Pošimna platana v gotovini
St 12
Cena posamezne št. 1*50 D6n
V Ljubljani, dne 30. aprila 1928	X leto.
NAS GLAS
Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
„NAŠ GLAS“ izide vsakega desetega dvajsetega in zadnjega v mesecu.
Celoletna naročnina...........................Din 40"—
Polletna naročnina................................ 20"—
Četrtletna naročnina..........................„ 10" -
Za inozemstvo je dodati poštnino. .	Oglasi po ceniku. -----
Uredništvo: Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. - Upravništvo: Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5/1. — Poštni ček, rač. štev. 11.461.
Dr. L. K.
„Na straži“.
Pod tem naslovom je »Naš Glas« v svoji številki z dne 9. februarja 1928 na uvodnem mestu vedel kratko poročati, da so funkci-jonarji učiteljskih organizacij v disciplinski preiskavi, ker so protestirali proti odstavitvi nekega referenta v ministrstvu prosvete; isto da sc je baje pripetilo funkcijonarjem železniških in drugih strokovnih organizacij državnih usilužfoencev — in to v obeh slučajih radi tega, ker so se drznili proteste in peticije svojih organizacij predložiti resort-nemu ministru direktno in ne instančnim potom.
Ni mi sicer znano, v kaki obliki in iz kakšnih nagibov so se dotični protesti in peticije poslale resortnemu ministru iu mi tudi ni znano, kako se je disciplinarna preiskava proti prizadetim funkcijonarjem končala; je pa to za stvar irelevantno. Dejstvo, da se je sploh uvedlo iz navedenega razloga disciplinarno postopanje, smatram za tako važno in značilno, da ga ne smemo prezreti. Kar se je danes pripetilo funkcijonarjem navedenih organizacij, se zna jutri zgoditi funkcijonarjem drugih . organizacij državnih uslužbencev, osrednje zveze, Glavnega Saveza itd.
Gre rešiti načelno vprašanje, je - li je resortni minister upravičen citirati funkcionarje, stanovskih organizacij državnih uslužbencev na odgovornost za posle, ki jih le-ti vrše kot fuinkcijonarji takih organizacij in je-li so ti funkcijonarji vezani pri svojih vlogah in peticijah, naslovljenih na ministrstva in druge oblasti na instančno pot ali ne.
Niti ustava, niti činovmški zakon ne prepovedujeta državnim uslužbencem svobodnega združevainija v stanovskih in drugih organizacijah, pač pa predpisuje el. 93 čin. zak., da sme državni uslužbenec »občevati uradno z višjimi oblastvi po starešini urada, v katerem službuje.« Iz tega izhaja, da je instančna pot predpisana samo za take osebe (pravne subjekte), ki so v državni službi in za le-te tudi le tedaj, če občujejo z višjimi oblastvi uradno.
Vsaka (organizacija državnih uslužbencev tem eil ji,' kakor vsaka druga korporacija privatno pravnega značaja v državi, na pravilih, potrjenih po pristojni politični oblasti; je torej pravni subjekt privatno pravnega značaja, ki ni v nikakem službenem razmerju do države, še manj pa v odvisnosti od nje. Okolnost, da tako korporacijo tvorijo slučajno državni uslužjbenci, ne spreminja iste v korporacijo, ki bi bila podvržena kaki specijalni državni kontroli, še manj pa v subjekt, ki bi bil vezan na kako službeno pogodbo z državo in na zakonite določbe, merodajne za državne uslužbence. Organizacije državnih uslužbencev stoje potemtakem z vsemi drugimi v državi obstoječimi udruženji in društvi privatno pravnega značaja v isti vrsti.
Iz tega izhaja z logično konsekvenco, da imajo funkcijonarji posameznih organizacij državnili uslužbencev takrat, ko nastopajo kot njeni organi in vrše posle, ki so v skladu s pravili njihovih organizacij, značaj oseb (pravnih subjektov), ki so navezane na katerokoli omejitev, ki bi jim jo morebiti nalagal činovniški zakon. Le če ti funkcijonarji
prekoračijo pravila svoje organizacije, so odgovorni za svoja dejanja pristojni politični oblasti za vse to, kar so storili proti pravilom — in lahko tudi svojim uradnim starešinam, če tvorijo njihova dejanja podlago . za disciplinski delikt — toda le tem tudi sa- * mo tedaj, če so ravnali proti določbam pra- j vil njihovih organizacij.
Kdor bi se postavili na nasprotno stališče, bi bdrekel državnimi uslužbencem pravico do prostega združevanja, ki je zajamčena vsem državljanom brez razlike v čl. 14 ustave.
Ni sicer izključeno — kakor kaže skušnja — da bi se našel ozkosrčnež, ki bi temu ugovarjal, češ državni uslužbenec je tudi kot funkcijonar katerekoli organizacije ve- j zan na določbo čl. 93 čin. zakona, ki pred- ! pisuje zanj instančno pot pri občevanju s ka- | ko višjo oblastjo.
Posito, da ta ugovor drži in da ga je treba upoštevati, pa vendar ne smemo pri tem prezreti, da velja čl. 93 za državnega uslužbenca le itedaj, kadar občuje z oblastjo uradno. To izhaja jasno iz besedila citiranega člena. Gre torej rešiti še vprašanje, -kdaj občuje državni uslužbenec z oblastjo uradno in kdaj ne.
