KALENDAR SZRCA 19=JEZUSOVOGA=42 CENA — 1 PengG 20 fillerov Tiszkala in zalozsila tiszkarna szv. Driizsine Muraszombat (Klekl Stefan) Szv. OCSE PIJ XII, ki sze najvecs triidi, da bi zavladao med vszemi narodi pravicsen rnir. Navadno Ima 365 dni (med temi 52 ne-deli pa lOzapovedanih szvetkov) i sze zacsne sz csetrtkom i kon-csa sz csetrtkom. Letni vladar je planet Merkur. ZACSETEK LETA 1942. Obcsno i drzsavno leto sze zacsne na den novoga leta 1. ja-nuara. Cerkveno leto sze zacsne l. adventno nedelo, dne 29. no-vembra. LETNI CSASZI. POMLAD sze zacsne 21. mar- ca ob 7 vori 11 minot. V tom csaszi szta szta nocs pa den enako dugiva. POLETJE sze zacsne 22. juni- ja ob 2 vori 17 minot. V tom csaszi je nocs najkrajsa i den najdugsi. JESZEN sze zacsne 23. szep-tembra ob 17 vori 17 minot. Nocs pa den szta enako dugi- va v tom csaszi. ZIMA sze zacsne 22. decem- bra ob 12 vori 40 minot. V na-sih krajih je v tom csaszi den najkrajsi i nocs najdugsa. PREMAKLIVl SZVETKl. Ime Jezusovo 4. januara. Sveta Driizsina 11. januara. Szedemdesetnica 1. februara. Pepelnica 18 •februara Zalostna Mati bozsja 27. marca. Viizem 5. aprila. Varsztvo szv. Jozsefa 22. aprila. Krizsovi dnevi 11. 12. 13. maja Vnebohod 14. maja. Riszali 24. maja. Szveta Trojica 31. maja. Telovo 4. junija. Szrce Jezusovo 12. junija. Angelszka nedela30. avg. Rozsnovenszka nedela 4. oktobra Miszijonszka nedela 18. oktobra Krisztus Kral 25. oktober Prva adventna nedela29. nov. Od bozicsa 1941. do pepelnice 1942. je 54 dni to je 7 tjednov pa 5 dni. DRZSAVNI SZVETKI 15 marca Oszvoboditveni boj 1848. 20 avguszta Szv. Stevan kral 6. oktobra Polozsitev orozsja pri Vilagosi 1849 (pred Ruszi) 6. decembra Godovno HORTHY MIKLOSA. Poszti Kvatre: Szprotoletne (posztne) 25., 27., 28. februara poletne (riszalszke) 27.' 29., 30. maja jeszenszke 16., 18.. 19. szeptem-bra zimszke (adventne) 16., 18., 19. decembra POTEMNENJE SZUNCA I LUNE 1942. V tom leti mrkne szunce trikrat, a luna dvakrat. Popolni lunin mrk bo 2. po 3. mar-ca. Tiidi pri nasz viden. Zacsne sze 2. marca ob 22. vori 28. minot, kon-csa pa 3. marca po 4. vori 15. mi-not. 2.) Delni szuncsni mrk bo 16. pa 17. marca. Pri nasz ne bo viden. Zacne sze 16. marca ob 22. vori 44. minot, koncsa 17. marca ob 1. vori 29. minot. Viden bo v Juzsnom ledenom morji i v Jiizs. deli > Indijszkoga i Tihoga oceana. 3.) Delni szuncsni tnrk bo 12. avg. Pri nasz ne bo viden. Zacsne sze ob 3. vori 8 minut, koncsa ob 4. vori 21. minot. Viden bo v nester-nih delih jiizsnogaledenoga morja. 4.) Popolni lunin mrk bo 26. aig. Tiidi pri nasz vden. Zacsne sze ob 2. vori 2. minuti, koncsa ob 7. vori 34 minut. 5.) Delni szuncsni mrk bo 10 szept, Tiidi pri nasz viden. Zacsne sze obl4vori 57. minot, koncsa ob 18. vori 21 minot. Najbole temno bo ob 16. vori 39. minot, gda pride szunce, zemla i luna v iszto vrszto. Januar Szecsen Kaj zselis szi, cslovek dragi, szvojo zselo mi povej! Cse liibezen v szrci noszis, nega za tebe vecs mej. 1 Cs 2 P 3 Sz NOVO LETO f Makarij, puscs. © Genovefa, dev. Obrezovanje Goszpodovo Luk. 2, 21 4 5 6 7 8 9 10 N P T Sz Cs P Sz Ime Jezusovo Telesfor, pap. Szv. Trije krali Lucijan, m. Szeverin, opat f Julijan in Baz. Viljem, s. 12 letni Jezus v cerkvL Luk. 2. 42-52 Szv. Driizsina Erneszt, skof Veronika, d. Hilarij s. Pavel, piiscs. t Marcel, pap. Anton, piiscs. Szvadba v Kani Galil.Jan. 2,1-11 18 N 19 P 20 T 21 Sz 22 Cs 23 P 24 Sz 2. po Treh kralih Kanut, kr. Fabijan in S^bes Nezsa, d. m. Vincenc, m. f Zarocsenje M., D. Timotej s. $ Jezus ozdravi gobavca. Mt. 8, 1-13 25 N 26 P 27 T 28 Sz 29 Cs 30 P 31 Sz 3. po Treh kralih Polikarp, s. Janos Zlatovusztni Prikazen szv. Nezse Francsisek Sal. s. f Martina, d ¦ . Ivan Boszco Zapisznik /¦.¦ Prvi tjeden jaszno, nekel-ko mlacsno. Od 10. viharno, 16. veliki mraz, od 16. na- prej jaszno szuncsno i viharno. fe januara mokrilo - bo pole szlabo noszilo. Februar V kmici celi szvei sze kople, niksa szvecsa ne gori. Mi prizsgimo szvoje szrce, Sziisec Da sze znova prerodi. 1 N 2 P 1. predpepeln © Szvecsnica Zapisznik 3 T Blazs, s. 4 Sz Andrej Korsz. '.!¦¦- ¦-.. , - ' ¦•¦" .-. ' 5 Cs Agata, d., m. .'.".. .-- '- ¦'- ¦ 6 P f Doroteja, d., m. ¦¦' . -' ,' ' ''¦'¦ ¦'¦' (" ¦'' 7 Sz Romuald, ap. '¦: - ¦ ¦ '. • - • ' - Delavc v goricaj. Mt 20, 1-16 8 N 2. predpeln. c '.'-' .¦¦¦¦-* .,- ' ¦-¦' 9 P Apolonija, d. "' ¦'. ¦; <¦- -'¦.' '¦ • ¦ "'" . 10 T Szkolastika, d. 11 Sz Lurska Mati B. '' '" '". : •"'"'¦"'.. 12 Cs Evlalija, m. '-¦¦¦¦.,' '.':' ..' ¦-, : : ' ¦¦''¦• 13 P t Katarina Ricsi 14 Sz Valentin, m. v -" ; ., ' ¦ .' * s- Szejacs i szeme. Luk. 8, 4-15 .¦¦.',.'¦ '¦'¦: ' ¦ ; : ' ¦ 15 N 3. predpepeln. • 1 . ~j !¦ ¦ ~~'' • 16 P Julijana, d. m. 17 T Puszt, Donat in tov. ¦ ¦ - " ¦'•¦.¦ 18 Sz tfPepel; Szimeon 19 Cs f Julijan, szp. v- ¦.. ¦* ' ' ' .'¦ - ' • •• 20 P ft Elevterij, s. ¦ .• ¦¦¦¦ • , ¦. ¦ ., .' . 21 Sz t Makszimiljan, s. "':¦''¦¦¦-.¦ .'.'V ¦•'¦'"¦ "" ' ^ ¦ Jezus ozdravi sztepca. Luk. 18, 31-43 22 N 1 posztna. 23 P t Peter Dam. sk. 3> 24 T t Matjas. aposzt. •' . ¦ • ~ . ¦ ' 25 Sz ff Valb. dev. ....-' '- " :"¦:" •- ," ¦ " 26 Cs f Porfirij, sk. ''-'¦¦¦ '¦'¦ ' ¦ '?'¦ j • ¦ - 27 P tf Leander, s. 28 Sz tt Roman, ap. . ¦ .¦ ¦¦ ...:-'-¦ •'-'¦'¦¦¦''. i ¦"¦¦ ¦,.. •¦¦ ',:- ¦". Szprva mrzlo, vetrovno. od 8. mlacsno, 16 pa mrzlo, za- ¦ ¦'¦.¦ '. ¦* *,-••'"' ' '¦'• dnji tjeden veliki viharji. Zemla bo v leti malo pila - cse je v sztisci prevecs vlage dobila. Marc Mali traven Csuvaj, ocsa, z mecsem v roki szvoje dete v zibeli! Da ga nikaj ne pokvari v mehki dobi detinszki. Jezus sze na gori szpremeni. Mt. 17, 1-9 1 N 2 P 3 T 4 Sz 5 Cs 6 P 7 Sz 2. posztna t Karol f Kunigunda © t Kazirnir . . f Agapeta ft Fridolin, op. t Tomazs Akv. c. u. Jezus prezsene vraga. Luk. 11, 14-28 8 9 10 11 12 13 14 N P T Sz Cs P Sz 3. posztna f Francsiska Rim. C t 40 mantr. t Heraklij, m. t Gregor, pap. tt Rozina d. f Matilda kr. Jezus nasziti 5000 mozsov.Ja. 6. 1-15 15 N 16 P 17 T 18 Sz 19 Cs 20 P 21 Sz 4. posztna f Agapif, s. t Jedert, d. * t Ciril Jeruz. Jozsef. Z. M. D. ff Volffam, s. f Benedikt op. Jezusa scsejo kamenjati, Jan. 8, 46-59 22 N 23 P 24 T 25 Sz 26 Cs 27 P 28 Sz 5. posztna (tiha) f Viktorin, m. t Gabriel, nadang. Ozn. Dev. Mar.D f Emanuel. m. ff Jan. D., Rupert f Kapisztran Jezusov prihod v Jeruzal. Mt. 21, 1-9 Cvetna f Janos Kl. f Gvido Zapisznik V zacsetki mocsen mraz, ki pa popuszti, descs. V driigoj polovici neprijetno, hladno. Gda sze fasenik na szuncsi pecse - te leto dober pov prinesze. April Nega kmice, nega mraka, da ga lucs ne prezsene. Vszikdar nam po csarnih dnevaj Veliki traven zarjo veter prinesze. 1 Sz 2 Cs t Hugo © f Veliki csetrtek Zapisznik 3 P ff Veliki petek 4 Sz ff Velika szobota : Jezus vsztane od mrtvih. Mk. 16, 1-7 ¦¦*•¦>¦¦¦' 5 N VUZEM ,..¦¦'- /¦" • " '. v. 6 P Viizemszki pond. ¦'¦ '¦¦..,',;;¦ /'"' 7 T Herman, szp. 8 Sz Albert L 9 Cs Marija Kleofa 10 P f Mehtilda, m. 11 Sz Leon I. p. fezus sze prikazse apost. Jan. 20. 19-31 ¦' "- •¦ :.>. ' ¦:"':¦¦ i ..' 12 N Bela nedela, 13 P Hermenegild, m, l ' .¦ ¦¦ ' 14 T Jusztin, m. ¦ .' ' - ¦ \:'\.- ¦' ' 15 Sz Helena, kr. • .- . ¦" ¦- :•¦.•"¦,;: - 16 Cs Benedikt. Jozs ¦ ¦' :••¦"¦"...." : / 17 P f Anicet, pap. ¦ ' ¦ '¦..-'. .-,', 18 Sz Apolonij, m. Jezus dobei ' pasztir. Jan. 10, 11-16 19 N 2. po viizmi ¦ ¦ .' ':: y ¦,¦,""¦" f V ¦¦*:''.¦ 20 P Marcelin, s. , ¦, ,, ¦"¦• ' '-'.'¦• '-' *•., :' 21 T Anzelm, c. u. ' ¦ ' ' ', ';. \ •-.¦;¦ i '.. \ ' 22 Sz Varsztvo szv. Jozs. 23 Cs Adalbert, s., m. © ¦. . >,- -^ -¦- 24 P t Jurij, m. 25 Sz szv. Marko ev. *.'¦•¦• 3 ' " Jezus napove svoj odhodjan. 16, 16-22 .' ' ¦*¦¦.¦ ¦ i ¦i. 26 N 3. po viizmi 27 P Peregrin, diih. Zacsne z dezscsom. V szre- 28 T Pavel od krizsa. di meszeca szpremenlivo, za- 29 Sz Peter, m. dnji tjeden lepi szprotoletni 30 Cs Katarina Szij. © dnevi. Zsito imd velko vlatovje - cse csesmigovec lepo cvete. Maj Riszalscsek Lepa zemla szi prekmurszka Majszko cvetje te kraszi. Nega je na szveti driige, stera bolsi kriih deli. 1 P 2 Sz f Filip i Jakob Atanazij s. Jezus obeta szv. Diiha.Jan. 16, 5-14 3 4 5 6 9 N P T Sz Cs P Sz 4. po viizmi Florijan, Monika Pij V, papa Janos p. lat. vrati Sztaniszlav, m. L f Prikazen Mihaela Gregor Nac. s. Jezas vcsi moliti. Jan. 16, 23-30 10 11 12 13 14 15 16 N P T Sz Cs P Sz 5. po viizmi Mamert. s. Pankracij, m. Szervacij Vnebohod f Zofija, m .,Izid. jan. Nep. m. Svedocsba sv. D.Jan. 15, 26-27; 16,1-4 17 N 18 P 19 T 20 Sz 21 Cs 22 P 23 Sz 6. po viizmi Feliksz, szp. Celesztin, papa Bernard, szp, Valensz, m. f Helena, d. ff Deziderij, o. Prihod szv. Diiha. Jan. 14, 23-31 24 N 25 P 26 T 27 Sz 28 Cs 29 P 30 Sz RISZALI Riszalszki pond. Filip N., szp. f Magdalena Pac. Avgustin, s. ff Makszim, sk. flvana Orleanszka.( Jezusije dana vsa oblaszi. Mt. 28,18-20 31 N Szv. Trojica Zapisznik 1. do 7. sztanovitno, lepo. Od 7. naprej doszta dezscsa, od 23. dale bolse, z vecskrat- nimi plohami. Riszalscsek moker, ivanscsek pa mlacsen-kmet, tiszto leto bo$ zseden pa lacsen. Junij Ivanscsek Pdle sze potapla v klaszi, zsegen Bog na nje deli. Kmet veszel po njivaj hodi, Zrelo zrnje sze szmeji. 1 P 2 T 3 Sz 4 Cs 5 P 6 Sz Fortunat, diih. Evgenij I.,pap. Klotilda, m. Telovo f Bonifacij, s. Norbert, s. Prilika od velike vecserje Lk. 14, 16-24 7 N 8^ P 9 *T 10 ; Sz ll^Cs 12 ; P 13 Sz 2. po riszalih Medard, sk. Primozs in Fel. Marjeta, kr. Barnaba d. ap. fSzrce Jezusovo. Anton, Pad, Prilika od zgiiblene ovce. Lk. 15, 1-10 14 N 15 P 16 T 17 Sz 18 Cs 19 P 20 Sz 3. po riszalih Vid, mucs. Franc Reg. Adolf, s. Marko i Marc, m. f Gerv. in Prot. Silverij p. Obilni ribji lov. Lk. 5, 1-11 21 N 22 P 23 T 24 Sz 25 Cs 26 P 27 Sz 4. po riszalih 5 Ahacij, m. Eberhard, s. Ivan Krszt. ¦ >< Viljem, op. f Janos i Pavel. m. Hema, vd. Od prave pravicsnoszti. Mt. 5, 20-24 5. po riszalih © Peter in Pavel, ap. Szpomin Pavla Zapisznik Szprva dezscs, vetrovno, od 5. dale sztalno, lepo vreme, po 20. nekeliko dezscsevno. Stirideszet dni sze nebo szkuzi-cse na Medardovo z n/ega roszL Julij Jakopescsek Beri, beri szilje zlato, dekta vrla, za koszo. Szpevli szi veszelo peszem, kak je v zsetvo liiskano. 1 Sz 2 Cs 3 P 4 Sz Preszv. Krv Jez. Obiszkan.M. D. f Helijodor. s. Ulrik s. Jezus nasziti 4000 mozsov Mk. 8, 1-9 5 N 6 P 7 T 8 Sz 9 Cs 10 P 11 Sz 6. po riszalih Izaija. pr. Vilibald, s. Elizabeta, kr. 19 mant. Gork. f Amalija, d. Pij I. P- Ob lazslivih prorokov. ML 7, 15-21 12 N 13 P 14 T 15 Sz 16 Cs 17 P 18 Sz 7. po riszalih Marjeta, d., m. Bonaventura Henrik I., caszar Skapulir. M. B. f Ales szp. Friderik m. Od krivicsnoga oszkrbnika Lk. 16, 1-9 19 N 20 P 21 T 22 Sz 23 Cs 24 P 25 Sz 8. po riszalih Elija, prerok Prakszeda, d. Marija Magdal. Apolinar, s. f Kriszrina, dev. Jakob ap. Jezus jocse nad Jeruz. Lk. 19, 41-47 26 N 27 P 28 T 29 Sz 30 Cs 31 P 9. po riszalih Pantaleon, m. © Inocencij, p. Marta, d. ¦ . • Abdon, Szenon, m. t Ignacij Lojola szp. Zapisznik Zacsne z dezscsom. Szpre- menlivo, vrocsina, 13. ploha, nato mocsen veter i dezscs ohladi vrocsino. Stirideszet dni bo escse lepo-cse je driigi den julija vedro. Avguszt Mesnjek ,,Bog daj brat! "pozdravi brata, toplo recs njemi podaj. Falat krilha njemi vrezsi, v szrci de ti te szam raj. 1 Sz Vezi sz. Petra. Od farizeja in cesztninara. Lk 18, 9-14 2 N 10. po risalih 3 P Najd. szv, Stef. 4 T Dominik, ap. C 5 Sz M. Sznezsna., 6 Ds Goszp. izprem. 7 P f Kajetan. Afra 8 Sz Cirijak m. Jezus ozdr. gliihonemoga. Mk. 7.31-37 9 N 11. po riszalih 10 P Lovrenc, m. 11 T Tiburcij, Szuz. m. 12 Sz Klara' d. • 13 Cs Hipol, in Kaszijan 14 P ff Evzebij., szp. 15 Sz Vnebovzetje M. D. Smileni Szamaritanec. Lk. 10,23-37 16 N 12. po riszalih 17 P Hiacint, szp. 18 T Helena' kr. 19 Sz Ludovik, s. 3> 20 Cs Stefan kr. 21 P t Iv. Francsiska, 22 Sz Timotej, m. Jezus ozdravi 10 gobavih. Lk. 17,11-19 23 N 13. po riszalih 24 P Bertalan ap. 25 T Ludvik, kr. 26 Sz Cefrin. p, ® 27 Cs Jozsef Kal. szp. 28 P t Avgustin, s. 29 Sz Obglavl. Ivana Krszt. 