igralec s petim asom, 3. Zmaga v želodcu Rešitev nagradne križanke številka 1 SOBAR, TRAVIATA, PREDSTAVNIŠTVO, LESA, IT, ISTRAN, AGENOR, HE, AAR, KODAK, KAN, RTIČ, NONET, ANA, ONO, MALO, RA, AP, POHITETI, SO, IVANOV, ZAPOLSKA, CAR, AIR Izžrebani reševalci nagradne križanke številka 1 1. Izidora Kunc, Podpeška pot 3, 62392 Mežica, 2. Janez Perko, Podljubelj 126, 64290 Tržič, 3. Helena Bartlma, Šaleška 2 a, 63320 Titovo Velenje Nagrade bomo poslali po pošti. Delavska enotnost SHErFF ^ !&£& zariarod Ho°n# feTodro^ni Ciril Brajer (reportaže in samoupravni odnosi), Marija Frančeškin sstS* ssprAesr* ssrssst sss RomK=A6CKLri, dtobxn° gospodarstvo, delavci v samostojnem osebnem delu) Brane cvMgjtmSz' as: s! msss ri^u?aS^lh KaSlAk0V- m revii' Ljub|jana, Celovška c. 43, 318 855 in 321 651 • Center za ISa ^ Ki°bve^ainjaxiV združenem delu in servis za tisk glasil organizacij združeneoa dela, Ljubljana Celovška c. 43, 323 951 e Marketing, Celovška cesta 43 320 403 • Raču- . KnHqar°na aa1eri?aa' Liuhlfi*, 5°?.»^Iciba311956 Ljubljana, 27. januarja 1989 PClflVSlCfl GllOtllOSt 1 Drago Krištof: V TUJINI ŽE BESEDA NEKAJ VELJA Zdaj pravzaprav vem, da je bila včerajšnja odložitev pogovora z Dragom Krištofom, jalova. To jutro ni nič manj razburljivo od večera. Točneje, od noči, kajti sinočnja otvoritev razstave Zlatarne Celje in soboške Mure z modno revijo se je iztekla v polnočne pogovore. Zgodaj zjutraj, še preden je črnolasi Palestinec z omelom odstranil ponoči prezrto smet sinočnjega direndaja, je pred vrati že stal inž. Marko Bulc, predsednik slovenske gospodarske zbornice. Pred vrnitvijo v Ljubljano se je še enkrat prišel poslovit, dogovorit. DOMUS SLOVENICA, Plankengasse 4, A1010 Wi-en. Čudovita secesijska palača sredi Dunaja, novo mostišče Slovenije v Zahodni Evropi. To zveni patetično in smešno, kajti dolga stoletja so se v tem prostoru brezmejno prelivali tako gospodarski kot kulturni tokovi. Potem smo mi potegnili trdo črto, da bi desetletja porabili za ponvoni prestop svoje omejenosti. Drago Krištof jev zdaj vodja tega projekta. Šlo naj bi za nekaj povsem drugega, kot so jugoslovanska predstavništva v sosednjih državah in svetu. Ta del pogovora sva s Krištofom uspela opraviti že včeraj. Vmes, med zvonjenjem telefonov, med stiski rok pomembnih gostov, med nadziranjem priprav na prireditev »Celje pozdravlja Dunaj,« sva razčlenjevala to idejo o drugačnosti predstavljanja naše kulture in našega gospodarstva v Zahodnem svetu. »Tako je vsak dan,« se opravičuje. »Od dvanajst do šestnajst ur na dan. Hvala bogu, da je tako, ker smo to želeli in prav to načrtovali! To, da bo Razvojni center DOMUS SLOVENICA prelevil v stečišče kulturnih in-poslovnih tokov. Dunaj si je v zadnjih nekaj letih izboril pomembno mesto v tem nenehnem valovanju gospo^ darskih in političnih tokov, danes je eno najmočnejših križišč med Zahodom in Vzhodom, med Evropo in svetom...