Državni uslužbenec občuje s kako osebo sploh ali s kako višjo oblastjo uradno le tedaj, kadar nastopa kot organ državne oblasti, to je vselej takrat, kadar vrši svojo po zakonih in uredbah natančno predpisano uradno dolžnost odnosno pravico; istotako je državni uslužbenec vezan na instančno pot tudi takrat, kadar gre za njegove pravice im dolžnosti, ki so mu po službeni pragmatiki natančno orisane imi predpisane. V vseh drugih iprlimerih pa nastopa državni uslužbenec v svojstvu svobodnega državljana in umi gredo vse tiste pravice in dolžnosti kot jih imajo njegovi sodržavljani, kri niso v državni službi: kot tak pa ima pravico takozvane peticije, zajamčene mu v čl. 15. ustave, ki se glasi: »Državljani imajo pravico prošnje........Prošnje se smejo
vlagati pri vseh oblastvih brez razlike.«
'Kdor odreka državnemu uslužbencu to pravico, ga degradira v nesvobodnega državljana in mu jemlje z ustavo zajamčeno mu pravico. Sicer pa bi brilo interesantno izvedeti od prizadetih gg. ministrov, kateri uradni starešina je kompetenten za sprejem peticij in vlog onih organizacij državnih uslužbencev, katerih delokrog se n. pr. razna ozemlje cele kraljevine.
Iz navedenega pa izhaja, da nobeden resortni minister ni upravičen citirati državnega uslužbenca, ki je kot funkcijonar kake stanovske organizacije nanj naslovil direktno kako peticijo, na odgovor, ker se je s tem posluževal državni uslužbenec samo vseh onih pravic, ki so mu zajamčene po ustavi in po drugih veljavnih zakonih. Tako postopanje resortnih ministrov pa bi bilo tudi v očitnem nasprotju z načeli in običaji modernega, demokratičnega in parlainenatar-nega državnega ustrojstva.
Poudarek v ustrojstvu vsake moderne, de-mokiratične in parlamenta rine države leži v popollni prostosti državljanov, ki dopušča njih omejitev samo v toliko in v taki meri, v kolikor je to predvideno v pozitivnih zakonih. Kot šefi resortov v demokratični in parlamentarni državi, bi morali naši gg. mi-
Red mora biti — ali „vzorno prioriranje spisov“.
Neka »ipdsaimiška moč« (velja oa seveda ta naziv tudi za p. t. nežni spol) je odšla iz službe. Na njeno -mesto naj bi prišla druga iz sosednjega mesta. Na uradni predlog dolge tri -mesece nič odgovora. Ta čas so šle že tri urgence v centralo, vse zaman ... Končno dospe četrti- mesec odlok o premestitvi. Hit roje vročen novi »moči«, ki drugi dan že odpotuje na službeno- mesto. -O tem seveda takoj izveštaj ministrstvu.
Do sem je vse v redu. Ampak ... Komaj preteče te-d-en, drugega pol, pride spet odlok o premestitvi iste »moči«i na isto mesto. Skratka: kopija prvega, le datum in broj je drugi. Kam ž njim? Preteče še teden, drugega pol, pa pride spet odtok, prvemu in drugemu enak, samo novejši datum nosi' in višji b-ro-j. -Kam ž njim?
Temu se menda pravi umno pisarniško poslovanje. Zdaj čaka urad1 še -tretji odlok, kot rešitev tretje urgence. Zato —: nikar urgirati! Ima vremena...
A. firen.
ni stri vedeti, da se vodi javno življenje v takih državah samo s kompromisi in da ni cela politika, notranja in zunanja, gospodarska in socialna nič drugega kot veriga kompromisov med interesnimi sferami raznih v državi obstoječih stanov. Po tem principu se rešujejo danes Vsi problemi državnega krmiJarstva. Ni nam treba dolgo iskati primerov, da vidimo ta princip potrjen in oživotvorjen.
Saj- ne pomeni svet dvajsetorice, ki zastopa v Avstriji interese državnega uslužben-stva in konferi-ra neposredno s samim šefom vlade, ali pa reorganizacija parlamentarnega udejstvovanja v Italiji — kljub vsem napakam — nič drugega kot priznanje ravnokar obrazloženega načela kompromisne politike, ki dopušča in mora dopuščati svobodni razmah stanovskim organizacijam, če hoče voditi občekoristno državno politiko.
Ministru, ki citira funkoijonarje stanovskih organizacij državnih uslužbencev radi vloženih peticij in protestov na odgovor in odreja disciplinarno preiskavo proti njim, ker se niso držali instančtie poti, ne moremo prisoditi zadostne mere državniške modrosti, ki je potrebna za vodstvo kateregakoli resorta v naši kraljevini.
Fr. Rojec:
Nevzdržne razmere.
v.
Najvišji ideal vsakega narodnozavedne-ga Slovenca pod bivšo vlado je bil, da se celokupni narod osvobodi izpod avstrijskega jarma in da se združi s Hrvati in Srbi v skupno jugoslovansko državo. Dolžnost vsakega takega Slovenca -pa je bila, da je tudi dtifal po svojih močeh za izpolnitev tega ideala; -premnogi so delali požrtvovalno, neustrašno javno in tajno. Mnogi so trpeli vsled tega huda preganjanja po Nemcih in domačih izdajalcih in nekateri so celo morali nazadnje darovati življenje za svoj narodnostni ideal. Tudi jaz sem morali vzeti na svoje rame težki križ 'takega preganjanja med svetovno vojno. V petdesetem letu sem bil potrjen za črnovojnika in sem moral že čez
Dolžnost vsoKegn naročnika in člana Zvezo je, da podpira tvrdke, ki oglašajo v našem listu.