0 bozse previdnoszti. Mt. 6, 24-33 30 N 14. po riszalih 31 P Rajmund, szp. Zapisznik 1. do 12. prijetno lepo vreme, nato oblacno, plohe i hladni dnevi z dezscsom. Gda je na Lovrencovo grozdje mehko- goricsanec szi obeta vino szladko. Szep- Zrela kukarca sze zible, tember jo trgacsi trgajo. Dobra kapla jih szegrevle, vmesz szi lepo szpevlejo. Mihalscsek 1 T Mar. tolazsnica 2 Sz Maksima "¦ . ¦¦•-¦.-.: ¦ Ti szi zsidovszki kral? Jan, 18 33-37 25 N Krisztusz Kral 26 P Evariszt, pap. ' "' * ¦' 27 T Frumencij, s. 28 Sz Szim. i Juda, ap, Z zacsetki trajen jeszenszki 29 Cs Narcis, s. descs. Od 16. lepo vreme. Po 30 P Alfonz R., szp. 24. dezscs, jeszenszka megla. 31 Sz Volbenk, s. Zima rada z repom bije - cse dugo toplo szunce szije. November Andrejscsek Zgtedni sze na jamo prazno: Blizsa sze ti zse vecser. Vszak csasz noga tt obsztane. Potopis sze v vecsni mir. Oszmero blagorov. Mt. 5, 1-12 1 N 2 P 3 T 4 Sz 5 Cs 6 P 7 Sz Vsi svetniki. Verne diise Hubert, s. Karol Bor, s. Caharija, Elizab, t Lenart, op. Engelbernt s. Kokol med psenicov Mt. 8, 24-30 8 N 9 P 10 T 11 Sz 12 Cs 13 P 14 SZ 24. po riszalih • Bozsidar, m. Andrej Avel. Martin, s. Martin, pap. t Sztaniszlav Koszt. Jozafat m. Od gorcsicsnoga zrna Mt. 8, 31-35 15 N 16 P 17 T 18 Sz 19 Cs 20 P 21 Sz 25. po riszalih © Otmar, ap. Gregorij, csud. P. baz. s. P. v R, Elizabeta, kr. t Feliksz Val. Darov. Dev. Marije Od grozote razdejanja. Mt. 24, 15 35 22 N 23 P 24 T 25 Sz 26 Cs 27 P 28 Sz 26. po riszalih Klemen, p. Janos od Krizsa Katarina, d. janos Berhman t Virgil., Ahacij Gregor III. p. 3> Od slednje sodbe. Luk. 21, 25-33 29 N 30 P 1. adventna Andrazs, aposztol" Zapisznik Prvi tjeden vedro, veter, po 10. szpremenljivo, po 17. velki dezscs, po 22. szneg i dezscs. Mraz Vszeh szvecov to pomeni-da Martinov den bo lepi. December Vriszk in peszem sze pretacse, mimo nasih kocs. Szrce vszakse v nocs trepecse Proszinec peszem vecsno: Szveta nocs.,.. 1 T 2 Sz Eligij, sk, ( Bibiana. d. L Zapisznik 3 Cs Francsisek Ksz 4 P f Barbara, d. 5 Sz Szaba, op Ivanova vucsenikapriJezusi.Mt. 11,2-10 ¦ ¦¦¦ [¦¦¦•'»' ¦-.--•... . ¦ ¦,' ¦ - i "'¦.;•- 6 N 2. adventna -,. ¦ '•,¦"• . * • ... * ; ¦ . f 7 P Ambrozij, sk 8 T Brezm. P. . M.« 9 Sz Peter For., s. . , ¦ ¦ ... \ '¦ ¦ • .' . . ¦ . ¦ • - . i 10 Cs Lavretanszka M. B. 11 P t Damaz, p. 12 Sz Otilija Ivan Krst. svedoci odjezusa.jan. 1.19-28 - ¦'¦' '¦.. . - :¦' ', ¦ -" L¦' 13 N 3. adventna .' - .•¦ • ¦ 14 P Szpiridijon, sk. j> 1 • .;.'.. 15 T Valejian, p. V * •:¦ •¦¦•-.¦¦ * ¦" , ¦ ' - 16 Sz f Adela, d. ."_..- ._ '¦• ' ' 17 Cs Lazar 18 P ft Gracijan, s. 91 Sz Vrban p. ¦- • Ivan Krstiteo oznanjapokoro. Luk. 3,1-6 20 N 4. adventna 21 P Tomazs, ap. 22 T Ceno, m. © _ 23 Sz Viktorija, d. 24 Cs t Adam in Eva - ¦ •¦ ;. ¦- . , . 25 P BOZSICS i. ¦'¦¦ ' ¦ " 26 Sz Stefan, m. Simeon In Ana v cerkvi. Luk. 2, 33-40 ;-. ¦ * ¦ ¦ ¦ , _ ;¦¦¦¦- 27 N Nedela po Bozs 28 P Neduzsna deca. 1. do 7. preci szneg. Po 14. 29 T Tomazs, s. jaszno, hladno, po 22.prijetno 30 Sz David, kr. :'•¦ HORTHY MIKLČJS vogrszkoga orszaga kormAnyz6 JAZ LUBIM SZRCE... • ¦¦¦-.; Jaz liibim Szrce. . . - '' prevrocse, gorecse, ' * Vm premocsno plamtecse, prezselno trpecse, ¦ -¦*¦ sze krizsi szmejecse --• ¦_•-¦ tak liibim Szrce. ... .. ^ 7<3z /w^//72 Szrce. . . ¦?--' " v ki zsitek mi dalo, me greha opralo, me v szluzsbo szvo zvalo, bogatilo mdlo 7 Boga Resenika. 7 ¦ :-\v.:;.-'}.,3- r^- . / placsa velika ¦ ¦¦• :--ri *¦¦'"';'*'':'['-'".. pa zmaga odkrita '["- ¦¦"¦;'-' :>r("' za moje szrce. Jaz lubim Szrce, . . cslovecse i bozse To Szrce je moje. Vzeo v prszi pa szvoje Bog szrce je moje, m/ szpuno zsele. Sze viipam trdno v Nje, ve je vmrlo za me. Zato za Te zsive ^ ^ szrce. ¦j.'.»,". ..,-¦' Szrcsen 2* /7 DIKA JEZUSOVOGA SZRCA PO VSZTANENJI Ponizsani Jezus je zadobo po szvojem vsztanenji prvi hip tro jo diko: njegova diisa sze je po neszkoncsnoj bozsoj mocsi vdele-.zsila bozse szlave. Ta szlava je prehodila tiidi nizsise diisne mocsi, to je csiite i nagnenja, kak tiidi njegovo telo i njegovo Szrce. Ta nje-gova dika sze je dopunila stirideszeti den, gda sze je z diisov i te-lom zdigno v nebesza, da zaszede meszto, vecsno meszto na deszni-ci bozsoj. Premislavajmo diko Jezusovoga Szrca, da bomo napunjeni sz tolazs-bov: po trplenji pride veszelje, po ponizsanji dika, po szramotenji velka szlava. I vsze to bo trajalo na veke, cse bomo sztanovitni v trpllenji, sztanovitni na poti jakoszti. Ne pozabimo, da bomo na szve-ti trpeli szamo kratek csasz. Martirologij, to je kniga katolicsanszke Cerkve, v steroj szo po-piszane szkrivnoszti nase vere obednim z zsivlenjom szvetnikov, ste-re den za dnevora csasztimo, etak pise od Viizma, Goszpodovoga vsztanenja: »Denesnji den, ki nam ga je Goszpod dao, je szvetek vszeh szvetkov, je krscsanszki Viizem: Vsztanenje nasega Zvelicsi-tela Jezusa Krisztusa v teli.« Sz temi recsmi naznanja szv. katoli-csanszka Cerkev Goszpodovo diko, ki jo je zadobo te, gda je njego-vo telo zacsnolo novo zsivlenje po vsztanenji. (Po Meschleri.) Prva dika Jezusovoga Szrca po vsztanenji je nemrtelnoszt. .Te zus vecs nemre mreti, tiidi mi ne po vsztanenji. Kak velka toflazsba: na veke bomo zsiveli! Niksa szila nam nemre vzeti zsivlenja. Niksa szila nam nemre vecs škoditi, ne hiidi diih, ne pokvarjeni szvet, ne nase szpuntano telo sz szvojov pozselivosztjov. Driiga dika Jezusovoga Szrea po vsztanenji je neszkoncsna szvetloba i lepota. Tak sze niti szunce nemre v vszoj szvojoj lepoti bliscsati, kak sze je bliscsalo to Szrce. I ta blescsecsa lepota csaka vszako szrce, ki je na tom szveti prebodjeno, kak je bilo njegovo. Njegovo je prebodnola szulica, stero szo, kak lepo pravi cerkvena himna nagod Szrca Jezusovoga, nabriiszili nasi grehi i nasi szmrtni grehi porinoli v Bozse Szrce. . Zsaloszt nad nasimi grehi i grehi szvo-jih blizsnjih, je tiszta szulica, stera prebodne tiidi nase szrce i jo vcsini vredno, da sze bo ednok szvetilo. '. .' ' _ - ¦ ' Jezusovo Srce je bilo, kak molimo v litanijaj, naszicseno sz szramotenjom, krivim ogovarjanjom, ogrizavanjom, preganjanjom i ponizsanjom. Zato je zdaj tak povisano, da sz szvojov dikov pre-koszi vszo zemelszko i nebessno diko angelov i szvetnikov. Kem. vecs szramotenja i ogrizavanja pa krivic mirno prenesze nase szrce, tem bole sze bo szvetilo na szodni den po vsztanenji. Tretja dika Jezusovoga odicsenoga Szrca je bila prosztoszt. Nik-sa poteskocsa, niksa hiidobija njemi ne mogla vecs vzeti prosztoszti. zagoszpodovalo je nad vszemi bitji. Cse sze bomo csuvali greha i 18 sze ne bomo dali vkovati v njegove verige, cše premagamo necsi-sztoszt, pijanoszt, szrde i driige verige hudobnoga diiha, bomo za-dihali na szodni den prosztoszt, kakse szi szvet niti predsztavlati nemre. Niksi szovrazsnik nasz ne bo mogeo preganjati, vsze bo pred nami vklenjeno. Vrag bo na Hanci, greh bo na lanci, szovrazsna szmrt i vsze bo na verigaj, nase telo pa bo proszto i bo pred njimi hodilo kam bo stelo v veszelji i radoszti, stera nikdar ne premine. Strta dika Jezusovoga Szrca po vsztanenji je njegova gibcsnoszt v gibcsnom teli. Nega vecs zadrzska pred Bozsim Szrcom. Kama szi to Szrce zsele priti, koga scse oszrecsiti, k tisztomi v ednom hipi pride szkoz vszeh ovir i zadrzskov, szkozi zida, prek morja, prek pla-ni.m To Szrce i to telo je podiihovleno. Takse bo tiidi nase szrce i telo, cse osztanemo sztanovitni na jakosztnoj poti. Jezus je j^szno povedao: »Ki osztane sztanoviten do konca, bo zveliesani.« Sztano vitnoszt proszimo zato den za dnevom, da ne opesamo hoditi za odi-csenim Szrcom Jezusovim, da bomo vredni tiidi mi njegove dike. »Krisztus ne vmerje vecs i szmrt nema vecs mocsi nad njim.« (Rim. 6, 9) pravi szv. Diih po szvetom Pavli apostoli. Nezmerno kra-lesztvo csaszti, oblaszti i radoszti obdaja zdaj Jezusovo Szrce. To csaszt, to oblaszt, to radoszt vleva bozse Szrce tiidi v nasa szrca, cse sze ne damo premotiti od greha i njemi verno szledimo. Bozse Szrce kraliije i zs njim bomo tiidi mi. To nasz vera vcsi, V szvojoj gibcsnoszti, mocsi i prosztoszti ne nieden kraj predalecs tomi Szrci i njegovo kralesztvo pa vladarszka palica szega do vszeh pokrajin < njegovo kralesztvo sze ne da zmeriti. To Szrce kraliije nad vszemi: nad szrcami tisztih, ki nasz Iiibijo i nad szrcami tisztih, ki nasz szo-vrazsijo. Zakaj sze zato bojati krizsa? Zakaj dvojiti i ne zaviipati v mocs toga Szrca? Vzdigniruo glave k bozsemi Szrci v nebo, nase szrce pa palozsimo v to Szrce, pa pride tiidi za nasz odicseno vszta-nenje. »Jezus zsivi po mocsi i diki Ocse« (Rim. 6. 4. I kor. 6. 1. ) pra-vi szv. Diih. A njegov Ocsa je tiidi nas Ocsa, zato zaviipajmo tiidi mi, da bomo zsiveli tiidi mi na veke blazseni i nemrtelni. Mati v denesnjem csaszi Je edna recs v vszeh jezikih i pri vszeh marodih, ki jo liidje menda najvecs rabijo, ta recs je mati. Ne csiidno, ve nam je rees mati med vszemi recsmi najszlajsa i v szrci najbole vkoreninjena. To je tiidi recs, ki jo dete najprle zna povedati, gda sze vcsi gucsati. Recs mati zaszlilzsi, da ma prvensztvo pred vszemi driigimi re~ csmi, da ma prvo meszto za bozsim i Marijinim imenom. Mati, mati! Kak naj te szpregucsim, da bi te izrazo zadoszta szladko, zadoszta liibeznivo, zadoszta szpostlivo? Mati! Lepa recs! Ali biti raaii je se lepse. Biti v isztini mati je csaszt, ki preszega szkoro vsze zemelszke csaszti.. Mati je najblizse Bogi. Mati szi deli delo sz szamim Bogom. Pa kakse delo, kak vzvi-seno, kak szveto delo ! Ve szi tiidi poledelec deli delo z Bogom. Poledelec zorje, poszeja, te pa prepiiszti Bogi, da da raszt. Ali szad poledelca szo szamo po-ledelszki pridelki. I denok je zse szliizsba lepa i csasztna. Mati pa ravno tak opravla szvoje delo szkiipno z Bogom i to szamo sztvoritelszko delo csloveka. Kelko je cslovek vzvisen nad vszemi driigimi sztvarmi, telko je csaszt matere vzvisenejsa nad kak-so koli driigov szliizsbov. Malo je mater, stere to razmijo, zato je pa tlidi tak malo szre-csnih. mater, stere bi sze veszelile ravno zato, ka szo matere. Zvek-sega je ravno naopak: zsaloszt i potrtoszt napuni materino szrce, gda szpozna, da je posztala pa mati. To je na vszaksi nacsin popu-noma napacsno mislenie. Matere morejo pravo mislenje od materinszke csaszti dobiti na-zaj. Matere morejo dobiti nazaj zaveszt, da je njuva csaszt kak pred Bogom tak pred narodom i pred Cerkvijov najveksa. Da majo naj-lepso, najvzvisenejso szliizsbo, gda szo pomocsnice bozse pri sztvar-janji novoga csloveka. Cse sze bodo matere toga zavedale, te bodo szvoje materinszks duzsnoszti opravlale pozsrtvovalno i z veszeljom. Povedati vam scsem v prvoj vrszti od materine vucsitelszke 1 vzgojitelszke duzsnoszti. Vzgajanje dece je najbole materino delo. Ravno pri tom szvo-jem, deli pokazse mati vsze szvoje szposzobnoszti. Tii pokazse, ali je dobra ali szlaba mati, cse je vredna, da sze njoj davlle csaszt, ki jo mati zaszliizsi. Dokecs mati dete noszi pod szvojim szrcom, nema do toga nik-se poszebne duzsnoszti, zviin da szkrbi, da dete szrecsno zagleda szvetloszt szveta. Materinszke duzsnoszti sze zacsnejo, gda js dete 20 na szveti. I te duzsnoszti szo nikak ne tak male, kak bi szi sto mi-szlo. Te duzsnoszti szo tak velke, kak je velka csaszt i zvisenoszt maternoga pozvanja. Kak malo je mater, stere bi sze toga zavedale! Ka je duzsnoszt matere do szvojega deteta? Da ga hrani, csiszti oblacsi, to sze razmi szamo po szebi. Duzsnoszt matere je, da da nazaj Bogi takse dete, kakse Bog od nje pricsakiije. Bog je dete zaviipao materi, da ga mati vzgaja i hrani tak dugo, dokecs ne po-sztane zreli cslovek. Dete pa lehko