« Telefonski klic je znova prekinil pogovor. Nekdo z dne strani žice sporoča, da bo prišel na obisk naš zunanji minister, Budimir Lončar. Človek bi pričakoval stopnjevanje nervoze, zgodilo se ni nič. Obveščevalec je moral zmešati uro, kajti že pol ure zrem skozi okno na ulico v visokoraslega moža, ki že od daleč kaže, da se ni vrasel v dunajski pločnik. Ko nenadoma dvigne prst in si popravi kravato, se pojavi naš minister. Krištof napol zmrznjen hiti s pozdravom. Prav mu je, zakaj pa ni vzel površnika... Mornar na suhem Si lahko predstavljate razpoloženje klenega Korošca v Dobji vasi pri Ravnah, ko mu mulec po končani osnovni šoli slovesno izjavi, da bi rad v - svet. Za začetek na Pomorsko šolo v Piran. Potem pa bogdaj v širne daljave. »Oče se je zgrozil, mati razjokala. Bil sem edinec, z enim stavkom sem jima porušil vse načrte,« pravi zdaj v smehu. »Če bi vedela, kako kratkoktrajna je bila moja doba pomorščaka, bi nam bilo vsem precej priza-nešeno. V tretjem letniku, ko smo morali na ladjo, sem namreč ugotovil, da za mornarja nisem! Že najmanjše guganje ladje meje zvilo. Bil sem fuč. Odločil sem se za pravo. Po končani pravni fakulteti v Ljubljani, sem se zaposlil na občini na Ravnah. Potem sem šel v Mežico, midva sva se nazadnje srečala v tistih težkih dneh, ko sem bil predsednik poslovodnega odbora rudnika.« — Pošteno moram priznati, da smo bili v uredništvu presenečeni, ko smo izvedeli, da ste tu, na Dunaju. »Kako presenečeni? V slabem? Glej ga, v Mežici ni kaj dosti naredil, zdaj pa na Dunaj! — No ni bilo čisto tako, dasiravno je res, da v naših predstavništvih po svetu srečamo marsikoga, ki tam nima resnično kaj početi. »Gospodarska zbornica me je predlagala, Razvojni center iz Celja sprejel za vodjo. Spet me premetava, kot mornarja. Vse se je komaj dobro začelo, videli ste, da niti obnova stavbe še ni kon- čana, komaj smo uredili pravni status, toda vso reč smo pognali na vso moč. Zdaj se je že zvrstilo na desetine naših in tujih poslovnežev, že letos smo pripravili dve veliki predstavitvi naših delovnih organizacij. Elan tiskovno konferenco in svoje izdelke, zdaj sta tu Mura in Zlatarna Celje...« - Na Dunaj smo prišli tudi zato, da bi videli, o čem Celjani govorijo. Na tiskovni konferenci so namreč povedali, da na Dunaju poskušajo uveljaviti nov način predstavljanaj naše kulture, gospodarstva, trženja ... »Ž ureditvijo hiše in prostorov, sami ste videli, da je stavba v središču Dunaja, sta Slovenija in Jugoslavija dobili majhno oazo za poslovni svet Zahoda. Na sinočnji otvoritvi ste se pogovarjali z najvišjimi predstavniki avstrijskega poslovnega sveta, z uglednimi Dunajčani, poslovneži in tistimi, ki šele tipajo razmere, ki se s preusmeritvijo naše gospodarske politike ustvarjajo v Jugoslaviji. Žal je vse šele na začetku zagona, sama sva s tajnico, za področje kulture je prišel na pomoč Oskar Kotnik. Torej sem trenutno vse: od voznika do oskrbnika, od šefa do kurirja! Tujina te sprejema kratkih rokavov - DOMUS SLOVENICA že ob tako bežnem srečanju, kot je to naše, v resnici sili iz znanih okvirjev naših poslovnih predstavništev. Za kaj pravzaprav gre? »Gre za posrečeno zamisel o tem, da tujemu poslovnemu svetu na enem mestu ponudimo celotno informacijo o našem gospodarskem utripu, domovini pa celovito informacijo o gospodarskih gibanjih Zahoda. S postavitvijo računalniško vodenega centra bo moč tujemu ali domačemu po- slovnežu izvedeti skoraj vse, kar ga zanima. S predstavitvijo proizvodnje posameznih delovnih organizacij zahodni poslovni svet seznanjamo z našimi uspehi, kakovostjo in ceno. Obenem so tu razstave naših umetnikov, naše kulture. Eno nadstropje zgradbe pa je urejeno tako, da omogoča nemoteno srečanje poslovnežev različnih interesnih področij. Poleg že omenjene računalniške povezave so tu še telefoni, teleksi, telefax...