14 dni odriniti k vojakom. 'Pri vojakih so me Nemci mučili na različne načine in so iskati vzrokov ,da bi mi upihnili lučko življenja; toda znal sem se ijim izmuzniti in sem se zopet vrnil zdrav med svoje rojake.
Silno nas vse iboli in peče v dnu srca, da je po krivdi naših nesposobnih in brezvestnih strankarskih poli ti carjev ostal slovenski 'Korotan 'še pod Nemci in da je s privoljenjem in pomočjo nekaterih držav Italija podjarmila tretjino primorskih Slovencev. Nobenemu drugemu narodu na svetu se ni ob zaključku svetovne vojne zgodila taka krivica, da bi moral odstopiti v suženjstvo sovražnim tujcem nad tretjino svojih najboljših rojakov in rojalkinj z njihovo zemljo vred, kakor je to moral storiti naš mali slovenski narod! A jako žalostno je, da se naši osvobojeni ‘narodni in državni voditelji tako malo ali nič ne brigajo za uboge, zasužnjene brate in sestre onkraj krivičnih državnih mej in jih nič ne boli njihovo vnebovpijoče trpljenje! Nikjer drugje ni take narodne mlačnosti in brezbrižnosti na vodilnih mestih! In zakaj je to mogoče ravno pri nas?
Po krivdi nerazsodnega ljudstva prihajajo na krmilo države mali ljudje, ki menda mislijo, da je država njih molzna krava; skrbe v prvi vrsti za svoje in strankarske koristi, vse drugo pa jim je postranska stvar. Kulturno torej še nismo dovolj zreli narod, da bi mogli poslati v parlament večino takih mož, ki hi se dvignili za blagor in korist države in naroda nad svojo nizkotno sebičnost, ki bi nepristransko delali za državno in narodno splošnost!
Marsikdo se v grozi pred vedno temnejšo bodočnostjo p oprašuje: Ali res ni pri nas v vsej državi velikega, nesebičnega in odločnega -poštenjaka, ki bi kot tak stopil na krmilo države? In ki bi vedel, kaj je država in kakšne dolžnosti imajo do nje in do naroda njeni voditelji? Ki bi resno premislil, koliko še drugih važnih potreb ima država, in da dobivajo premnogi njeni zvesti in marljivi uslužbenci za svojo mnogo težavnejšo in napornejšo službo mnogo manjše plače?! Ali res ni pri nas odličnega moža, ki bi z železno neizprosnostjo na krmilu vlade pomedel okrog sebe vse ogabne politične me-šetarje in zahrbtne spletkarje ter si izbral za pomoč.nlke sebi enake poštenjake da bi ž njimi vodil in Vladal našo mlado državo
tako, kakor to zahteva zdrava pamet in člo-večanstvo?
O, imamo take moči in ti so že mnogo delali in se žrtvovali za državo in narod, toda vsled naših skrajno nezdravih političnih razmer ne morejo priti na površje. Prepričani pa smo, da v kratkem ravno te razmere, ki postajajo od dne do dne neznosnej-še, povzročijo prevrat na boljše in da prime za državno krmilo težko pričakovani jugoslovanski odrešenik. Ako se to ne zgodi, bo pri nas vse vrag vzdl. Nas in drugih ne bo škoda, saj nismo vredni, da živimo, ker se ne znamo otresti in ubraniti svojih brezvestnih zajedalcev in domačih tlačiteljev! In smo se deloma osvobodili celo tujih!
Tak zaželjeni voditelj naše države v boljšo bodočnost pa bo prav lahko vladal. Ob nastanku nove vlade naj nikogar ne odriva, ampak naj pozove voditelje vseli strank, da sestavijo skupni delavni program po svojih poslanskih dolžnostih v prid celokupnega naroda in vse države, potem pa naj pozove v vlado iz vsake stranke toliko zastopnikov, kolikor jih ji pripada po številu članov. S takim parlamentom se bo vedno lahko delalo in vladalo brez vseh sramotnih prepirov, zmerjanj in pretepov! In vsi stanovi bodo nato lahko zadovolljno in srečno živeli drug poleg drugega v naši, v poštenosti prerojeni državi.
Zato se naj zdaj v pomembnem jubilejnem letu resno in z vso odločnostjo poprimejo dela za prerojen je države v tem smislu vsi dobri in pošteni jugoslovanski državljani, posebno pa kulturni delavci. Zgodovina ne bo pisala o naših sedanjih notranjih bojih za ravnopravnost, poštenje in za ogrožene stanovske pravice. Naše življenje, borenje in trpljenje je naša narodna zgodovina in to morajo ovekovečiti naši pisatelji v svojih slovstvenih delih. Toda razen Levstka skoro nobeden nič -ne piše iz našega sedanjega življenja. Ali so vsi tako izredno zadovoljni z našimi čudnimi razmerami? Ali nič ne vidijo, nič ne slišijo in nič ne mislijo? Naj posnemajo tudi v tem oziru pisatelje drugih narodov! Naša umetniška kultura se mora oživiti, osamosvojiti ter se dvigniti na resna, realna -tla, ki nudijo v teh težkih časih obilo hvaležnega gradiva.
Poravnajte naročnino!
Pisarniški uradniki politične uprave.
fe časopisov povzemamo, da se bodo izvršile zoipCt nelkalfeere spremembe in dopolnitve z altoma- o drtža-vnih nameščencih.