dozori v dobroga ali szlaboga csloveka. Od materc je najvecs odviszno, v stero szmer naravna szvoje dete. Prvo i naivekso pravico do deteta ma Bog. On je dete sztvoro. Mati njemi je bila szamo za sker, za pomocs. I cse Bog ne bi steo, mati nigdar ne bi mogla poroditi deteta. Zato dete ne telko materna, kak v prvoi vrszti bozsa sztvar. Bog bo od vszakse matere nazaj terjao, ka njoj je zaviipao i ka je njegovo. Kak naj mati da nazaj Bogi szvoje dete? Kakse naj bo dete, da ga Bog z veszeliom szprejme nazaj za szvoje ? To je jako vazsno pitanje i vszaksoj vernoj materi je to najbo-le na szrci, kak naj vzgoji szvoje dete, da ga Bog z veszeljom szprej-me nazaj, gda ga bo od nje terjao. To napravi mati tak, da vcsi pa vzgaja dete za Boga. Dete mora (posztati bozse po szvojoj pameti i po szvojoj voli. Dete mora Boga szpoznati i sze po njegovih navukih ravnati . Kelko bole dete napre-diije v sztaroszti, telko veksa je njegova duzsnoszt do Boga. Bog pa je popuni goszpodar nad vszaksim cslovekom, zato zah-teva od csloveka, da je vesz bozsi; da niedna miszeo, niedna recs, ni-edno delo ne naszprotiije Bogi. Materina duzsnoszt je, da vzgoji szvoje dete tak, da bo vszaksi csasz, vszikdar i vszeserom, z diisov i sz telom Bogi vdano. \ Toga mati popunoma nemre doszegnoti. Tiidi najbolsa mati ne. Zato ,ka njeno vzgojno delo ovirajo szlaba nagnenja, stera szo v naturi vszaksega csloveka, tiidi v deteti, poleg toga szlab vzgled po-kvarjenoga szveta i hiidi diih. To vszaksa mati zna i zato sze tellko bole triidi, da bi vendar doszegnola pri szvojem deteti to, ka Bog od njega pricsakuje. Cse pa nega tisztih uszpehov, stere bi rada vidila pri szvojem deteti, naj sze pomiri i zaviipa v Boga. Kakse pa naj bo dete, da je Bogi po volli? Biti more pobozsno, bogabojecse, rado more moliti; ocso i raater more szpostiivati, lii-biti i bogati; ne szme sze obreguvati, ne nazaj gucsati; ne szme bi-ti more csiszto v miszli, recsi i dejanji; znati sze more premagii-recs lepo prosziti i sze lepo zahvaliti; ne szme kraszti, ne lagati; bi-ti more csiszto v miszli, beszedaj i dejanjaj; znati sze more premagti-vati, znati more trpeti; sztarejse more szpostiivati; od szlabih sze ne szme dati pokvariti; znati sze more lepo oponasati. Na vsze to more mati paziti. Njeno oko more iti vszikdar za de-tetom, ali raszte dete v dobro szmer, ali, sze pa mogocse na njem ne 21 razvija kaksa napaka. Na vzse to more mati miszliti, na vsze pa-ziti i vsze vcsiniti, da bo dete raszlo za Boga. Cse je dobra raati napravila vsze, ka je bilo v njenoj mocsi, bo njeno delo obrodilo dober szad. Csloveki sze pozna vsze zsivlenje dobra materna vzgoja. Sto je meo dobro mater, ga ne bodo tak hitro sztrli vihen zsivlenia. Pa tiidi cse bi gda szpadno, sze bo pali zdigno i ne bo osztao v grehi. Szpomin na dobro mater, ki bo mogocse zse davno lezsala v grobi bo csloveka znova szpravo na pravo pot. Ma-terna vzgoja je v cslovekovom szrci najbole trdno vkoreninjena. Szveta Cerkev materno vzgojo szamo dopunjavle i vodi. Lehko sze pa zgodi. da cerkveni szliizsabniki, diihovniki nemrejo vrsiti pzvoie duzsnoszti. Te osztane mati edina, ki naj iz deteta vzgoji do-broga krscsenika. Ob taksoj priliki opravla mati tiidi diihovnisko szliizsbo. Te szvoje duzsnoszti sze matere morejo zavedati poszebno v denesnjem csaszi. Dnesz szo matere po vnogih krajaj szveta, edine, ki lehko vrsiio szvojo deco moliti, jim razlagajo szv. piszmo i driige najvazsnejse verszke isztine. Mati nemre i sze ne szme ognoti diiho vniskoj szliizsbi, cse poszebne prilike to zahtevlejo. Tiidi szveta Cerkev zseli od matere, da szvojo deco vzgaja tak, da bodo verne kotrige szv. Cerkve. To szvojo duzsnoszt mati szpu-njavle sze sz tem, da deco vzgaja za Boga. Cerkev je materi na po-mocs i dopuniavle to, ka mati szama nemre opraviti.Cse pa naszto-pijo zviin redne razmere, kak n. pr. cse je Cerkev preganjana, te osztane mati pa edina, stera more deco vcsiti i vzgajati v pravorn cerkvenom diihi. Da dete szvojo vero szpostuje, da szvoje vere ne zataji, tiidi cse bi moglo vmreti, da ne presztopi v niedno driigo vero, tiidi cse bi poleg toga meo kaksi zemelszki haszek. Vsze to szo materne duzsnoszti. ' "i ' Velke szo^ a ttidi lepe pa vzvisene! " r . Teske szo, pa pime zaszliizsenja. Niedna mati naj sze jih n© zbo-ji. Naj sze zaveda, da njoj je vsze te duzsnoszti nalozso Bog te, da sze je odlocsila za zakonszki sztan. Kem bole mati szpunjava szvoje roditelszke i vzgojitelszke duzsnoszti, tem blizse je szamomi Bogi. Njeno szrce zse tii na zemli napunjavle nedopovedliva szladkoszt, ki sze poveksavle tem bole, kem vecs je zavolo szvoje materinszke duzsnoszti mogla trpeti. Vszikdar jo tolazsi zaveszt, da je delala po boszoj voli i vszikdar obcsiitila, da szo isztinszke Goszpodove recsi: »MOJ JAREM JE SZLADEK I MOJE BREME JE LEHKO« 22 MATI Dete vbogo, dete malo ; gda mi bodes poplacsalo, ka za tebe szkrbna mati mogla szam i bom presztati. Szam pod szrcom te noszila, v bolečinaj porodila, nocs pa den za te szkrbela, za tebč bom tiid' zsivela. Poszteo kelkokrat poszlala zibeo tvojo szam zibala, peszem szpevala ti szladko, da zaszpalo szitak lehko. Prek tebč sze te nagnila . , vrelo szam Boga proszila: - -Ocsa, htidoga ga brani, : l • ^ meni, szebi ga ohrani. Dete malo i szirmasko % bodi vrlo i pobozsno; sz tem szkrbi mi bos placsalo '" dete vbogo, dete malo. 1 - S. J. Materi Mati, mati! Szenjao szam: sztali pred menov szte trtidni mucsecsi briszali szkuzne szi ocsi ne menč gledecsi. Mati, mati! Zbudo sze szam, vasa je podoba preminola. Moje mlszli szo bil6 pri vasz, gde szte trudni vi molili Boga. Pavel Gal. 23 f Jozsef Kosics: ' • ¦'¦ - H,- •' ZOBRISZANI SZLOVEN I SZLOVENKA M-ED MUROV I RABOV ¦ NIKE OBGSINSZKE I POSZEBNE NAVADE I SEGE '" V cerkvi sze ne szmej, ne oziraj, ne rigaj, ne klopocsi, da ne bos driige moto i raso v pobozsnoszti. Pridi v cerkev o pravora csaszi i neidi vo do szkoncsanja cele szliizsbe. Veszolni szvet je bozsja hizsa; Bog je vszepovszed doma. Kakda sze drzsis nazocsi goszpoda? Sz szkliicsenim kazecom (z driigim prsztom) na rahi szklonckaj na dveri goszpodove hizse. Pri dveraj ne posliisaj, ne szkaslavaj, ne vszekiij sze, rrti nad oblok ne liikavaj. - Ne szedi szi, dokecs ti ne velijo. Szede?si sze ne gugaj, niti szkrizsoma noge ne mej. Ne cso-haj sze po glavi ali indi, kak viisivec; ne grizi szi nojete. Na szteno sze szamo meglenjak, manjak, naszlanja; csvrszti korenjak na obe-ma nogama raven sztoji ino roke ma na krili. — po klej pliivati, vszekiivati sze, potolm pa znogov razmazati, je po szvinszkom. Za vsze to imei szvoj robec. Kakda sze drzsis med ednalrimi? , - Vszi szmo deca nebeszkoga Ocse. Moremo szi kak brat i szesz- tra biti. Po poti ne leti, ne lazi, nego hodi kak je prav. Kvara pojdocs ne vcsini, pijancov sze ogni. -*\ Cse te sto kaj pita, povej, ka znas, prijazno. Od vszakoga zve-davati, kama ide, sze ne vda. Pomori komikoli, ka premores i ne jemli za vszaksi mali triid placse. »Bog plati!« vnogo vala. V liidszkoj hizsi, cse ravno te radi vidijo, ne stoverjaj, ne pre-metavaj, ka kda bi steo kaj vkradnoti; ne daj sze navoliti, liki sze szcsaszoma poberi. Cse te steri znanec zdaJeka pohodi, naproti njemi sztopi, roko njemi podaj i pokazsi veszelje, ka te je obiszkao. — Kiszilo sze ne drzsr i lagoji csasz ne tozsi. Dober cslovek rad driige tolazsi. Psziivati ali lagati, naj bo za szmeh ali dobicsek, vsze je hiidobno. Liidszke csine neorilavaj imas pred szvojim pragom pometaii. Ravnaj sze po navadi csednih, zbriszanih liidi, ne pa kak opica po naopacsnoszti vszaksega nezaroblenca, ki je k grobijancsivanji zse tak privajeni kak szomar k scsetalji, da ga zse niti ne boda. Bog je na veke pravicsen i pred njim nega razlike med szirmakom i bogatcom, med szlabim i mocsnim: on gleda v szrca! f Matija Malesics: PRIPOVEDAVLEjO: Tri pticke szo priletele iz Szlovenszkih goric. Prva je szpevala psenicsen klasz je noszila v kliini driiga, szladki grozdek tretja. Preletele szo Miiro, Na Ravenszko je szela prva^ Na Dolinszko je odletela drtiga, tretja je pa ne najsla kraja, kama bi szedla: bo-rovlh goscs po Goricskom jo je bilo sztrah, povrnoti v Szlovenszke gorice pa sze je ne marala. Prhutala je i iszkala prilicsen kraj. Isz-kanje i prhutanje jo ie utriidilo i uzsejalo. Pozobala je szladke ja-gode z grozdka, obrani osztanek njoj je szpadno iz kliincska. Pre-sztrasila sze je, gda je szpoznala, ka je vcsinilla sz szvojim darom. Od zsaloszti sze je szkrila v borovih goscsah na Goricskom. Csiij szpevanje po Ravenszkom! Vbelih domaj szpevlo, po zelenih polaj popevlo, po belih vesznicaj szpevlejo. Ve nega bogasz-tva, da bi sze prenaszito, nega beloga kriiha, da bi ga metao ptics-kom pod nebom — ali cslovek zsive. Dober je szorzsicsen kriih, do« ber tiidi kukurcsen, cse beloga nega. Ej: cse bi vido vednaka pola po Dolinszkom^ gda valovi zlata psenica po njih! Da bi vido mogocsne grade na szredi presztra-nih parkov pa bogate vesznice z belimi zidinami, pa bele grofovszke marofe pa pune zsitnice i kleti! Ravne bele ceszte bezsijo po ravnici, vugibki jegnjedi i ponoszne akacije je szprevajajo. Kocsije drdrajo po belih cesztaj na obiszke sze vozijo szoszidje^ sziti beloga kriiha^ Doszta je kriiha na Dolinszkom i Ravenszkom. Da imas szamo ko-sscek zemle., pa zsives Pa grofi sze ne pozna^ cse nasziti trikrat na den vsze., Id njemi szliizsijo. Nega kriiha na Goricskom. Prevecs je liidi, peszicsna ze-mla pa szkopa^ jako szkopa. Cse je tiidi mas kosz^ ne izvllecses telko iz nje, da bi naszito driizsino. Tam v dalesnjoj Ameriki szenjajo Go-ricsanci; ropotanje sztiojov po nemskih tovarnaj diisi vzdihljaje Go-ricsancoVj ki iscsejo kriiha. Zakaj o pticska, zakaj szi ne prineszla dara na Goricsko? Lejko je tebi szpevati«, Ravenszko,, lejko sze tebi gizdaviti^ Dolin-szko! Szkrb sze vlecse po Goricskonr, szpevanja i gizde nega. Sziro-makom po Dolinszkom i Ravenszkom je goszpodar grof: rezse njim kriih po grofoszko po Goricskom goszpodari paler: o kak je brid-ki kriih, ki ga rezse paler! (To je zacsetek poveszti »Kriih«, ki jo je 1926. leta napiszao Ma-tiia Malesics. Ta poveszt je bila prva iz zsivlenja nase krajine. Pisza-teo je naglo mro 1939.1eta. To pripoveszt szmo lani objavili tiidi v »NOVINAH«). 25 ZG0BLENI CVET Szunce obszipavle drevje v ogradaj. , Z belim szmehom potorjavle rozsice. Dekla mlada, dekla Iepa pa pod jablanov szedi. Lica njoj cvetejo bela kak prelepe lelije, gda jim veter lisztje zible, peszmi szpevle veszele. Kama gledas liibo dete tak zamisleno? Szmeh ti plava na obrazi, nekaj ti gori v ocsaj. - Oj povej, oj povej mi, gde ti plava zdaj szrce? '' - Dekla gleda premislavle, znova njoj obraz cvete. .•¦¦'¦¦•¦ Jablan cvetje potorjavle po obrazi deklini. ¦¦• .>:•<¦¦• , Oj prelepa radoszt mila, lepa, bela szi kak szneg. , Deklica pocsivle v travi, v vetri plavajo vlaszje . / lisztje njoj na rame kaple, trata sz cvetjom jo kraszi. ¦ ' Mimo pride decsko mladi, decsko lepi, bogat kmet. : „ Sztopi k meni, liiba draga, daj to belo mi roko. Nigdar ne piisztim je sz szvoje, \ . . gnao te bom na szvoj prelepi dom. .... .' :~ r \ Deklica podala belo je roko fanticsi ¦¦¦¦¦¦¦ sla veszela v njegov dom prelepi. Nega je vecs v rozsnom vrti, da bi pali szpevala. ,.• "/...* Deklica sztoji pri Miiri: V rokaj detece drzsl. . . ¦ Tuzsno gleda v vodo kalno, stera v sztriigi zsubori. '-.¦.'