« — Kdo to plača? »Za razliko od drugih predstavnikov se mi financiramo sami. Povsem. Danes je še nekaj težav, ker nismo imeli zagonskega kapitala, vendar sem trdno prepričan, da mora »ideja meso postati«! - Kakšen je dosedanji odmev? »Tujina te sprejme kratkih rokav. Ugotavljamo, da nas razviti svet ne pričakuje s »kruhom in soljo«. Tega smo Jugoslovani bili že deležni. Doslej smo zapravili precej zaupanja. Zato nam je odmerjen kratek korak. Stopinja. Stopinja za stopinjo. V kolikšni zmoti živijo nekateri doma, ko menijo, da nas razviti svet pričakuje z odprtimi rokami. Tuje naj dragocenejši, najdražji čas. Šele potem kapital. Tu že beseda nekaj velja! Na srečo je en del, žal, majhen del našega gospodarstva, še ohranil zaupanje. Med temi desetinami poslovnežev, ki jih je bilo moč srečati sinoči ali tu videti danes, je le peščica tistih, ki so že pripravljeni sodelovati. Velika večina pride gleda, sprašuje, se tudi čudi, kajti sistem informiranja v zahodnem poslovnem svetu je večplasten, informacije, ki v zadnjem času prihajajo iz domovine, nam ne gredo na roko. Ste poslušali, kaj vse so spraševali inženirja Bulca?! In vendar gre za dolgoletno, rekel bi dokaj tesno sodelovanje Slovenske gospodarske zbornice z deželno in zvezno gospodarsko zbornico...« V čem je drugačnost dela v kapitalističnem svetu? »O tem sem razmišljal i> takrat, ko sem bil še doma Ko sem bil predsednik pc slovodnega odbora rudnik v Mežici. Nisem si namre znal razložiti, kaj je hiba na šega sistema. Samoupravlja nje kot sitem je bilo na vide; brez napake, toda učinko' ni bilo. Šele zdaj ugotav ljam, da se je dogajalo pri bližno tako, kot s poveljem ki mora popotovati z ušesi na uho. Na koncu vrste nt ostane od začetne vsebinf - nič! Toda nikar verjeti, di tu delavci nimajo nobeni pravice do upravljanja. Tod« to soupravljanje temelji naj prej na - delu. Poštenem ir zagnanem delu. Šele iz deli izhajajo pravice! Na to doma pozabljamo!« Vsa čast našim direktorjem — Povedali ste, da ste bi li do letošnjega leta tu sa mi. Da ste »deklica« za vse Doma ste bili direktor, tu j< vaš dohodek odvisen od marsičesa... »Točno tako. Človek mora biti spodbujen za delo V mojem primeru gre zi dvoje stimulacij. Nikdar nisem bil lenuh ali zabušant Toda vedno sem rad videl po opravljenem delu - uspeh! To je verjetno dano vsem ljudem, da namreč vedo, zakaj sploh delajo. Odkrito in pošteno povedano, vsa čast našim direktorjem! Odgovornost neizmerna, stimulacija pa vprašljiva. Tudi plača je majhna. Svojčas smo celo vztrajali pri politiki, da mora dober delavec ob koncu meseca zaslužiti več kot direktor!« - Govoriva o stimulaciji. Gmotni stimulaciji. »Ta je za naše razmere zavidanja vredna. Če pa jo primerjaš s tukajšnjimi razmerami, se seštevek skorajda izenači s plačo dobre tajnice . ..« — In to je? »Trenutno okrog dvaintrideset tisoč šilingov.« — Torej ima človek vsaj v gmotnem ... »Že prej sem rekel, da gre za dvoje stimulacij. Ta v šilingih je za tukajšnji in zahodni svet majhna. Tisto, kar me žene in česar sem resnično vesel pa je, da vem, zakaj delam. Da sem v resnici lahko ustvarjalen toliko, kolikor sem sposoben in pripravljen, da tri četrtine mojega časa ne gre vnemat s posedanjem na raznih sestankih in da mi je omogočeno, da se dokažem. Če sem sposoben toliko, kolikor mislim, da sem in kot to od mene tudi doma pričakuje; § jo. Ko vse to sešteješ, šilingi zbledijo . . .« . j S Janez Sevet LIPE SVEDER: NAZORNO /17/1 / P/ 7&7c> : \ PA^U&Uo^r/ Pl~ ? y X--sr —^