-Gleni207. fin. iz-alk. za 1. 1928/29 določa, da se bodo prejemki dnžavimii uslužbencev uredili soraam-enuo po debi in odgovorncisiti uslužbenca.
Navadno so nam bili dosedanji- amandmani Le v škodo. Sedaj pa upamo — če je Ina določbe, -zakona ras kaj dati — da se bo odpravila -odnosno poravnala krivica, ki s,e je prizadejalla- piisanmilštoim uradnikom politične uprave pri prevedbi leta 1923. (Pisarniške uradnike imajo vsi resori državne uprave in visi opravljajo, če že ne enake, pa vsaj podobno sikižbo-.
Pred uveljavljenjem novega uradniškega zakona iz L 1923 so zavzemati pisanriiiški uradniki upravnih oblasti položaj, v katerem Jim je bil dostopen V-1I1. čin, razred, v -poisa-m-ezmih slučajih celo čin VII. razreda.
Pili smo tudi pni vseh -resorih ob enakih •službenih letih in v enakih čin. razredih enako plačani. To je bilo budi popolnoma pravično.
Ob prevedbi po novem čino-vn-iškem zakonu pa se je prejšnje stanje na mali spremenilo. Koteg-i raznih državnih institucij z -eniako ali tudi manjšo strokovno in pred izobrazbo so bili prevedeni z -razmiimii izvamji iv II. kategorijo, dočim so bili vsi pisarniški uradniki- politične uprave razporejeni v III. kategorijo, n-e oziraje se na službene dobo in funkcije, ki so jih opravljali
(Posebno- oškodovani so bili starejši in oni piisanniiški uradniki1, ki- so- ise tekom svojega dolg-o,letnega službovanja povzpeli do odgovornejših mest.
-Niismio nevoščljivi- loniim pisarniškim uradnikom drugih državnih oblasti, ki so bi-B prevedeni v II. kategorijo, prav tako tudi ne omili n izvalničniikom, ki po prejšnji službeni pragmatiki .niso imeli niti pravice do uradniškega čina in so sedaj i/stotako v II. kategoriji.
Proti kakim očitkom se že vnaprej zava-nujemo, ker mislimo le stvarno in hočemo, s to navedbo le podkrepiti našo pravico-, da dosežemo pri ispremembi zakona- in uredbe o razvrstitvi oni položaj, ki gai že imajo- naši koilegi- dnugih državnih -ustanov.
Jules Lemaitre:
Penelopina tajnost.
(Na robu Odiseje )
Peneloiplr se je zdelo, da Aristcmoos pri-B-etno izgleda in da je po svoji zabavnosti in vUjudnih pogovorih iv marsičem sličen samemu -Ulitosu. Potem pa, snubač več, to je bilo nekaj novega im majhno razvedrilo v enoličnem življenju.
—»(Modra kraljica,« jej je dejal Aristonoos, »jaz gojim napram vam zgolj čuvstva spoštovanja im prijateljstva in nisem prišel1 sem, da vam povečam storlbi. Toda mislim, da vam ne bo nič težje izbirati med petnajstimi namesto izmed -štilrinajstih. Razume sc, da sprejmem vise pogoje, o katerih so me ti gospodje poučili, in' potrpežljivo bom čakal, da dokončate vaše slovito, vezenje. Toda, joj!, bojim se. da j-e to krepostno zavlačevanje brez vsake koristi ih da je vaš slavni soprog že stopil tja doli med sence. Govorica se širi, da je čarovnica Kirka udarila s palčico junaka in mu zadala smrt, ker se je, prepoln spominov na vašo lepoto in vrline, zoperstavljal hudobni ženski.«
Na ta način je Aristonoos v razgovoru družil s stvarmi, ki so mogle izvabiti solze
iz kraljičinih oči, take, ki so- bile v stanu, izmamiti jej smehljati’ s tem. da se je laskal njenemu ponosu.
Aristonoos ni bil tak, kakor ostali snubači. Dasi je pid -prav na debelo, sc- ni opijanjal. Znal je peti in sam se je spremljal na liri. 1311 je radodaren; često je pustil pripeljati z očetnjega otoka Obilne zaloge mesa in poljskih sadežev, brez divom a hoteč s tem olajšati Penelopino breme. Im ker je bilo to snubačem v prid. mu ftdso nič oporekali.
A Penelopa je čutila to obzirnost. Pričela, je sanjariti-, kako bi v slučaju, če ne bi bila deležna izredne časti, biti žena junaškega Uliksa, rada prenašala življenje pod oblastjo takega moža, kakršen je Aristonoos. Im če bi bil Uliks danes med mrtvimi, bi se še najlaže odločila za poroko z Aristonoos orni. Ne da bi bi J a nehala ljubiti- in obžalovati Uliksa, ali da hi samo pomislila, da se kateri koli smrtnik more kosati z njim: toda, ker je dolgih dvajlseit- let ulpala na njegovo, vtinitev, končno ni več upala nanjo-; im odslej bi bilo bolij-e, da preneha s tem im se uda zakomske-miu drugu. Ki bo zmožen ohraniti im braniti kraljevsko hišo im premoženje za vekomaj odsotnega. Prepričevala, se j-e, da jej je Ulik-sova senca sama v sinu označila Aristomoosa za svojega naslednika.
Te sanje im ta razmišljanja so povzročila, da je neko moč pozabila razdreti, kar je po dnevu navezi a. Prav tako je sledečo noč in še več mOČi pozabila- ima to-. A obenem je ves dan od jutra do večera vezla z veliko imailljiivostjio. Talko je delo- žeto naglo- napre-doivalo, in se bližalo skorajšnjemu koncu.