. Lica mlada rozsno puna, kama szo preminola? . ?, ¦. Tuzsno gleda, dete hujcka i szi szpevle peszmico. Sla szi mladoszt raoja lepa, nikdar nede te nazaj. Zgiiblena szam rozsa lepa, vtrgno me je grd vrtnar. Zblato mi je lisztje belo i me vrgeo z doma vo. Dete prime v vodo vrzse i sze pozsene za njim. '. ,-_ . . Miira zible dvoje bitje, tuzsno jocse za szlovo. . . '.;,; Szrce tuzsno. szrce mracsno, kak szi negdaj veszelo •: pod jablanov szpevalo. Nega szrecse v zemli szamoj, niti je v bogasztvi ne, t Szrecsa je liibezni zvesztoj, cse je v szrci mir. Ivan Krampacs H sto zseie dobro v damszki i flioski S , Po^zsbonajsztopi frizerszki ? MURASZOMBAT E^ Vasut ut. 1. RAMARICS JOZSEFA J ••¦••........¦•.•••••¦.•%.......•••.......¦•........•%..•..•,••..•.•••.¦•,......."........«,.......•%.......•%.......«,.......".••••".•••......•¦%•' 26 MOJA LOBČZEN v Iztegno szam roko v poliib ' ¦ ' • ¦•''¦. ti moja liibica. Vecser mi za vecserom je labod ¦ :-.J ' prinasao tvoj pozdrav. . ¦*¦¦:. O, gde szi ti? ' : ' "'/' Ravnina mi je noszila pozdrave "' " ¦ i v vetrovih vlaszaj szam brao nakit . >. rdecsih tvojih vuszten, Za mene szo ga vetri natroszili radi- 0, gde szi ti? , ' O, gde szi ti, da bi v roko '" ti szegno in obino te vihrav. Ravnina, log, ludje in ka oko doszegne, vi szte moja liibica. , ._ _.y v Szrce kipi. ' I. K. DOMACSI DUH. . . Brazde mi disijo, ,v ¦ ' '' , ' . Kak domacsi kriih. . ' ' Ka szi griidice gucsijo, .' - ' Stere puni mehki diih? ,: \.\ . ; " Maszten szam od nase zemle, - ¦'¦¦¦¦ zrela sz prsztov mi viszi. Peszem njena tuzsnoszt jemle, ' .'_ Szrce z brazdami gucsi.---------- ., . Ivan Krampacs 27 HIZICKI DOMACOJ = Pomen i vpliv—= nasega lzszeijevanja Nasa okroglina raa. dvojne izszeljence, sztalne i szezonszke. Sztalni szo tiszti, ki szo osztali v tiijini in sze ne miszlijo vecs povr-noti v szvoj domacsi kraj. Sli szo v tiijino z vszo driizsino, ali szta sla v tiijino mozs i zsena i szta szi tam usztanovila szvoj novi dom, ali pa sze tam porocsila i namenita tam osztati. Takse sztalne izszel-jence mamo vecsinoma v Ameriki. V Szevernoj Ameriki szo v Zdrii-zsenih drzsavaj i v Kanadi, v Juzsni pa v Braziliji i Argentini. V Szeverno Ameriko szo odsli nasi izszeljenci zse pred prejsnjov szve-tovnov bojnov, szi szezidalli szvoje cerkve i sole i usztanovili szvoie fare i driistva. Izdavali szo celo liszte i kalendare. Imeli szo tiidi, szvo-je domacse izszeljenszke diihovnike. V Juzsno Ameriko szo sze vecsi-noma izszelili po szvetovnoj bojni. Za njuve diise Szta szkrbela szlovenszka diihovnika Kasztelic 1 Hladnik. V meszecsniki »Duhovno zsivljenje«szo imdli szvoj »Prekmur szki koticsek«, ki ga je vrejiivao Prekmurec Lah. Usztanovili szo szi tiidi szvoje driistvo. Z nase okrogline je ne bio nieden duhovnik k njim poszlani, cse ravno szo szi ga jako zseleli.— Szezonszki izszeljenci szo tiszti, steri idejo szamo zacsaszno v tiijino in sze navadno vszako leto ali po par letaj povrnejo domo. Delo je polszko. Szezonszko je bUo nase izszeljevanje v Szlavonijo, Francijo i Nemcsijo. 28 :- - - Kelko je bilo dozdaj nasih izszeljencov ? Tocsnih sztatiszticsnih podatkov scse nemamo, zsali Bog, ne za sztalne i ne za szezonszlre izszeljence. Sztalnih nasih izszeljencov po szveti sze lahko racsuna do 30.000. V Nemcsiji je bilo od konca prejsne szvetovne bojne do zdaj priblizsno 25 - 28.090 szezonszkih izszeljencov., v Franciji 30 - 35.000 i v Szlavoniji 15—20.000 szezoncov. Najvecs je bilo nasih szezonszih izszeljencev v letaj 1930 do 1940. Vszeh nasih liidi je bilo ali szo scse bliizi 90-100.000 v tujini! To je izredno velko stevilo i bo isztina, ka je nasa krajina najbole izszeljeniska na szveti. Zaszliizsek vszeh teh izszeljencov nase okrogiine od zacsetka nasega izszeljevanja na-preide v milijarde. Najmenje tricsetrtine hizs nase krajine je imelo izszeljence po szveti. Zanimalo me je, kak je vplivalo nase izszeljevanje goszpodar-szko, szocijalno i miszelno na poszamezne vesznice nase krajine. Vzeo szam kak primero szamo edno vesz, Murabarati stere szo mi najbole poznane.Murabaratiszo meli okoli leta 1872. ( po pripovidavanji Pivar Stefana, steri szo zse 80 let sztari) 52 hizsi ( stevilki), zdaj (1.1941.) majo 109 hizs. V zadnjih szedemdeszetih letaj sze je tak ta vesz po-veksala za 57. numer, to je vecs kak szto procentno. Ob konci prvej-snje szvetovne bojne szo meli Bratonci 89 hizs, v zadnjih dvajszet le taj szo sze poveksale za 20 novih immer. Po szvetovnoj bojni sze je zgradilo 40 hizs szcela, pri 27 zse je szezidalo »zadnje«, pri edncj »prednje« in scse pri devetih hizsaj nova sztreha napravila; le 34 je taksih hizs, pri sterih je v letaj po bojni ne bio napravleni kaksi vek-si popravek. Bratonci szo sze v zadnjih szedemdeszetih letaj szkoro popunoma prenovile i pozidale. Poszebno po presnoj szvetovnoj bojni A gde szo jemali Murabaratje szredsztva za vsze to ogromno delo? Delavnoszt je bila tiszta. Doma je ne bilo zaszluska, zato szo szi ga poiszkali po szveti, v Ameriki, v Szlavoniji, Nemcsiji i Fran-ciji. Hodil szo szi delo iszkat zse pred prejsnjim bojom v Avsztrijo, hodilli szo v resz vBellatinc (Nemscsak) i Pattjunfalva szliizsbe szoi isz-kali pri javnih delaj v Szloveniji (regulacija, ceszte, proge), Hrvat-szkom i Szrbiji, dekle szo szliizsile v raznih jugoszlovanszkih mesztaj pa tudi v Szoboti (szliizskinje, sivilje pri Cveticsi.) Murabarafii szo zacsnoli iti v Ameriko, predvszem v Zdriizsene drzsave okoli leta 1900. Bili szo tiidi v Kanadi i Juzsnoj Ameriki. Devetdvajszti (29) hizs je v Murabarati, stere szo mele szvoje liidi v Ameriki. Nesterni szo bili po dvakrat i celo po trikrat tam. Vecsinoma szo sze zse po-vrnoli domo, tam szo scse osztali liidje od sesztih hizs. Najvecs je bilo liidi v Franciji i Nemcsiji. V Nemcsiji szo billi liidje od 42 hizs, v Franciji pa od 70 hizs. Od 109 zdasnjih bratonszkih je szamo 24 taksih hizs, od sterih je nieden ne bio v Franciji ali v Nemcsiji ali v Ameriki. Od teh szta dve hizsi, od sterih hodita goszpodara na progo delat, ena driizsina je vucsitelszka, ena trgovszka, ena gosztil-niska, ena szliizsi v Lublani, ove szo obrtne ali takse driizsine, stert. szo mele po edno dete i njim je ne trbelo iti po szveti. Iz toga kratkoga pregleda je na prvi pogled razvidno, da szo 29 glavna vretina goszpodarszkoga napredka bratonszke vaszi v tisztih pejnezaj, stere szo szi Bratoncsarje zaszliizsili v tiijini, poszebno v Ameriki, Franciji, Nemcsiii. Ne szmemo pozabiti, kelko zemle szo szi liidje z v tiijini zaszliizsenimi penezi tiidi szpokiipili. Brez izszeljevanja bi Bratonci dnesz csiszta inacsisi bili, kak szo. Za-nimiv bi bio podoben pregled za vsze veszi nase okrogline. Iz njega bi scse poszebno mogli zaznati, kak velkoga pomena je bilo nase izszeljevanje za naso kraiino v goszpodarszkom i szocijalnom. po-gledi. Nasoj okroglini je szpremenilo obraz, nase veszi je szkoro po-punoma prenovilo. Nameszto sztarih malih hizs, napravlenih iz bla-ta in lesza (pocimpranih) i pokrite z szlamov, szo sztopile prosztorne zidane hizse, pokrite z csrepom. Izszeljensztvo je vplivalo na nase driizsinszko, szocijalno zsi-vlenje. Inda je pri ednoj hizsi bilo vecs driizsin, pa tiidi vecs tetic in sztricsekov. Pod vplivom izszeljensztva zse mladiva zakonca te-zsita za tem, ka szi zgradita szvoj novi dom. V tiijini szi ga zaszliizsi-ta. Zdaj sze je vszaki tiidi lezsej ozseno. Cse je steri niti telko penc2. ne meo, ka bi szi zdavanszki gvant kiipo i ga je vzeo na porgo, sze je li ozseno. V tiijini ga je z zsenov, ali szam odszliizso i zaszliizso szvojoj driizsini za vszakdanesnjo hrano, obleko i zsivlenje. To iz-szeljevanje je dalo zse nasemi mladomi csloveki neko szamosztoj-noszt, neodvisznoszt, podjetnoszt, znatizselnoszt, zseljo po oszamo-szvojitvi. Ne pozna vecs nikse ovire, kaksih tiijih krajov, seg i na-vad. Z narodnim pesznikom lehko pravi vszaksi nas cslovek.. »celi szvet mi je moj dom.« Izszeljensztvo je vplivalo celo na nosnjo (obleko) i hrano nasih liidi. Inda szo nasi liidje noszili gvante z domacsoga platna. Scse celo k zdavanji szo ga meli. Nacsi oblacsenja v tiijini je to naso na-rodno obleko szpodrino. Sto je ednok v Ameriki bio szi obleke iz domacsega platna vecs ne steo oblecsi. Izszeljevanje je vpli-valo tiidi na naso prehrano. Gda je pred, okoli 70 leti potiivao po nasih krajaj stajerszki diihovnik Bozsidor Raics, je med driigimi vi-do, kak sze nase liidsztvo sziromaski prehranjiije. Liidje szo jeli na« vadno szamo dvakrat na den. Hrana je bila priproszta i szlaba. Isz-to pripovedavlejo nasi sztari dedeki. Kriih je bio sz kocenja. Liidje szo zsi tlidi ne znali tak ra.znovrsztno szkuhati. Tiijina je nasemi csloveki mocsno razsirila obzorje njegovoga szpoznanja i miszelnoszti. Dala njemi je neksi poszeben pogled na szvet. Dala njemi je nekso poszebno zreloszt iznajdlivoszti. Vnogi nas priproszti cslovek ma veksi pogled v zsivlenje i vrvenje szveta, kak pa nas izsolani eslovek, steri sze je duga leta vcsio, pa prek do-macsega zelnika, to je prek plota szvoje domovine, je scse ne pogle-dno. Sto scse nase liidsztvo uszpesno voditi proszvetno, kulturno 1 diisevno, more dobro poznati okolje, razmere, stere szo v tiijini obli-kovale miszelnoszt nasega csloveka. Nadale je tiijina naravno na-darjenoszt i inteligenco na^ega liidsztva poglobila i njoj vdarila szvoj pecsat. V tiijini je pr sla nadarjenoszt i szposzobnoszt nasega liidsztv 30 do vidnoga izraza. Kak hitro i dobro sze navcsi nas cslovek tiijoga jezika, ka sze cslovek csiidi. Vnogi szo, ki znajo, razen szvojega ma-ternoga jezika: angleski, nemski, francoszki, hrvatszki, szrbszki i madjarszki. Nasi izszeljenci v Ameriki, Franciji i Nemcsiji szo szi znali zgucsati z Poljakom, Csehom, Szrbom i Ruszom. O vsze-sztranszkoj szposzobnoszti nasih izszeljencov szo davali najbole vo-dilni mozsje najlepse ocene. To je prej delavno, posteno, izobrazse-no i csiszto liidsztvo. Ta vojna je sztavila nase izszeljevanje. Nasa krajina tiidi" nemre tak pomagati nasim bratom i szesztram v tiijini, kak bi rada (sz ti-szkom, izszeljenszkimi diihovniki). A pozabila jih je nasa okroglina ne. Sz hvalezsnosztjov sze szpominjamo vszi vszega tisztoga vno-goga dobroga, stera vzsivle nasa krajina od delavnoszti i triidov szvojih najbollsih hcsera i szinov v tujini. V nasi cerkvaj i hizsaj, po-sztavlene, okrasene i szezidane predvszem z njuvimi zsiili, sze moli za nase szesztre i brate v tujini, da bi je vsze Bog v teh tezskih le-taj grozot, ohrano zsive i zdrave diisno i teleszno. i ._ - ' . ' • Ivan Skafar Arvai Vince Muraszombat, Horthy Miklos ut. 11. Trgovina z mesanim blagonr Usztanovljeno leta 1856. Mam v zalogi lepe kamgar- ne zsenszko blago, krscsake i driigo modno blago. SE PRIPOROCSAM VINCE KLEPEC MURASZOMBAT Horthy Miklos ut. 18. --O—O--O—O—O—O--0—O- MURAVIDEKI divat iizlete prle „ Tivar oblek, sze priporocsa ===== szvojim odjemalcom z gotovimi moskimi oblekami, perilom i mod-nimi sztvarmi. 31 •:• PISZMO BRATOM V TUJINI, " '" Bratje, ki zemla ne mogla drzsati vasz v szvojem narocsji, vi szte njoj dali szlovo, topeo poliib vam na viiszta, lica razpokana, vdrete ocsi, a v szrci pa objem ' bratovszki, topeo i zsgecsi, da bo vam toplo v tiijini. •• ¦ '• Pridite bratje nazaj! Csakamo vszi vas z zselov, ^ " " Nikdar ne bote vecs merili ceszt. Nas dom bo vam drag. Zemla bo te sze, o joj, divje, mladosztno,, v liics, v vriszk, szrecsno szprijela. Nikdar nasz, bratje, vecs szila niedna z zemle pognala ne bo. Na njoj szmo rojeni vszi. Ivan Krampacs VTUJINO. . . Bela ceszta sziicse sze pred menov, . vodi v tiiji me szvet. ^" """"t^^\ Ta^ kama szo zse vnogi sli za krtihom, / . *• pa vszeedno nazadnje domo szo prisli mret. Bom tiidi jaz, — szrce vprasiije^— v tiijini szi zmantrao mlade mocsi? Bom dao krv piti tiijini, domo pa bom priseo vmret na sztare dni? Ne bom te pozabOj domovina, v tiijini bom vszikdar miszlo na tebe, pa priseo bom pali nazaj^ poltibo bom griido domacse szvete zemle. . . Pavel Gal VELETRGOVINA MANUFAKTURE, PLRTENOGA I KRATKOGA j| BLAGA. = ODAVLE NA VELIKO I MALO- jj H A H N PAL Muraszombat I VASUT UTCA 1. Telefon. 