344
Razsodba o celjski razstavi.
„Kako se je nek obnesla tista razstava, o kteri smo unikrat govorili v „Novicah"? Žal mi je, da nisem mogel tje romati; pa mislim, da bodo že „Novice" povedale, kako je kaj bilo."
Tako si misli marsikter kmet, ki zavolj posebnega dela, branja, sejanja itd. ni mogel razstavne dni iti v Celje. Res je, naj ti bo žal, dragi kmetovavec, za to razstavo; pa tvoja druga želja naj se spolni, namreč ta, da po „Novicah" zveš, kakošna je bila razstava. Da pa golo resnico dobiš, bom na kratko razložil, kaj so razstavni sodniki razsodili.
Razstavne stvari (predmeti) so bile razdeljene na štiri dele.
Prvi razdelek je obsegal poljske in vrtne pridelke. Sodniki so pri tem razdelku spoznali, da so darila vredni sledeči pridelovavci: Gospod Franc Oto-repec, prvosednik poddružnice brežke, Spritzei iz Lutmerka, Frohlik, župan celjskega obrežja, J. M. Wokaun, prvosednik poddružnice celjske, in njegova čast. gospa, kmet Vi z j ak, grof Mensdorf-Poui lly baron Hakelberg, Schnitzer žl. Lindenstamm, kmet Sbobian, Stiglitz, stotnik S mer cz e k, Gra-bič, Hostonski, Neuner.
Drugi razdelek je obsegal vina. Sodniki so si odločili razna vina pojedinih poddružnic posebej razsoje-vati, ne pa vsa vina brez razločka kraja, v kterem so rastle. Primerne (relativne) prednosti so bila toraj vina sledečih razstavnikov vredna spoznana v celjski pod-družnici: Gosp. J. M. Wokaunove, Derčeve, grof Mensdorfove, — v poddružnici konjički: konjičke grajščine in g. Hebenstreit-ove, — v p. brežkej : gospe Hercogove rudeči drenovčan, gosp. H. Del-kottove in Kopačeve, — v ptujski: Franc Ja-neževe, — v radgonski: Bratkovičeve in Tap-peinerjeve, — v mariborski: grajšine Rothwein (Razvanje?) z razsodkom izvrstnosti, — v lutmerški: A. Schenkelove.
Tretji razdelek: živina. Vreme ni bilo jako ugodno, da bi se bilo razstavnikov vdeleževalo s svojo živino ; vendar je bila lepa in darila vredna, posebno teh-le razstavnikov: Schnitzerjeva žl. Lindenstamma (raznovrstna goveda), Wokaunova (svinje in perutnina), Franc Zužatova (bik), bar. Wakelbergova (goved in svinje), Fridrihova (koštrun in perutnina); Zimatova mlaj. (krave), Plešivšnikova (ovce); Strosova (pastuh).
V četrtem razdelku so bile razstavljene maš in e (stroji) in drugo orodje. Hlubek-ova, Ransomes in Sims-ova,  Arndorfer-ova rezavnica se je jako dopa-
dala. — Hartel in Bergmanova ruživnica (mašina za koruzo ružiti) je bila obče pohvaljena in priporočana, kakor tudi Ransomes-ove žrmlje (Schrottmaschine). Najbolja ožemnica (Traubenquetschmaschine) je bila spoznana gosp. Wokaun-ova. Za male posestnike je posebno pohvaljena Quandest-ova vetrnica (Windmiihle) iz Maribora, tako tudi se v ni ca. Plugov je bilo veliko; najpripravnejši pa se je zdel Vizjakov: „posebno pri-poročuje" odbor razsodivni vrtečo vinsko sesavnico, ki sta jo naredila Hartel in Bergman v Gradcu in izstavil Gottsbacher; velja pa 135 gold. Vrtnarsko orodje bratov Ditmar-ov iz Heilbrona je tudi posebno omenjeno kot izvrstno. Veliko hvalo si je zaslužil in pridobil gosp. učitelj Vlies iz Laškega, kterega učenci so precej lepega orodja v malem naredili. Vse te ma-šine so gospodje tudi poskušali pred mnogim občinstvom ; se ve da bi bilo še več giedavcev prišlo gledat lepih in hasljivih stvari, ako ne bi doma bilo toliko dela ravno takrat. Vendar je bilo za prvo poskušnjo precej razstavnikov, dosti razstavnih predmetov in obilo giedavcev, tako, da smemo zadovoljni biti s tem uspehom. Gotovo ni nobenemu žal, ki se je vdeležil hasljive razstave. Čudno je, da najbližja okolica je najmanj razstavnikov imela, najdaljša (brežka) pa največ ; gotovo, ker je celjsko poddružnico toča zadela.
Končali so razstavo z obedom, pri kterem je obče spoštovani c. k. okrajni predstojnik gosp. Lichtenegger slovensko zdravico napil kmetom svojega okrožja, posebno pa nam dobro znanemu gospodarju Vizjaku, kteri je v krepki slovenski besedi to zdravico odzdravil. Brala se je obča zadovoljnost na licih nazočnikov; bralo se jim je v zaupljivem očesu, da ne bodo zamudili priložnosti, ako se bodo imeli vdeležiti druge leta druge razstave morebiti v drugi poddružnici. Hvala toraj za ta uspeh ne le vsem razstavnikom in podpira-teljem občekoristnega podvzetja, temuc in posebno še odboru celjske poddružnice, ki se ni vstrašil niti hrupa sovražnega, niti truda in znoja svojih rok, da je le razstava bila mogoča. Da bi se le tudi še po drugod na slovenskem Stajarju tako krepko obnašale poddružnice kmetijske kakor tu! Potem bi morebiti bilo mogoče uresničiti tisto misel, ki se je v nekem dopisu v „Na-preju" izgovorila, da se namreč vse slovenske poddružnice na Stajarskem zlijejo vjedno slovensko kmetijsko društvo. Dasiravno je tu pa tam slišati voljnih glasov na ta namen, vendar nam bo treba čakati nove društvene postave (Vereinsgesetz), ker na podlagi stare postave se ne bi lahko dalo ustanoviti omenjeno društvo. Dokler pa nove postave ne dobimo, delajmo pridno ne le vsak na svojem polji, temuč tudi v učilnicah, v čitavnicah, v razstavah, v raznovrstnem poduku naroda milega, da ne bo dremal kmet, kadar pride čas možkega delovanja.   Z Bogom !
Ivan Gršak.