Toda nekega dne in dirugi dan- nato im še več d,ni zaporedoma j-e Penelopa opazila, da delo me napreduje več.
'fidem izmed snubačev, Liodes, ki je bil n a jim am j, bogat in med -najšibke-jšlmi im najmanj lepimi, je imel le malo upanja, da bo 'izbran. Im ker je mogel samo pridobiti, če se sedanje stanje zavleče, j-e naročil neki služabnici, naj vsako noč razdre, kar je Penelopa po dlnevu navezla.
Kraljica je sprva -pomiisM-a, da je to čudež in da jo neko božanstvo kaznuje za njene tajne misli. A obenem je pazila na služabnice in neko noč je- presenetila eno- od njih, Mekintho, v trenotku, ko je razdirala vezivo.
Živahno jo je posvarila-
»Ampak, gospa,« je odvrnila M-elanitho, »saj delam samo to, kar ste sami toliko časa početi iin hotela sem vam le ustreči-.«
Penelopa je -pod porogljivim dekletovim pogledom zamdela.
Pojam »pisarniški (arhivski) uradnik« je pa it udi kajj elastičen. Visak si ga tolmači po svode. Potrebna bi bila njegova točneijša definiciju
Risamni'.šlkjili uradnikov politične npraive ne moremo smatrati za arliivarje.
Znamo je, da vrši 'poleg 'važnega p is arm ii-Skega1 deta ipiii ipomamikfaniju komceptnega uradništrva vetiji deli pisarn iškega u radništva poJitičlne uprave, osobito pa. ipJsarniški rav-nateOlji in sreslki tajmiki pri sreskih potglavar-iti tudi, taka konceptna dela; ki spadajo v delokrog k oun c eptm e g a uradni® tva. Omi opraivlijaio iknjigiovodiSke in odgovionne bla-gaOndSke inoslle, predstojniki so pisann, naid-zoru!je»o podrejeno pteanmiško osobje, odgovorni so tudi za mjegovioi delo ter morajo poznati zaklone, uredbe itn predpise, da morejo svojo Službo uspešno vršiti!. Radi tega j,Mi je smatrati bolj za pomožne komoeipttoe nirad-inlke, nego za arhivarje. (V Češkoslovaški se imamujelk) taki uraidnikti »-aktuarji«.)
Zato ibi bilo 'Ustreženo samo postulatu pravtice, ako bi se taki uradniki upravnih oblasti prevedli v II. kategorijo.
Naj pride do veljave: Vsakemu svoje im Po zatsliužmju plačilo!
Merodajne činitelje pa prosimo, da se z ozirom na važnost dela v politični ulpravl in upoštevajoč položaj .pisarniških uradnikov drugih državnih institucij, ,za našo pravično stvar za vzorno im nam pripomorejo do tega, kar so dosegli naši kolegi drugih resorov že ob prevedbi, to je 11. kategorijo državnih -Urad/n likov.
tako važno za državo m narod, kakor delo činih naših kolegov, ki so že od leta 1923 v II. kategoriji.
Še nekaj, kar velja za vse, posebno za starejše državne nameščence. .To je ohranitev pridobljenih pravic, načelo, ki se je doslej povsod in ob vsaki priliki uveljavljalo.
Ker se je pa pri nas v praksi pokazalo, da so nam vsakoletni amandmani v fin. zakonu že mansikaj od teh pravic odščipnili in nas zopet strašijo z odbitkom kadrovskih let, priporočamo Zvezi in Glavnemu Savezu državnih nameščencev, da -stoji budno na Straži.	P. R.
Vestnik.
Davek na pokojninske prejemke. Po členu 89 novega zakona o neposrednih davkih z dne 8. M. (Urad. list št. 36/7S) cx 1928) se mora odtegovati od 1. aprila 1928 dalje davek tudi od celokupnih mesečnih pokojninskih prejemkov, torej od pokojnine in osebne ter druž. drag. doklade ne glede na to, ali je bila pokojnina nakazana še v kronah ali dinarjih ali pa po novem uradniškem zakonu in sicer do členu 95 tab. 2.
Ker se radi pozne objave tega zakona ni mogel odtegniti ta davek že v aprilu- 1928. se bode vsem upokojencem torej tudi kronskim, ki jih zakon ne izuzema — odtegnil v maju 1928 dvojni mesečni znesek, — vrnila pa — -oziroma v dobro vračunala v aprilu odtegnjena dohodnina, invat. davek in komorska doklada. Opozarja se objedenem vse upokojence, da maj v smislu zakona takoj naznanijo 'računovodstvu delegacije min. financ one svoje privatne mesečne dohodke, ki presegajo višino celokupne mesečne pokojnine.
nik gospod okrajni glavar Velikonja prečrtal zapisnik občnega zbora prošloga leta. V svojem poročilu se je gospod predsednik uvodoma spominjal v teku prošloga leta preminulih društvenih članov, vladinega svetnika Svetca, dr. Žužka, dr. Esta in vladnega praktikanta Štirna ter so se navzoči v počastitev spomina umrlih dvignili s sedežev.
V	nadaljnem poročilu je predsednik očrtal delovanje odbora za poslovno leto 1927 ter omeni!, da je društvo delovalo vzajemno z drugimi organizacijami, ki so včlanjene pri Zvezi drž. nameščencev. Po svojih članih je društvo krepko sodelovalo pri predlogu k -reviziji uradniškega zakona in pri naredbi o uvrstitvi. Soloh vrši društvo, dasi šteje le 120 članov, po svojih- članih važno vlogo pri- Zvezi državnih nameščencev.