49. 32 ROMANJE K ,,Mariji na piisztini" Sztara turniska cerkev i turniska fara szta pomenlivi v vecs pogledaj. Turniscse kak prafara ma po dokaziivanji nesternih. zgo-dovinarov (Kovacsics) szvoj zacsetek v dobi szv. Stevana krala oko-li 1. 1000. V teki csasza szo na njenom ozemli nasztanole tri nove fa-re i to: Beltinci 1. 1742., Csrenszovci 1. 1807. i Polana 1. 1938. Negdasnja cerkev v obszegi szvetiscsa sztare cerkve je bila zo zidana v 13. sztoletji - v kesznoj romanszkoj dobi. Szvojo zviinredno umetnisko vrednoszt je dobiia turniska cerkev v 14. sztoletji, gda je bila prezidana, poveksana i poszlikana z gotszkimi szlikami, stere je escse zdaj mogocse viditi na sztenaj sztare turniske cerkve. V cerkvenoj upravi je mela odlicsen polozsaj, ar je njeni plc-banos bio navadno tiidi vicearhidiakon prekmurszkoga dela bekszin-szkoga arhidiakonata zagrebecske skofije i kak na priliko 1. 1501.: »Michael vicearhidiaconus de Beksin, plebanus in Turnyschy;a.« Pri vernom liidsztvi pa je dalecs naokoli duga sztoletja vzsivala szlovesz predvszem, kak romarszka cerkev. V naszlednjoj vrszti sze doteknemo zgodovine romanja k »Mariji na piisztini« (to je szta-rejse ime) — ali z novejsim imenom k »Mariji pod logom.« Zse v prvom csaszi krscsansztva szkoz vsza sztoletja szo ver-ni krscseniki radi romali v szvete kraje: v Jeruzsalem, Betlehera, Nazaret — to je v kraje, ki szo zavolo Krisztusovoga zsivlenja na zemli poszebno poszvecseni i vszem krscsenikom priliibleni. Romar-sztvo je dozsivelo szvoj visek v dobi krizsarszkih vojn — od 11. — 14. sztoletja. V dobi krizsarszkih vojn majo szvoj zacsetek tiidi vno-ge driige romarszke ali bozse poti. Ali szamo redkim vernikom jc bilo mogocse iti na dugo pot v szveto dezselo, zato szo sze vnogi v szvojoj pobozsnoszti odlocsili, da bodo romali bar kama k blizsnjoj glaszovitoj cerkvi. Tak je romanje prislo v szplosno navado. Val navdiisenja sze je razlegao v velikanszke sirine. Kak szi je Bog cerkev zebrao za »hizso molitve« i kraj, gde ga naj liidje csasztijo, tak je tiidi isztina, da sze bozsa dobrotlivoszt i szmilenoszt do csloveka escse prav poszebno szkazsiije v nesternib romarszkih krajaj (na primer v Lurdi na Francoszkom), gde Bog dosztakrat v zviinrednoj mcri poszliihne cslovekove molitve i deli miloszti v cslovekovo telovno ali diisevno dobro: da podeli bete-zsniki zdravje, miloszt szpokorenja gresnoj diisi, tolazsbo zsaloszt-nomi, vszaksemi pomocs v njegovoj sztiszki. Szlovenszko liidsztvo sze je zse od najsztarejsih csaszov sz po-szebnim zaviipanjom obracsalo do Marije, njoj na csaszt zidalo cer-kve. Vecs najsztarejsih cerkvi i far v Szlovenszkoj Krajini je po- 3* 33 szvecseno ravno Mariji na csaszt i to: v Turniscsi Mariji vnebovze-toj, na Tisini na csaszt Marijinomi rojsztvi, v Gornjoj Lendavi Ma-riji vnebovzetoj i v Markovcih (zse sztara cerkev iz 15. sztoletja) na csaszt Marijinomi obiszkavanji. Gda je v dobi krscsanszkih vojn romanje dozsivelo szvoj raz-cvet i szo »Mater bozso Mario vise vszejh driigih szvecov naj bole postiivali«-je- »Zselezne i Zalaszke SzCovene sztarodavne csasztitcle Marie tou veszdiio i ozsivilo, ka szo cejli narodje k njej szvoje ocsi podigavali ino njou za dare i miloscse bozse proszili. Zselezni i Za-laszki Szlovenje szo ttidi meli bliizi cerkve, gde sze je blazsena di-vica Maria csiidapuna i milosztivna szkazivala. Njim je Maria na piisztini v (Turniscsi) ino Maria na Tisini tak draga i liiblena bila^ da szo jo pogousztoma obiszkavali, pri njej szvoje szrce szegreli i sze najoukali. Ka sze Marie na piisztini doticse, szo zse davno romar-je stajerszkr, horvatszki ino vogerszki, steri szo od dalecs sem pri-hajali mocsno terdfii, da sze pri njej rada csiida godijo nad vszko-jacskimi betezsnimi, gluhiml, slejpimi, santavimi i nejmimi. Za voio toga je tamosni plebanos zmirom pomocsnika mogao imeti za opra-vlanje pokornikov (1334). Szam zemelszki goszpoud Turnscsa, Ban-fi Miklos, horvatszki ban, sze je lepo szvojim kmetom zdobrov peldov naprej szvetiti vu pobozsnoszti proti Materi bozsoj. On sze je najmre pri kriihi i vodi poszto pred dnevom vszaksega Marijinoga szvetka vszele; teda szo cejlo noucs szvecse gorele pred kejpom Divice Ma-rie v njegovom dolnjolendavszkom gradi, steroga je njegov ocsa Ste-van zozidao (1282) i vszako szoboto vecser ze vszov szvojov grado-venov derzsinov edno csiszlo je zmolo. Vszako Heto cse je lih szlo-boden bio od orszacskih poszlov, na den Velike Goszpe, tou je na deiv v nebovzetja Blazsene Divice Marie sze je v proceszii k turniskoj Marii potriidOj tam szpovedao i bozsim tejlom nahrano. Zse lepou sztari szi je dao pri Radamosovcih blizsecso nouvo pout proti Tur~ niscsi preszekati, od stere sze izda tamosnjim travnikom vogerszki veli »ban-uta« (banszka pout) »[Sztarine Zseleznih i Szalajszkih Szlovenov^ sztr. 14., 15 J. Prva doba bozse poti v Turniscse k »Mariji na pusztini« je te« da iz dobe pred reformacijov. V tom razdobji je turniska cerkeV szlovela dalecs na okoli - na Hrvatszko, Stajerszko i Vogrszko -kak romarszka cerkev. Sze szo prihajali Mariji sze priporocsat i jo proszit njenoga poszrediivanja pred Bogom poleg nasih szloven-^zkih ocsakov, tiidi verniki iz Stajarszke pa hrvatszki pa vogerszki romarje. Gda je bila turniska cerkev na konci 14. sztoletja (med 1.— 1383 -1392.) poveksana i poszlikana z escse zdaj ilepo vidnimi szli-kami ,je zse sz szvojov lepotov privablala vnozsino vernikov k Mariji, • ki szo jo v toj cerkvi csasztili. Zarocsenci szo pred vsztopom v hizsm zakon bozsopotovali z namenom, da bi szi szproszili blagoszlov i mir v hizsnom zakoni. Piszateo »Sztarin«, sztr. 18. pise: 34 »Vsze je na bozso pout slo eden szem., te driigi tam. Nasi Szilo-venje szo ttidi radi romali tak, da je niscse nej pervle v hizsni zakon steo sztopiti, dokecs je nej Mario za szebe zadobiti zselejoucsi, ni-steri csiidovitne Marie kejp, koncsi Mariona Piisztini (v Tur-niscsi) obiszkao. Vszako derzsincse sze je tak v szliizsbo vdinjalo, ka njemi ne bode sze branilo enkrat v leti kam na prousko (proscsenje) iti. ar je obcsinszka vera bila,, da brezi take pobozsnoszti hisni tiva-riske., sleri szo pervle nej na bozso pout hodili, morajo za volo szva-je med szebom nasztanjene szledkar na tozsbo lejtati.« V zahvalnoszti za poszluhnenje prosenj szo pobozsni romarje vnoge dare dali na cerkev. Tak na priliko je dao neksi Madjar K6-ver Gabor med 1. 1570 - 78. turniskoj cerkvi ^emlo kak v zahvalo i escse edno darilo driigoga romara je iz leta 1743. Po nasztopi turskih vpadov na ozemle Szlovenszke Krajine, ste ri szo bili poszebno pogoszti po zavzetji, Velike Kanizse 1. 1600., je romanje posztalo nevarno. Turske csete szo ravno romarszke cer-kve rade napadale, gda sze je zbralo doszta ludsztva. Zviinesnji ne-prijateo romarszke pobozsnoszti szo bili Turki. Notrasnji protivni-ki romanja pa je bilo luteransztvo, stero je nasztanolo v 16. sztoletji. Med letami 1543 -1673 je luteransztvo preplavilo celo szobosko de-kanijo i prMizsno med letarai 1630 -1660 szo luteranszki predikan-tje (fararje) tudi v turniskoj. bogojanszkoj i dobrovniskoj cerkvi, va bili vernike v novo Luthrovo vero. »V etom razburkanom vrejmem szo nasi Szlovenje zavolo szvoje katolicsanszke vere vnogo terpeh od v^^vkjs luteranov ino kalvinov, steri szo szi prizadevali njon zcsiszta vosztrejbiti i meszto nje szvojo med liidi vpelati. Ki kda bi vidilij da zagrebszki pupspek i Banfi Kristof Szalaszkih Szlovenov zemelszki goszpoud nepiisztita kmete z protesztanszkom oklom na-tepszti; ocsiveszno szo lutheranszki i kalvinarszki predikantje nikaj ne szmelij szo sze denok nekda nekda naszkrivoma k kmetszkim hizsam pritepli ino poszkiisali zapelavat. Najvecskrat szo sze v Tur-niscsi pokazalij kamo je k Marii vnogo romarov prihajailo. (Sztarine sztran 39.) V dobi reforraacije i za csasza turskih napadov je prle tak pri-liibleno romanje v Turniscse k »Mariji na piisztini« ali k »Mariji pod logom« v velkoj meri prehenjalo. Tiidi cerkev je bila okoli 1. 1664. pozsgana i lepota cerkve szkoro v celoti vnicsena. Liidsztvo je bilo zavolo nove vere razcepleno, malo pobozsno, od razburkanih csaszov podivjano i v sziromastvo vrzseno. Komaj gda szo nasztopidi mernej-si csaszi, gda szo sze verszke prilike vredile pa vsztalile i je prislo liidszko zsivlenje v navaden tir, je bozsa pot k »Mariji na ptisztink v zacsetki 18. sztoletja znova ozsivila. Da je tomi tak, nam szvedo-csi med driigim zdaj objavlena szlika sztare turniske cerkve. (Glej szliko!) Na szliki vidimo: od szpod od deszne sztrani je najprle cer-kev nato kapela szv. Antona i poleg kapele farov. Naj vazsnejsi del szlike pa je Marijina podoba z detetom Jezusom v narocsji, ki je \ zgornjem deli szlike. V szredini szlike je napisz: 35 Turniska romarszka cerkev med leti 1724 -1777 V zgornjem deli je Marijina podoba., zavolo stere je romalo v Turniscse vnogo naroda. 36 »B. M. V. colitur sub Dioecesi Zagrabiensi Turnyschae prope flu-vium Murae in Dominio Ballat. comit. Csaky.— Szlovenszki sze to glaszi:Blazseno Devico Marijo csasztijo v Turniscsi v zagrebskoj skofiji bCiizi reke Miire na veleposzesztvi Beltinci grofov Csakyjev.<< Iz napisza je razvidno, da je bila szlika zgotovilena v tisztom csaszi, gda je turniska fara bila escse pod zagrebskov skofijov; teda pred 1. 1777. Toga leta je bilo najmre Turniscse vklucseno \ novo szombatelszko skofijo. V napiszi je tiidi omenjeno ime rodbine, ki je mela cerkveno patronatsztvo v turniskoj cerkvi, rodbina — »Csaky«. Csakyjeva rodbina je dobila v poszeszt beltinszko velepo szesztvo 1.1724. K beltinszkomi veleposzesztvi je pripadnolo tiidi Tur-niscse. Iz toga szledi, da je szlika mogla nasztanoti med letami 1724--1777. Podoba Matere bozse, ki je v zgornjem deli szlike, je iszta kak scse dneszden na glavnom oltari nove cerkve, kama je bila prenese-na iz sztare. Posztanek podobe szpadne v prvo polovico 18. sztoletja. Njene barocsne poteze to szvedocsijo. Verjetno je da je szlika bila napravlena ravno zavolo te nove Marijine podobe i to zavolo roma-rov, steri szo zseleli szliko »Marije pod llogom« neszti domou v szpo-min. Pri vszeh romarszkih cerkvaj je najmre navada, da szi romarje kiipijo podobice, kejpece, szlike, stere predsztavlajo romarszko cer-kev i podobo Matere bozse stera sze v tisztoj cerkvi csaszti. Tak je bilo tiidi pri Turniskoj ceikvi. Escse pred petdeszetimi letami je bio na farofi v Turniscsi poszeben bakrorez, sz pomocsjov steroga szo delali podobice za romare. Turniski plebanos Szalaj pise 1. 1905. (Kalendar Szrca Jezusovoga): »Na farofi sze csuva kejp D. Marie vnebovzete na knfri zrezani, z steroga szo kejpe romarszke redili.« Primerjanje objavlene szlike i bakrorez, od steroga pise Szalaj, bi mogocse pripelalo do razjasznitve, v kaksoj zvezi szta priobcsena szlika i omenjeni bakrorez. Tak szlika kak bakrorez pa szta naszta-nala zato, ar ie bila turniska cerkev negda, glaszovita bozsa pot pod imenom »Marija na piisztink ali »Marija pod logom«, tak nazvana zavolo hrasztovih logov, steri szo bili v okolici. V zacsetki 19. sztoletja je zaniraiva Csaplovicsova izjava od ro-manja k »Mariji na piisztini«: »Negda je bio te kraj jako znameniti, nekelko zato^ «ar je tii farna cerkev cele goszpocsine, escse bole pa zavolo podobe Matere bozse^ ki je v njoj i zavolo stere roma szem vnozsina naroda.« Tak je escse okoli 1. 1828. romalo v Turniscse vnogo naroda • Dnesz vala kak romarszki den szvetek Marijinoga vnebovzetja -iszti szvetek kak negda.