Poročilo tajnika g. okrajnega glavarja Velikonje in poročilo blagajnika g. vladnega tajnika Legata, je občni zbor vzel z odobravanjem na znanje in nato po poročilu preglednika računov g dvornega svetnika dr. Ferjančiča dal dosedanjemu odboru soglasno absolutorij.
V	priznanje zaslug, ki si jih je za delovanje društva stekel dvorni svetnik dr. Ferjančič kot večletni predsednik, je odbor po svojem predsedniku izročil imenovanemu gospodu častno darilo.
Živahen razgovor se je razvil glede nameravane zgradbe »Uradniškega doma« v Ljubljani. Dvorni svetnik dr. Ferjančič je stavil troje konkretnih predlogov, kako bi se ta namera najbolj pospešila. Občni zbor je soglasno votiral v prilog »Uradniškemu domu« 5000 Diru v stanovanjskih obligacijah- ljubljanske mestne občine.
Na predlog dosedanjega dolgoletnega tajnika g. glavarja Velikonje, ki se mu je predsednik ob pritrjevanju vseh navzočih iskreno zahvalil za vzorno delovanje, je bil- soglasno izvolien odbor za tekoče poslovno teto:
Predsednik; vladni svetnik Anton Mencinger, I. podpredsednik: vlad. svet. dr. Marko Ipavic, II. podpredsednik: vladni svetnik dr. Lovro Bogataj, tajnik: vladni pripravnik A. Lenarčič, blagajnik: vladni tajnik J. I. Legat, odborniki: dvorni svetnik dr. Ferjančič, okrajni glavar dr. Trstenjak, policijski nadsvetnik Geržinič, vladni svetnik Svetek, vladni svetnik dr. Spiiler-Muvs, vladni svetnik dr. Karlin, okrajni glavar Popovič, okrajni glavar Novak, vladni tajnik Vladimir Suša, namestniki pa: vladni svetnik Borštner, vladni tajnik Kos, okrajni glavar Makar, in vladni tajnik Malešič, preglednika računov: načelnik dr. Andrej-ka i-n okrajni glavar Brezigar. V strokovni svet pri Zvezi državnih nameščencev j e občni zbor delegiral vladnega svetnika -Miencingeria kot člana in okrajnega glavarja -Novaka kot namestnika.
Okrožnica. Ministrstvo prosvete, v čigar delokrog spadajo tudi klin iške bolnice na klinikah medicinskih fakultet, je izdalo dne 2. marca 1928 pod br. 3030/28 to-le rešenje: »Ministrstvu Prosvete čast je Izvesti naslov, da se po mišljenju Ministarstva Narodnog Zdravlja pod -Br. 8435 od 27. februarja 1938. god. državni činovnici mogu koristiti beneficijama čl. 112 čin zakona samo
Ne zahtevamo nič več, nego to, kar imajo uradniki tistih -državnih oblasti, ki so prevedle svoje pisarniške uradnike v II. katte-iforijo, pa tudi nič manij, ker smo uverj-eim, da je naše delo najmanj toliko vredno in tudi
Občni zbor društva koncentnih uradnikov politične uprave v Sloveniji se te vršil v nedeljo 15. aprila 1928 ob 10. uri dopoldne v Prešernovi sobi pri Mraku na Rimski cesti. Občni zbor je dvoril predsednik gospod vladni svetnik Mencinger s pozdravom vsem navzočim, na kar je taj-
,A. cß. E. SKABERNE, LJUBLJANA
Velika zaloga češkega in angleškega sukna
Kljub temu je jezna zaradi tega odpora IPod-voljila svojo slknhnost in nekega dne je bi Storjen zadnji Vbodljaj na brezkončnem vezivu,
A to je bilo tedaj, ko se je v/rniil Utiks.
Xt
V mit se je, od Minerve spremenjen v starca in v podobi berača sie je pokazal v svoji- hiši. Penelopa ga ni mogla sipo-zmaiti: toda ravnala je z njim dobrohotno, že zato, ker lie bila od narave milosrčna, im ker kljub ca-baiin ni izglodal kakor miizkottnež. In ker se le izmed snubačev Airi-stomioos edini spoštljive obnašal napram sit ar emu sirom alku in- ga braniti pred žalitvami, je še tem više cenila kraljeviča iz Malka-rije-.
'Vendar, ker je bilo vezenje končano, je irnorala, da izpolni obljubo, odločiti kdo bo 'bien soprog. • Iz siram-ežlljiviosti ga mi hotela Samu izbraiti, aimlpaik — kakor je to opisano v XXII. -spevu Odiseje — šla je doli na dvorišče z lokom in fcullotn Ulksovem in rekla fe knezom, da jo dobi tisti, ki bo napel lok iti •ustrelili skozi dvanajst obročkov.
-Zakaj prezrla ni, da je A-ristomoos, daisi-ravno najbolj uglajen, vendar najmočnejši in hajspretnejši v vseli igrah, s ka-teriimli so se Zabavali med številnimi obedi.
In bila je tako dobra, da je dovolila tudi -staremu beraču, da se j-e smel udeležiti tekme : toda talko malo znan se ji je zdel, da si je -med smehom izgovorila, da se me bo smatrala Obvezanim, vzeti ga za moža, če po na-klljučftu oh zmaga.
A ker se je še mudila na dvorišču med moškimi, jo je Te lemah v skrbeh zavoljo
spodobnosti poslal gori v sobo.
*
Talin je čisto mirno čakala na izid tekme z lokom; kajti nek bog ji je napolnil srce z gotovostjo, da ali nihče ne napne loka — alfi pa bo to Ari-stonoos.
Toda prihitela je njena dojilja Evrikleja in jej rekla:
—	»Srečna bodi, draga hčerka moja. Berač je Uliikis, ki je spet navzel pravo podobo, S pomočjo Telemaha, svinjskega pastirja m -volarja Filetlosa je pobil vse snubače.«
Pendlopa je vztrepetala, nato se je obvladala. Z mi-nnim glasom je povprašala:
—	»Vse?«
—	»Oa. vse.«
—	»Tudi Arisitonoosa?«
—	»Tudii,« je rekla dojilja.
Penelopa je pomislila, da Arlstohoo-s vendar ni nič hudega storil, in da je UHks mor-
da ravnal brez prave razsodnosti: toda bila je razumna Penelopa im zato ni rekla ničesar več. Šla je doli na dvorišče im zagledala Uldksa, stoječega na nagnomadenh -truplih in ga spozfriala; toda tega ni pokazala takoj in podvrgla ga je preskušmji; s tem je pridobila dovolj časa, da je mogla svojo dušo docela upogniti pod jarem dolžin os ti-.
Kasneje, ko ga je povsem spoznala, in ko jo je soprog po tolikih letih spet držal v rokah, je občutila vsa čuvstva, ki jih je morala občultiti im postala je p-onosma, da je ostala izvesta.
Toda ob zori, ko je Uüdks še ležal v težkem snu, je zapustila posteljo im z dojiljo; ki jej je isledila-, se je -prikradla prav na dvorišče, kjer so -na kupu pod stebriščem ležali mrliči. Talni je našla A-ristonoosovo-'truplo im nad njim je žrtvovala bogovom črnega vama, da se je pomešalo s krvjo, ki je napojila vso prst naokoli.
*
Ostala je še naprej častitIja-va Penelopa. A kar je bila še otožmejša, nego je bila pred Hikso-vim povraitkom, SO' mislili, da ta žalost fevira iz pobožnosti- in da njeni kreposti prav lepo p-ristoja.	D.
(Konec)
■za lečcnje u državnim bolnicama, a me i na klinikama. Iz -tega rešenja sledi, da so tudi državni uslužbenci, ki se zdravijo v kliniških ibolnicah, dolžni plačevati sami vse stroške za zdravljenje in oskrbo, enako kakor vsi ostali pacijenti, ki niso državni nameščenci.
Društvo upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani je imelo1 svoj redni občni zbor dne 15. aprila ob obilni udeležbi svojih članov. Zboru je predsedoval društveni predsednik g.Anton Svetek, rač. ravnatelj v p. V svojem pozdravnem nagovoru je podal kratek pregled društvenega delovanja tekom osmih let, odkar se je ustanovila ta organizacija. Strogo na v pra-vilih začrtani poti je društvo vseskozi vstrajalo na braniku gospodarskih in stanovskih interesov svojih članov, osobito pa je zasledovalo1 težki gmotni položaj državnih staroupokojencev. Bito1 je mnogo dela in požrtvovanja, da se ie doseglo vsaj nekoliko uspeha, da so se leta 1924 časovnim razmeram kolikor toliko prikladno regulirale dra-ginjske doklade in da je lani izšla Uredba o prevedbi kronskih pokojnin na dinarske; prva etapa, ki naj vodi do drugega cilja, to je izenačenje staroupokojencev z novoupokojenci na prejemke, ki jih za te določa činovniški zakon. Stalež članstva ni bil nikoli višji od 140. Vsi apeli so ostali malo da ne glas upiijočegai v puščavi. Na gibanje članstva pa ije naravno vplivala tudi večja umrljivost, ki se pojavlja pri starih možeh, kakor so večinoma društveni člani. V osmih letih ie društvo zgubilo vsled smrti nič manj kot 58 članov. Število
društvenikov se je nekoliko povišalo še le letos po številnem pristopu kamniških upokojencev, ki jih pri današnjem zborovanju zastopa njih marljivi organizator Fr. Strmole, davč. upravitelj v p. Na to se spominja predsednik v minulem letu umrlih članov. V znak sožalja na izgubi teh tovarišev vstanejo zborovalci s sedežev. Tajnik K. Šinkovec poroča natančneje o društvenem delovanju v letu 1927. Delo ie bilo usmerjeno zlasti na tri glavne točke, ki so: prevedba kronskih pokojnin na dinarske, izposlovanie olajšave pri voznih cenah na drž. železnicah za drž. upokojence za več nego samo trikrat v letu in predlogi glede spremembe in popolnitve nekaterih d:o-ločb činovniškega zakona, zlasti onih v1 členu 239 in 240 glede izenačenja staroupokojencev z novo upokojenci. Sledil blagajnikovoi. poročilo', ki ga poda g. Fr. Zalaznik. Obe poročili se odobrita, in na predlog pregledovalcev računov g. M. W r i n s k e — leta in gl. E. Lehmanove odboru in blagajniku votira obsolutorij. Članarina mesečno Din 3 in pristopnina Din 3 ostaneta kakor doslej.