— Mati bozsa, nase viipanje i pomocs, ki te je nas narod sztoletja csasztio, proszi za nasz v denesnjoj sztiszki! (Op. ur.) V to znamenito romarszko cerkev v Turniscsi sze je nase liidsztvo vszikdar z velikim zaviipanjom zatekalo. Mariji je po- 37 tozsilo szvoje nevole i pod Njenim materinszkim plascsom iszkalo szvojo tolazsbo. Tak je narod priromao tiidi letosz (1941.) v velikom stevili. Prisla je procesziia iz szobocske fare. Poszebno velikivi szta bile procesziji iz beltiszke fare, ki szo jo vodili kaplan g. Skafar i do-maesi akademiki (Szraka, Mujdrica), pa iz csrenszovszke fare, ki szta jo vodila kaplan g. Prah i novomesnik g. Kreszlin. Tiidi iz drii-gih far pa vesznic je prislo vnogo liidi, da szo razgrnoli pred Marijo szvoje tezsave i z novim viipanjom sli na szvoje dome. asi znam u SI»H B r/ I! Ludsztvo nase krajine je vszikdar rado cstelo i sze vcsilo; zse-jalo je po izobrazbi, kulturi. Tiszti nasi liidje, ki szo prisli v visise sole, pa szo radi pomagali szvojemi lliidsztvi na poti do znanja i ple-menitoszti — zato szo niemi pfszali knige i novine. Mnogi nasi mo-zsje pa szo tlidi znansztveno raziszkavali naso krajino i piszali o njej v raznih jezikaj. Pa diiigi szo piszali o razlicsnih drugih pitanjaj i szi sz tem dobili glaszovito ime v szveti. Vszi tej szo pokazali vre-lo liibezen do nasega naroda i jezika; vszi tej szo nasi najbolsi, vr-hovi nasega diisevnoga dela — zato szmo je duzsni poznati. Njuvo de-lo je del nase zgodovine. Oni morejo biti vszikdar poszvet, steri zo ve naso mladino za szebov na pot liibezni i dela za naso krajino. Ne omenimo vszeh do zadnega, ki szo kaj piszali,; szamo glavne i te po abecednom redi i szkiipinaj. PESZNIKI I PISZATELI Basa Jozsef, r. 189-4. v Beltincih, mro 1916. v Szombatheili kak bo-goszlovec. Pod imenom Miroszlav je piszao peszmi v Novine, Mari-jin liszt; pripoveszti v Kalendar. Njegove peszmi szo izsle v knizsi-ci 1936. leta. Dr. Pavel Avguszt, r. 1886. na Cankovi (glej nizse znansztveni-ki!) je piszao v mladih letaj szlovenszke peszmi. V zadnjih letaj je priseo med dobre vogrszke pesznike z dvema knigama peszmi. ZNANSZTVENIKI Mikola Sandor,, r. v Petrovcih 1871., vpokojeni visisi ravnateo gimnazije, dopiszni csllan Vogrszke akademije znanoszti v Budape-sti, je napiszao v vogrszkom, nemskom i fracoszkom jeziki vecs knig iz fizike (naravoznansztva) i matematike (visisega racsunsztva). 38 . Tri leta je izdavao szlovenszki meszecsnik Domovina i napiszao ve23 knizsic o nasoj krajini. , Dr. Oslaj Franc, r. Filovci pri Bogojini, f 1932 v Pesti, profe-szor. Piszao je vogrszke i szlovenszke cslanke o zgodovini nase kra-jine. Dr. Pavel Avguszt, profeszor v Szombat-heli i na vszeucsiliscsi v Szegedi, je kak jeziko szlovec prvi natenci raziszkavao v mnogih szpisih nas jezik. Zna-meniti je znansztveni liszt (Vasi) Dunantuli szemle, steromi je ure-dnik. Napiszao je escse dosta raszprav iz vogrszke i szlovenszke knizsevnoszti. PISZATELJE POSZVETNIH KNIG I NOVIN ZA LUDSZTVO Avgusztics Imre, r, 1837. v Murszkih Petrovcaj, f 1879. v Buda-pesti. Bio je hitropiszec (sztenograf) v drzsavnom zbori. Izdavao je od 1875. do 1879. »Prijatel - znanoszt razserjiivajocse novine«. Na-piszao je Navuk vogrszkoga jezika i prirodopisz sz kepami za na-rodne sole. Kardos Janos, r. 1801. v Norsincih, f 1875. na Hodosi kak evan-gdlicsanszki farar. Poszloveno je »Knige cstenja« za sole i vecs vo-grszkih peszmi, poszebno Aranyovoga »Toldija«. Klekl Jozsef szt., r. 1874. na Krajni je z driigimi zacsao izda-vati 1903. Kalendar Szrca Jezusovoga, 1913 pa Novine, stere je du-ga leta vrejiivao i piszao. PRENASAJMO MOSKO I POTRPEZSLIVO TO, KA MOREMO TRPETI! 39 Klekl Jozsef ml. r. 1879. na Krajni, f 1936. kak plebanos v Vel. Dolencih. Bio je vecs let urednik Kalendara, v steroga je napi-szao doszta zgodovinszkih. narodopisznih i vzgojnih cslankov. Vre-jUvao je 1. 1918 / 19 tiidi Novine. Kosics Jozsef, r. 1788. v Bogojini, f 1867. kak plebanos na Gor-njem Szeniki. Poszloveno je Kratki navuk vogrszkoga jezika; napi-szao je Zgodbe vogrszkoga kralesztva i lepo knigo Zobriszani Szlo-ven i Szlovenka med Murov i Rabov . Kiihar StevaiL, r. 1882. v Bratoncih, f 1915 ravno tam kak di-jak. Zapiszao je doszta nasih narodnih peszmi, pripoveszti i satring v nase domacse i znansztvene liszte pa knige. Z Ivanom Jericson.i szta 1914. izdala knigico Narodne peszmi vogrszkih Szlovencov. PISZATELJE POBOZSNIH KNIG I NOVIN A) Katolicsani. Basa Ivan., r. 1875. v Beltincih, f 1931. kak plebanos v Bogo-jini. Szesztavo je Katolicsanszki katekizmus za nase sole. Bio je vecs let urednik i szodelavec Marijinoga Hszta i od zacsetka szodelavec Kalendara, pri steroga usztanovitvi je pomagao. Borovnjak Jozsef, r. 1826. pri szv. Benedikti v Kancsovcih, f 1909. kak plebanos na Cankovi. Nanovo je izdao Miklosa Kiizmi-csa Knigo mdlitveno. Napiszao je molitvenik »Diihovna hrana« i »Szveti angel csuvar« pa Maili katekizem. Dr. Ivanoczy Franc. r. 1857. v Ivanovcih, f 1913. kak esperes na Tisini. Tiidi on je nanovo izdao Kiizmicsevo Knigo molitveno, sz Pe trom Kolarom pa Malo biblijo sz kepami. On je zacsno izdavati ^ rnladimi pomocsniki Kalendar; on je vodo driige diihovnike v szkrbi za katolicsanszki tiszk. Szam je piszao v vogrszke novine i nas Ka-lendar o zgodovini nase krajine, o nasih mozseh, o tezsavah i pra-vicah nasega liidsztva. Kerec Jozsef. r. 1892. v Proszecskoj veszi v szebescsanszkoj fari, diihovnik Szalezijanszke driizsbe, deliije od leta 1921. na Kitajszkom. Kak miszijonar je doszegno cseszt aposztolszkoga vikara, to je mi-szijonszkoga piispeka. Vlada pa ga je imeniivala za szvojega szve-tovalca- Nasztavo je kitajszke krscsanszke novine, mnogo sdl, tisz-karn i t d. Kerec je najveksi siriteo krscsanszke i evropszke kulture, steroga je rodila nasa szlovenszka krajina. Klekl Jozsef szt. (glej vise!) je napiszao molitvenik Hodi k ol-tarszkomi Szvesztvi. Nasztavo je 1904. Marijin liszt, steromi je bio duga leta urednik i pisateo. Tiidi v Novinah i Kalendari je na piszao doszta verszkih szpiszov; poszebi pa je izdao vecs nasih knig. Kuzmics Miklos. r. 1738. v Gornjih Szlavecsih, f 1804 pri szv. Benedikti v Kancsovcih, gde je bio plebanos i »okrogline szlovenszke vice - osporos«, kak sze v knigah szam imeniije. On je napiszao pr- 40 vo knigo za katolicsance nase krajine v »sztaroszlovenszkom« je ziki: Szveti Evangeliomi 1780. Szesztavo je za sole, sterim je bio nadzornik, biblijo i szilabikar (csitanko). Escse dneszden je priliible-na njegova Kniga molitvena, ki je bila zse do dvajszetikrat znova natisznjena, . ¦ i •. •¦ , ., Dr. Rogacs Frane, r. 1882. na T i s i n i bivsi ravnateo piispekove piszarne, zdaj kanonik i papov prelat v Szombathe-lyi, je napiszao vecs znansztvenih i cer-kvenih knig v vogrszkom jeziki (Jezus gyermekkora. Wellhausen hexateuchus-elmelete, Urnapi dal) i doszta cslankov v liszte. Szakovics Jozsef, r. 1876. v Vadarcih, f 1930. na Dolnjem Sze-niki kak plebanos. Napiszao je mali katekizmus, doszta cslankov v nase liszte i vecskrat izdao i pripravo Kiizmicsovo Knigo molitveno. B) EVANGELICSANI Bakos Mihal., r. v Salovcih, f 1803. v Surdi. Izdao je knigo cerkve-nih peszmi Nouvi graduval (1789). Barla Mihal. r. 1778. v Szoboti, f 1824. Napiszao je dve mo-litvenivi i peszmenivi knigi. Cipott Jiiri^ r. 1794. v Csrnelavcih, f 1834. kak farar na Ho-dosi, je napiszao molitvenik Diihovni aldov. Kardos Janos (glej vise!) je napiszao tiidi vecs solszkih ver-szkih knig i poszloveno szveto piszmo sztaroga zakona. 41 Kiizmics Stevan, r. 1723.V Sztriikovcih, + 1799. v Surdi (Szo-mogy) kak farar med Szlovenci, ki szo te escse tam zsiveli. Napi-szao je Vore krscsanszke kratki navuk. Najvekse njegovo delo pa je »Nouvi zakon ali Testamentom.« zdaj oprvics z grcskoga na szta-ri — szlovenszki jezik obrnjeni.« (Hale 1771). Zatoga volo je K. naj-znamenitejsi nas evangelicsanszki piszateo i ne n. pr. Kardos. Szever Mihal z Vanecse je zsivo okoli 1750 i bio vucsiteo. Na-piszao je Red zvelicsansztva (1747). On je driigi nam po imeni po-znani piszateo nase krajine. Temlin Ferenc sz Krajne je napiszao 1715. evangelicsanszki Gyorszki katekizmus, prvo knigo v nasem gucsi, ki sze nam je pa ne ohranila. URADNA IMENA IMENtJVANIH VESZNIC Siiriihaza — Sztrukovci Bellatinc — Vaslak — Vanecsa Vashidegkut = Battyanfalva =- Rakicsan Peterhegy — Bantornya — Turniscse Filoc-Bagonya— Cserfold — Csrenszovci Murapetroci — Felsolendva — G Lendava Ujtolgyes — Nagypalina — V Polana Orihodos — Fesoszdlnok — Gor Szenik Veghely — Murabarati — Bratonci Nagydolany — Felsoszentbenedek— Szv Benedikt Felsocsalogany— Alsoszentbenedik— Ivanovci Tiborfa = Csendlak —Tisina Sal — Kolesvolgy — Proszecska vesz. Kisszombat — Beltinci Cankova C. Petrovci Filovci pri Bogojini Murszki Petrovci Norsinci Hodos Krajna Veliki Dolenci G. Szlavecsi Vadarci Salovci Csrnelavci Peszem v vecsernih voraj. Vtuno szam v trepeti mracsnega vecsera razgrno ti roke v objem. Znova sze mi na bregaj nemira csuni zlati-miszli liibe ziblejo v prijeten szen. Dol po Miiri mi veszlaris meszec ti obszevle pot. Z belov rokov v meszecsini szi krmaris. Kita tvojih vlaszi razmetavle kundrav plot. Vszaksi den szi ti pri meni; mehki diih nad me roszis. Daj, ednok sze me okleni, da me nikdar ne piisztis. Krampacs Ivan 42 VECSER PRI MCEI. Lehko zibaje premika sze vodna perot tenkomrena, mimo korit, pred leti szkopanih v mehko zemlo, mimo grmicskov i trave narezane spicsaszto, z rozsami szpletene, vali stimijo, mimo sze penijo zsivo. O, kama, vaJli, bezsite, drszite? Sz szebov me vzemite^ z menov igrajte sze,, Itistni, veszeli fanticsi! Voda preteka sze, bije i lizse pomali, naszkrivoma mehkovlasznato travo. Miszeo je moja, kak vali igravi^ dnesz sze pred menov penijo ednakomerno. V vsze szam zalubleni: v pole, v logove^ hizsicske^ v nase szirmastvOj vszemi poliib szam igrav Vali drszijo,, sumijOj z menov drobijo miszli bezsecse^ szlutnje mehkecse v diiso roszijo mi. Nocs szi namacse szvoj plascs N v vodi zse kmicsni. Bisztri vali zracsni noszijo v rokaj csaso mirii. Mlini zamirajo prek od gozdicsa sz szvojov triidnov peszmijov. ' Ka pa cse molijo zsmetne Hopate molitev za repecse zrnje psenicsno. Vali drszijo sziedi drobijo mlinszkih lopat. Brod je poliibo travo pri bregi i sze naszlono. , triiden priszlono je nogo na prod naneseni. Tii je tihotno zdaj vsze. Vali drszijo ob brodij pocsaszi^ kak na veszi t decski vecser ido. Z vali igram sze. Mene perot je odneszla vodna sz szebov. Vali drszijo pocsaszi^ tiho giblejo vodno perotj Hiibki plot, gde sze zadevle zse miszel mi beszna.— K. I. 43 Muzsikas na meji Na meji je vszikdar kaj novoga. Rascsan ki je meo cimprano hizso, szi je v kratkom csaszi pri-svercao telko, da szi je kiipo lepo, novo harmoniko pa velko zalogo szaharina. Zmetao je szaharin v harmoniko, szi vrgeo prek ram pa hajdi proti meji. »Kama pa Rascsan, kama?« zselejo znati na toj sztrani meje. »Ovim tam prek bom maJlo zaigrao,« je pravo Rascsan. »Zse-nijo sze.« Pa reszan ide. »Kama?« bi radi znali ovi na driigoj sztrani. »Na gosztiivanje me zovejo igrat.« ' »Pa nam prle tii malo zaigraj.« »Ne vtegnem, goszpodje! Gosztiivancsarje me zse csakajo. Gda bom so nazaj, te, cse bi radi , goszpodje.« Pa ide do prve goscse. Na szkritom i dogovorjenom kraji na zavoji ga csakajo »gosztiivancsarji«. Rascsan jim da prek szaharin, szpravi peneze, sze z njimi dogucsi pa za driigics i zadovolen kora-csi nazaj proti meji. »O, zse nazaj-----------« »Kak vidite! Predugo szte me zadrzsavali, pa szo szi tam go-sztlivancsarje zebrali driigoga muzsikasa. Grdo je to od vasz, da szte me szpravili vkrai od penez pa od szliizsa.« sze potvarja pred nji-mi Rascsan. »No, no, nikai zato! Szamo zaigraj nam, ve ne bos zobszton.