V zadevi nameravane zgraditve »bJrndiniškega doma« poročai g. Iv. Vidmar. Ker ie društvo včlanjeno -pri Zvezi državnih nameščencev, ki naj dobi svoje domovje v omenjenem poslopju, se pooblašča društveni odbor, da more podpreti akcijo za financiranje podjetja s primernim prispevkom', z» enkrat s podpisom deleža v znesku Din 500. Izvrši se volitev sedem namestnikov v odbor. Sprejet je bil še predlog g. M. Lili e g a, da naj odbor «podvzame korake za zedinjenje dru-
štev upokojencev v Sloveniji v eno samo društvo. S toplim pozd'ravom, ki je veljal zlasti številni skupini stanovsko zavednih kamniških' društvenikov, je predsednik zaključil občni zbor.
Društvo zemljiškoknjižnih uradnikov in izprašanih aspirantov opozarja svoje gg. člane na občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 6. maja t. I. ob 13. uri v justični palači v Ljubljani, soba št. 28, ter jih vabi, da se ga polnoštevilno udele'že.
Opozarjamo na oglas Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani. Ta sistem je prišel do' nas iz Amerike preko Nemčije, kjer se je že popolnoma udomačil. Kreditna organizacija, kakršno so si ustanovili ljubljanski trgovci, more koristiti tako odjemalcu kakor tudi trgovcu. Odjemalcu, ki' bi želel kupiti na obroke, ni potrebno obračati se na trgovca, temveč na kreditno organizacijo, ki mu dovoli kredit, potem ko je zadostil zahtevam, ki so pri kreditiranju običajne. Od' kreditne organizacije prejme izkaznice, ki se glasijo na različne okrogle zneske (10, 25, 50, 100 Din). Te izkaznice pa mu služijo kot plačilno sredstvo v vseli trgovinah, ki so pristopite k tej organizaciji skupno s petimi mesečnimi obroki. Za kupca na obroke veljajo iste cene kakor za vsakega drugega odjemalca, ki plača v gotovini. Za njega so nakaznice, katere predloži šele po izvršenem nakupu, gotov denar. Kupcu je s tem dana možnost, nabaviti si potrebne stvari na obroke v raznih trgovinah in odplačevati obroke le na enem samem mestu. Od kreditiranja je izključen le nakup žiivii in luksuznih predmetov.
L Mikuš
LjibljaDa, Mestni trg 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov ter sprehajalnih palic
Popravila se Izvršujejo točno In solidno.
Priporoča se
I. ČERNE
Ljubljana, Dunajska cesta 28
Zaloga pohištva In tapetništvo.
Cenejše kol pri
razprodaiah
se dobi vsakovrstno manufakturno blago pri
I# TRPIN, Maribor
Glavni trg štev. 17.
NABAVE za POMLAD
BREZ DENARJA!	NA MESEČNE OBROKE!
Ako nimate trenotno denarja, želite si pa le kaj nabaviti, obrnite se na podpisano organizacijo ljubljanskih trgovcev, ki Vam bode omogočila, da ku. pite to. kar želite
poljubno skoraj v vseh ljubljanskih trgovinah
Na ta način si lahko izberete prvovrstno blago in sicer: obleko, manufakturo, modno blago, krzno, čevlje, dežnike, perilo, pohištvo, kuhinjsko opremo in železnine, steklo in porcelan, volno, nogavice, kolesa, papir in pisar, potrebščine, pisalne in šivalne stroje, radio, fotografske aparate itd. in kar je glavno, brez vsakega poviška pri cenah.
Plačate pa pri zadrugi s položnicami v mesečnih obrokih, ki ste jih sami z zadrugo dogovorili
Izrecno povdarjamo, da zadruga ne prodaja ničesar, ona Vam le hitro in diskretno dovoli potrebni kredit, na podlagi katerega lahko kupujete pri tr. govcih, ki so člani zadruge.
Ako se hočete poslužiti tega novega sistema, zahtevajte takoj od zadruge potrebna pojasnila in prospekte.
Kreditna zadruga detailnih trgovcev v Ljubljani
Šelenburgova ulica 7, I. nadstropje.
KUPI TAKOJ! PLAČAJ POZNEJE«
J
i“
Obiščite novo urejeni oddelek za
gospode
Trpežno blago Najnižje cene Modna trgovina za dame in gospode
A. Šinkovec nasl. K. Soss
L ubjana, Mestni trg 11, 19.
naimodcrueiSe konštvukcije.
The Rex C®
LJUliLJANA, Gradišče številka t0*
Nogavice, žepne robce, dišeča mila, kravate, rokavice, vezenine, čipke, razni trakovi, sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, tapetnike in krojače v največji izberi samo pri
JOSIP PETELINC, Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika) ob vodi
Kr. Dvorni dobavitelj
Anton Verbič, Ljubljana
Delikatese ----------špecerija
Solidna postrežba, zmerne cene.
!van Perdan nasledniki, Ljubljana
Veletrgovina kolonijalnega In špecerijskega blaga. Glavni založnik Ciril In Metodovih vžigalic.
Najnižje dnevne cene!	Postrežba točna In solidna-
++****!;
1	Cu* —kImISjs	krojaški atelje ■ran iglic LJUBLJANA, Kolodvorska ul.28	1
	Izdeluje se za dame In gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust	1
■	ali na obroke.	H
I. Hamann
Liubliana
Vam nudi najsolidneiši vir nakupa perila» opreme nevest, 9	novorojenčkov, perja In modnih potrebščin.
Predtiskarija modernih ročnih del.
Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Odgovorni urednik Anton Adamič Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.