« Rascsan szi reszan vszede pa zacsne raztegiivati harmoniko. Na sztoli pred njim pa sztoji puna pletenka vina i Rascsan jo rad nagi-ble pa igra. Hej, to vam je majszter! V vszeh ocsaj sze zabliszkecse, peszmi sze oglasajo i vrocsa krv sze pretaka v hladnih sztrazsarih. • Za csaszek Rascsan prehenja, da szi nekelko odpocsine! »Igraj, ne bos zabadav!« y' »Szam triiden, goszpodje.« ... . t »Igraj, ne bos zabadav!« V kranscsak njemi kaplejo penezi, a Rascsan igra, pije pa sze szmeje. Keszno v nocs sze komaj poszlovi. »No Rascsan, ka nam nikaj ne bos zaigrao?« ga proszijo i zselejo na toj sztrani meje. »Zaigrao szam zse obojim,« pravi Rascsan. »No vam bom scst zaigrao. pa zabadav, placsali szo zse oni.« Pa igra. Reszan, Rascsan je majszter! »Tamo je szelo moje, tamo je ljubav moja,« sze tuzsno razlevle v nocs, gda Rascsan prebira glasze. »Izvrsztno szi nam zaigrao,« szo puni hvale, gda sze Rascsan szpravia domo. Decsko sze szkrivoma naszmehne pa vliidno pravi: »Cse bi znali, goszpodje,, kak izvrsztno!« »Ve szmo pa csiili,« sze njerai rezsijo, reksi pijan je zse. Rascsan pa na kratko:: »Ka csiili! Szamo ka szte ne vidili.— Lehko nocs!« ;¦ " 14 pengov... SISI ^ . (BOZSICSNA ZGODBA) V ednom meszti je zsivo sziromaski sostar, ki sze pa nikak ne mogeo na racsun szvoje mestrije obogatiti. Ne mogocse zato, ka szo sze liidje odlocsili za to, da vecs ne bodo noszili skornjov: ve je na-pravo tak dobro obiitev, do szo sze szami liidje tozsili, kak to, da nemrejo raztrgaii csrevlov, stere je on zasio. Meo je doszti narocsnikov, tiidi placsali szo posteno, nieden ne szkrivoma odiseo z neporavnanim racsunom — pa itak sostar Janos ne mogeo priti na zeleno vejo. Janos mester zato ne mogeo nikam priti sz szvojim vertsztvom, zato, ka njemi je Bog dao poszebni blagoszlov: vszakse leto sze nje-mi je rodilo dete, decsek ali deklicska i vszaksi je bio zdrav kak riba. »Oh, Bog moj dragi,« szi je vszikdar zdihavao Janos mester, gda je zse njegova driizsina narasztla na seszt, szedem, oszem. Gda pa ob konec toj dugoj vrszti? Pa je prislo deveto dete; zsena je vmrla; to je bio tii konec toj vrszti. Dva, trije szo zse hodili v solo, ednoga je trbelo vcsiti hoditi, drii-goga nosziti na rokaj, tretjoga nahraniti, tomi szkiihati mocsnik, ovoga mujti pa oblecsi — z ednov recsjov: vszem szliizsiti pa pre-szkrbeti krlih. Zdaj jim je trbelo zmeriti eipele, devet parov naednok! Zdaj je trbelo posztilati, vsza hizsa od dver pa do oken je bila edna szam*. poszteo; vsze je bilo nametano z malimi, veksimi, rjavimi, plavimi i csarnimi csloveskimi glavami. »Ah, Goszpod Bog, kak szi me blagoszlovo« szi je vecskrat zde-hno te veren mester, gda je prek ponocsi delao, za nje. Ali nej meo vzroka, da bi sze tozso! Vszi do zadnjega szo bili zdravi, vrli pa tiidi lepi i vszi szo meli zdrav zselodec pa zdrave kotrige. Raj devet fa-lacskov kriiha, kak edno kantico vracva, raj devet poszteo edno po-leg driige, kak edno mrtvecsko drevo med nje! Pa tlidi szo njegova deca ne mela niksega namena vmreti. To njim je zse bilo tak dolocseno, da sze jih bo vszej devet prerinilo szkoz zsivlenje i niednomi ne prepiisztijo szvojega prosztora; niti descs, niti szneg, niti sziihi kriih jim ne naskodo. 45 v A Ednoga bozsicsnoga vecsera je Janos mester keszno so proti do-mi. Raznasao je zgotovleno obiitev vszaksemi na dom i za to dobo telko penez, kelko je potrebiivao za szvojo mestrijo za dnevne po-trebe. Na poti domo je vido na vszaksem vogli sztole, vsze oblo-zsene z zlato — szrebrnimi ovcskami pa babikami, ki szo jih odavali za deco. Janos mester sze je tii pa tam sztavo i sze pitao: »Nekaj bi trbelo kiipiti. Ka? Vszem devetim? To bi prevecs ko-stalo! Naj kiipim szamo ednomi? Te bi'driigi bili nevoscseni. Ne, to-ga ne! Jim bom zse dao driigi bozsicsni dar, lepi, dober, steri sze nc sztere i steroga sze bo vszaksi veszelio. . .« »No, deca, eden, dva, tri, stiri . . . szte vszi tii?« jih je pitao, gda je sztopo med szvojo velko driizsino. »Znate, da je dnesz szveti vecser? To je veliki szvetek! Jako veszeli szvetek! Gnesz vecser ne bomo nikaj delali, liki sze szamo veszelili.« Deca szo sze tomi tak razveszelila, da szo malo ne razneszla hizso. »He, csakajte deca! Mam lepo, jako lepo peszem; sparao szam jo za te den, kak bozsicsni dar i vasz jo scsem navcsiti.« Deca szo zse z velkim navdiisenjom obeszila ajteki za sinjek i v narocsa, da szo ga malo ne raztrgali zavolo peszmi,. »No, ka szam pravo! Cse bote vrli! Lepo v vrszto! Tak, mali naprej, veksi odzaja.« Tak jih je lepo razvrszto, kak zsvegle na orgolaj. Dva najmlaj-siva szta szplezila ajteki na kolena pa roke. »Zdaj pa mir! Najprle zaszpevlem jaz, vi pa za menov.« Potom je z resznim, pobozsnim obrazom vzeo zeleno kapo z gla-ve i zacsno lepo, donecso peszem: »Szveta nocs, blazsena nocs.......« Veksi decski pa deklicske szo sze najprle navcsile vizso. To je bilo veszelje, gda szo jo zse vszi znali! Vszeh devet je naednok szpe-valo na drogno i tenko to lepo peszera, stero szo szpevali angelci na szveto nocs, i jo scse brscsasz szpevlejo tiidi dnesz, gda odmeva veszeli glasz devetero neduzsnih diis visziko do neba. Brez dvojbe sze jako veszelijo toj peszmi tam gor v nebeszaj. A tem menje sze veszelijo toj peszmi tam gori v prvom nadsztrc- pji. Tam zsive bogat, a szameren goszpod v devetih szobaj. V ednoj szedi, v driigoj szpi, v tretjoj pipo kadi, v strtoj je, sto zna, ka de- la v driigih szobaj? Nema zsene ne dece, ma pa telko penez, da szam ne ve kelko. Te bogati goszpo je te vecser ravno szedo v szvojoj szobi i premislavao, zakai jesztvina nema niksega teka, zakaj nemre mir- no szpati v mehkoj pozsteli, gda zacsiije odszpodi z Janos mesterove hizse najprle tiho, nato pa csiduzse bole glaszno, veszelo peszem. 46 Szprva ne steo nikaj dati na to, miszlo szi je bo zse vtihnilo. A da szo zse deszeti krat zacsnoli szpevati to peszem, ne vecs mogeo duzse prenasati toga. Vgasnjeni cigar je vrgeo vkraj i koracso doli v sostarovo hizso. Te szo ravno prehenjali sz peszmijov, gda je sztopo v njuvo szo-bq i zacsiideni Janos mester sze je sz szpostuvanjom zdigno sz szvo-jega sostarszkoga sztolca. »Vi szte Janos mester, sostar, je-li?« ga je pitao bogati goszpod. »Kakpa, blagorodni goszpod! Zselite par szvetlih skornjov?« Ne! Ne szam zato priseo. A — a pa doszta dece inate!« »Mam, mam, blagorodni goszpod, male pa velke. Doszta viiszt je, gda szi vszedemo k sztoli.« »Escse vecs, gda szpevlejo! Csiijete vi, Janos mester: jaz bi vam rad prineszo szrecso. Dajte mi ednoga od teh malih, da ga vze-mem za szvojega, ga dam solati, z menov bo potiivao poi szveti i vel-ki goszpod bo, da bo scse pomagao vszem, ki szo doma.« Janos mester je pogledno z velkimi ocsmi na te recsi. Ta recs ne bila tak mala: edno dete izsolati za goszpoda. Sto sze ne bi razveszelo torai ? Kak ne bi dao ? Kakpa, da rad da! Ve je to velka szrecsa. »No, pa mi zberite ednoga, pa te ideva. « * ¦ - _ Janos mester je zacsno prelbirati: 47 »To je Lekszi. Toga ne dam, te sze dobro vcsi, te bo diihovnik, to je deklicska, deklicsk pa tak nescsete; Ferkec mi zse pomaga de-lati, brez toga nemrem szhajati; Jancsek, vis, vis, te je pa krscsem ravno na moje ime, toga nemrem dati; te mali Jozsek je pa scsiszta maternoga zrasza, ka bi szi ona miszlila, csi toga ne bi meli pri hi-zsi.? Na, to pa je pa deklicska, sz tov ne nikaj, pa scse tii Pavlek, steroga je mama najraj mela, oh, szirota zsena, v grobi bi sze obr-nola, cse bi ga dao tiihincom, teva dva pa szta scse premaliva, ka bi szi z njima zacsnoli, blagorodni goszpod?« Tak je sze pregledno do konca, pa szi li ne mogeo zebrati. Pa je pali zacsno pri najmlajsem, pa li ne mogeo niednoga dolocsiti sa goszpoda. Da on ne ve, steroga bi dao, zato ka ma vsze jako rad. »No, deca, szami sze odlocsite: steri scse iti? Steri scse biti vel-ki goszpod, da sze bo v kocsiji vozo, no, povejte ? Sze naj, sztopi, ste-ri bi rad?« Szirmak sze malo ne szam razjokao, gda jim je to povedao. De-ca pa szo sze szkrila ajteki za hrbet. Zgrabili szo ga za roke pa noge, oprijeli sze njegovoga ledernoga predpasznika, tak szo ga dr-zsali i sze szkriva.li pred velkim goszpodom. Nazadnje sze Janos mester ne mogeo vecs premagati; vsze prek jih je obino i zacsno bridko jokati, deca pa z njim vred, »Nemrem, blagorodni goszpod, nemrem! Proszite vsze driigo od mene, szamo szvoje dece nemrem dati nikomi, cse jih je zse Bog meni dao.« »Kak szara scses,« je pravo bogati goszpod. »A to bi rad, da za volo mene vecs ne szpevles sz szvojov decov. Zato ti dam jezero pen-gov. Na!« Janos mester scse nikdar ne csiio te recsi: jezero pengov, zdaj pa jih ma na dlani szvoje roke. Blagorodni goszpod je paJli so v szvojo szobo dugi csasz odavat. Janos mester pa je z velkimi ocsmi gledao na jezerko, ki je scse ne vido, a nato je pa sz sztrahom zapro v lado, kliics djao v zsep i vtihno. Vtihnola szo tiidi deca. Neszmejo vecs szpevati. Szam Janos me-ster je brezi recsi hodo gori pa doli i v csemeraj nagnao maloga -szirocse steroga je pokojna mama mejla najraj, - gda je priso k nje-mi i ga proszo, naj ga pali vcsi lepo peszem, ka jo je zse pozabo. »Ne szmemo szpevati!« Po tom szi je vszeo k deli, zacsno naglo rezati i sivati. Naednok pa sze je szpoto, da szam sepecse: »Szveta nocs, blazsena nocs. . . .« Najprle sze je vdaro po viisztaj, nato sze pa razcsemero, vrgeo kopito ta, prevrgeo sztolcsek, odpro lado, vzeo jezero pengov: odbe-zsao gori v nadsztropje k goszpodi. »Dober nas blagorodni goszpod, proszim vasz, vzemite peneze 48 ¦ nazaj! Szamo da lehko szpevlem, gda je meni vola, zato ka je nasa peszem vecs vredna, kak jezero pengov.« Vrgeo je peneze na szto, bezsao nazaj k szvojoj deci i jih vsze povrszti polublao. Posztavo jih je v red kak ^zsvegle na orgolaj, szam szi vszedo med nje na mali sztolcsek, nato pa szo zacsnoli iz csisztoga szrca znova szpevati: »Szveta nocs, blazsena nocs. . .« Bili szo veszeli, kak da bi bila ta cela velka hizsa njuva. On, steroga je bila ta hizsa, pa je szam hodo po devetih szobah, pa szi premislavao, ali more steri cslovek najti kakse veszelje na toia veilkom, dugocsasznom piiklavom szveti. i. ¦ . f: j> ";_¦ (Po Jokai Mori: »Melyiket a kilenc koztil«.) ® 1 HAHN SAMU Muraszombat Vasut ut 1. Manufaktura, kratko blago i pletenine, sze odavle po dnevnoj naj-nizsisoj ceni. Igracske za Bozsics! eo Radioaparati, bicikli, zseleznina, sparhati najfalejse dobite pri NEMEC Jžnosi MURASZOMBAT ALFA ZASZTOPSZTVO Sztrokovna radiodelav-nica-purijenje akumu-latorov. •;: PRI liliil HifOlfl Muraszombat Lendva ut 37 sze dobi vsze vrszte specarije. 49 Kmecska hizsa. Nasa kmecska hizsa je szvetiscse, v steroj molimo, v ste-roj glaszimo i gojimo vero pa zsivlenje po veri. Nasa kmecska hizsa je ognjiscse liibezni do rodne griide. Nieden sztan ne tak trdno po-vezan z rodnov zemlov kak kmpcski. Ocsovje, dedeki, pradedeki szo zsiveli na njoj, jo sz triidom i znojom obdelavaCi i z lubeznijov szo jo gojili i csuvali za szvoje szine. Toj tesznoj i nerazriislivoj pove-zanoszti nasega kmeta z zemlov i toj lubezni do domacse rodne grii-de, sze mamo zahvaliti, da szmo ne izginodi z zemelszkoga povrsja. Nasa kmecska hizsa je dom n a -s e r e c s i. Tii szmo csiili pr-ve materne szladke recsi, tti szmo sze vcsili prvikrat gucsati, tti szmo vzliibili szvoj materni jezik. Jezero i vecs let nam je kmecska hizsa gojila i ohranjala nas szlovenszki jezik. : ,¦ - ' Ta hizsa nam je mati kfiisna, s- - .; ¦k .¦/¦¦". v A zemli sztebef je csesztit, . > ¦•¦¦.-.. . iz kmetszkih hizs nam hrana diisna, ' . *z kmčtszkih hizsEnam znanja szvit. - Na gredaj nega vecs rozs... Na gredaj nega rozs. . Vsze szo rozse potrgane in v venec szpletene djane na grobove, gde pocsivle dete malo, zsena, mozs. Na gredaj nega rozs... r - , . - ' Rozse na cintor nesze ' •• materi dete, szesztra brati, zseni mozs. .' Zato na gredaj nega rozs .. Pavel Gal. 50 Zima je tii. Zima je pred dverami. Ne miszlimo tii na tiszto zimo, ki jo pre-szedimo okoli topile pecsi, piri kolinaj i pri veszelom liipanji szeme-na., gda sze szmeh rnzszipavle po hizsi. Ne, pred nasimi ocsmi je ledena zima. ki sztiszka zobe i nara mraz szili szkoz raztrgano obleko. Pred nasimi ocsmi sze odgrne cela armada tisztih, ki nemajo jesztl, ne tople obleke i ne drv. Denesnji csasz je rodio doszta szi-romakov, ki szo szi ne szami zakrivili szvojega sziromastva. Szo neduzsna deca^ k! szo zgiibili sztarse^ potolazsimo jih, naszitimo i oblecsimo jih! Szo driizsine,, ki nemajo zemle^ ne doma,, tiija ceszta jim je dom i nebo jim je sztreha— pomagajmo jim! Sz tem bomo najlepse szpunili driigo najvekso Krisztusovo za-poved: Liibi szvojega blizsnjega kak szamoga szebe. Pokazsimo, da szmo reszan krscseniki^ bratje i szesztre nebeskoga Ocse i vredni nosziti krscsanszko ime. , Gdakoli sztopis v kresmOj kavarno alli modno trgovino I tara razmetavles peneze za nepotrebne recsl, sze zmiszli^ da vnogi,, vnogi nema nifi koscska kriiha, da bi szi za szilo poteso glad i vnogi nema niti filera za obiiteo ali obleko. Bojna je. Ziraa je na pragi. Opri szvoje szrce, razgrni szvojo liibezen do nasih bratov i szeszter, cse ne zselis, da bi tiidi nad tebe prisle takse nevole i takse sziromastvo. Naj te gene jocs neduzsno-ga deteta^ mile i lacsne ocsi deklicske i zaszkrbleni obrazi driizsin^ ki sz sztrahom gledajo blizsajocso sze zimo^ a z velikim vupanjom v tebe. 51 POMOTA. (VESZELA ZGODBA) Veliki cucko je bio zse za mladih let, a njegov ocsa je pa pravo, ka bodo iz taksih imenitni lirdje. Zato ga je dao v mescsanszko so-lo: naj njemi pamet escse bole nabriiszijo. A profeszorji szo med briisenjom v pamet vzeli, ka ne ladajo z njim, zato Sza ga sz tretjo-ga razreda vo vrgli. A bili szo pa oszvedocseni, ka sze bo decsko imenitno szkoz tezsko zsivlenje prerino. Ime njemi je bilo Boroka Josko. . - . V tizstom csaszi je preci naopak bilo na szveti. Voni je ravno konec bio bojni, doma szo pa zacsnoli noreti liidje i tecsasz niti ne-szo miriivali, dokecs neszo poszkiiszili komuniszticsne republike i o-szvedocseni szo bili, ka je to do dna vrhnje, szmetena. Od toga pa zdaj ne bomo gucsali, kelko szi je pokvarilo zselodec od nje. Rdecsa armada je cele serege nadarjenih nabrala na vulicaj, ki szo bole znali ravnati orszag, kak prejsnji liidje i nekak je tiidi v komaj 16 let sztaromi Boroki Joski najsla imenitnoga tajnoga dc-tektiva. Za takse je bila v tisztom csaszi najveksa szila, ar je szama vlada gorecse iszkala, zdaj kaicse fine szkrite bunde, zdaj pa nikaj-vredne protirevolucionarce. I ar je Boroka Josko izvrsztno znao vo-hati, szo ga za detektiva posztavili. Ar je pa rdecsa vlada doszta zmocsaja noszila na glavi: sze je zmocsaj raztopo na njej i meszeca auguszta szo bezsati zacseli, kak da bi je mazali. , ¦ - Boroki Joski szo pozabili povedati, naj bezsi, zato je sziroma-csek mladi detektiv osztao na policiji. Prisli szo novi liidje, a tem je ravnotak potreben bio taksi decsko, steri je poznao szkrivne po-ti bivsih goszpodov, zato neszo namazali sz szmolov pete osztanki rdecsih, nego obdrzsali szo brezmusztacsnoga decska za tajnoga re-dara: naj zdaj v postenoszti szliizsi domovino, cse je prle zmozsen bio za falotarije. I na veliki haszek njim je bio. Pamet je tak znao zasziikati, ka cse je na ulici najseo konjszko koszminje, je sz toga znao dognati, steri konj je zgiibo; escse to je vgono, kakso podkov je noszo. Redarje szo ga obcslidovali i nazadnje szo sze celo szramiivali, da je za volo njega, gda szo vidili, da je njihov sef vszakso bole za-motano delo na toga mleesnozobnoga detektiva zaviipao. A fakin je navadno na pravo szled znao oblaszt pripelati. Tak je z letami raszeo vszikdar vise v csaszti i csini i je naza-dnje sztrah posztao za vsze mesztne gazembere, kaksegakoli poko-lenja i opravila szo te zse bili. Da cse je Boroka Josko v roke vzeo kaksega vlomilca delo, sze je te zacseo znojiti, cseravno szi je v szlobodnoj Ameriki briszao z vkradnjenim robcsekom obraz. Ime-nitnoga detektiva pesznica je ta tiidi szegnola za njim. 52 Szamo dnok je napravo pomoto, gda ga je Oreg Stevana zse-na, rojena Iharos Zsuzsa zavodila i na capaszte cote raztrgala nje-govo dobleno csaszt. Pa je bila proszta sztara zsenica, ki niti miihi ne stela skoditi. • ; i: Na szenje je prisla v Veszprem, da bi szi platno kupila, ar je doma v Berenyi jako drago drzsi zsidov. Njeni szoszid Fiileki je pa zserbe gnao na veliko szenje, ar tam ravno naszprotno zsidov vec.s davle za, nje. Szoszid je konja vpregeo v kolica i Čreg Stevana dovi-ca sze je z njim pelala. Za dva je tiidi foringasi prijetnejse: med potjov szi vnogokaj lejko pogucsi, napriliko, kak posztavlajo v Al-madiji v rendo nove hizse. Tii pa tam kak je bijlo prle? Proti Orsi v globokoj dolini je zserbe za kolicami moglo szkakati, da sze ne szkota sztrmoga brega v grabo i te je dobro, cse je vecs ocsi opa-ziije, ar noro marse bi hitro znalo kakso bolondijo napraviti. Tak szta pa oba do Veszprema lepo obcsuvala muhaszto sztvarco. Niksa neprilika sze ne pripetila niti konji, niti kolam. Ar je szenje zse zsivo bilo, i szo zsidovje svoje blago zse razkla-li, je Čreg Stevana dovica tatn vcsaszi sla doli. —Mati, jaz sze pelam v krcsmo poleg zsitnoga trga, — je foringas opominjao szvojega potnika. — Gda poldne odzvonijo, me tam lehko najdete, pa sze te pa vkiip lehko pelava domo. Dobro de tak? —Lepa hvala, szoszid, na vasoj dobroti: tam bora. I sziromaska zsenszka ka bi csakala do poldnesnjega zvonenja. Hi-tro je kiipila tisztih par laktov platna i poldriigo voro pred dolocse-nim csaszom je zse posztaplaila pred krcsmov; a Fiileki szoszid sze je pa dugo pogajao z masetari na konjszkom szenji, ar njemi niti glasza ne bilo okoli krcsme. V sztaro zsenico sze je pa szmelo par domacsih poznancov, Iri szo jo jako vabili, naj bi z njimi sla v krcsmo, kajti pri kupici vin\ sze lezsej csaka. Oreg Stevana dovica je pa odkimala. Sz tem je stela povedati, ka ona ne bo sla notri. —Te pa te celi den tii vore dugo posztaplati?—je neki vinicsar ogo-varjao zseni, ki je tri novonoverne motike neszeo na hrbti.— Glejte, mati vi szvoj zavitek denete dol pri mojih motikaj v szobi, jaz naro-csim pol litra vina, pa ga lepo vkiip szpijeva. Placsam ga jaz. Mate kaj proti tomi! —Nemam nikaj proti, draga diisa — je zdignola sztara čregova szvoj zahvalen pogled na vliidnoga gavalera. —Te pa hodiva hilro. —No, bo, ali ne bo ? — sze je vznemirjao on. —Ne morem, draga diisa — i sze je zaszkuzilo njeno oko. —Pa zakaj ne? — je povdarjao moski. —Obliiba mi ne dovoli. —Da bi vino pili? — pita radovedno tretji. 53 —To tiidi, cse sze goszpodi tak vidi — sze obrne k njemi sz tu-zsnim obrazom Oregova. —Tak?— sze oglaszi eden jalnoga obraza goszpod; zse sze je ce-la csupura liidi zbrala okoli vina ne pijocse zsenszke, da zagovarjajo postenje pivcov. — Taksa obliiba, stera zabranjiije vino piti, je nikaj ne vredna. —Pa niti ne vala, pravim — sze je oglaszo scse nekak proti szta-liscsi zsene. —Moja obliiba pa zato li vala — je ponavlala Oregova—te szam to obliibo napravila, gda szam zakopala szvojega mozsa. —Ve je pa znankar ne od vina vmro?— je szledilo novo pitanje. —Zadeli szte goszpod,— dve szvetlivi szkuzi szta szpadnoli z zsenszkinih ocsi, — pa odkrito lehko povem: jaz szam ga vmorila. Skrab je so po hrbtaj navzocsih. Na takso izjavo szo ne bili pri-pravleni. Recs njim je tiidi v tom hipi zbegnola. Szamo eden cslo-vek je bio v driizsbi, ki niti piknjice ne csiito groze, kajti njegov hr-bet jo bio, kak da bi ga v tom hipi z zmocsajom naraazali. Boroka Josko je bio te imenitni detektiv. Eden csasz szi je pre-mislavao, ka bi szi zacsno, nato sze je vcsaszi porino med csuporo i z masztnimi recsmi je kimao oreg Stevana dovici. —Hodite draga zsenica! Nekaj bi vam rad povedao. .; . —Ka ? — je szpitavalo ganjeno sztvorjenje. —Gda va szama, vam zse povem — sze je oglaszo dobrote pun odgovor. —Vi szte, kak znam, iz Berenya.— . - —Szam goszpod. ¦ :. »Daj nara dnesz nas vszakdenesnji kriih. . J "•'¦ ¦¦¦'¦ ¦ 54 ¦' . :¦¦¦ ¦. - —Glejte, piszmo bi meo poszlati nekakomi v Bereny, pa bi bili vi tak dobri, da je odnesete. —Zakaj pa ne?— sze je vcsaszi poniidila zsena z najveksov pri-pravlenosztjov. —Vcsaszi zsam znao, ka sze v vasz ne vkanim — je nadaliivao tajni policiszt.— Cse mate csetrt vore csasza, hodite z menov: taki dobite piszmo. ¦":¦¦¦ I zsenica je z radosztnim szrcom korakala polleg nepdznanoga csloveka, da njemi napravi uszlugo. Te jo je pa odpelao na policijo i povrgeo v ednoj szobi. I —Csakajte tii tecsasz — njoj je narocso, — dokecs sze ne povr-nem. — I da vam nede dugi csasz, vam lejko darabonta poslem na razgovor. — Szam pa je potrkao v szoszedno szobo. r . - . Tii je bila kapitanova piszarna. —Goszpod szvetnik, — i z glezsnjami je vkiip vdaro, — mam csaszt vam javiti, da szem hiidobijo odkrio. Neka zsena je zapra-vila szvojega mozsa. —Gde je zsena?— je pitao mirno kapitan. .: ' , —Tii voni v szobi. _•¦¦-, ' ' « . \ . :'' —Pelajte jo eszi. ;/:.. Boroka Josko jo je szkoz odprete dveri zezvao! .); —Goszpa, hodite notri! Szam kapitan pa, ki je obcsiiduvao Boroko Joska moder na-csin, sz sterim je znao krivce driizsbe zavoditi, je dao glasz v szo-szidno szobo rekocs: —Potriidite sze eszi goszpodje. Jako zanimivi szlucsaj; ne bo vam skodilo, cse ga szpoznate. I vcsaszi nato sze je szoba napunila z redari. Ravno te je szto-pala notri Oregova. Redarji szo szi vszeli, zsena je pa mogla sztati. Malo je v zadrego prisla, gda je zaglednola te vnoge sztrice z szre-brnimi i zlatimi goleri, ar je dvojila, da bi tej znali kaj za piszmo, stero bi v Bereny mogla neszti. Goszpod, ki jo je szem szpravo, szi je zacseo zse gut brusziti: gotovo, szi je miszlila, zavolo piszma. Oregova je pogled na njega vrgla i csakala, ka bo z vszega toga. Pitali szo jo, ka je njej ime? Gde i gda sze je narodila? Gde sztaniije? Kaksa opravila ma? Cse ma mozsa? Pa tdlko vszega drii-goga, ka je szirota zsenica obliibila, ka ona iz vliidnoszti vecs ni-komi piszma nede noszila, cse szo tej mesztni goszpodje tak haklavi, ka njoj postenoj oszebi ne zaviipajo vcsaszi, liki to dugo historijo more prle presztati. Čregova je na vszako pitanje posteno odgovo-rila, szamo gda szo jo od mozsa zvedavali, te njim je zse csemerno nazaj vszekala: - —Z liibezni vasz proszim, nehajte ga primiri, znati morete, da je on zse davno pokojni. ..^ .,, ..... . ¦:. 55 ¦ ¦-•¦-. '-i^;^ ". ¦ —Nad kaksimi prilikami je vmro? — je radovedno szpitavao Bo-roka Josko. —Nad niksimi prilikami ne, — njemi je razdrazsena zsena nazaj vuzsgala, — ar je na najfinejsih vankisaj pocsivao sziromacsek gda sze je na szmrt pripravlao. Nato szo sze nesterni goszpodje zacseli szmejati, a tiszti z zlatim golerom je na, red opomeno. Nato je pa szam prevzeo szpi-tavanje i etak zacsno: —Vidite draga goszpa, mi bi radi znali, cse ne kaj taksega jo, ka bi njemi obskodilo? —Pa ka escse ne, ve niti najmensega zalozsa ne pliszto po gr-li. Szamo piti je steo zmerom. —Pa ka szte njemi dali za piti? ' ' * ¦ —Ravno to je bila nevola, plemeniti goszpod — je hitro zaszto-njala Oregova,— ka szam poszllisala zdravnika, ka szam njemi ni-ti telko ne dala, da bi szi gut namocso. Escse zdaj jocsem zato. Goszpodje szo sze szpoglednoli i vtihnoli. Te csasz sze je zsena vkiip pobrala i jih je napadnola: —Dajte mi zse ednok tiszto piszmo! Cse med tem csaszom moj szoszid domo zna oditi, te mi fijakara vi goszpodje placsate, inacsi ne privolim. Zakaj me po nepotrebnom tii telko szpitavlete. Pa to de dragi stempl.! —Ne vznemirjaite sze goszpa, — jo je zacseo miriti tiszti z zlatin. golerom, — mi preszkrbimo za fijakara, szamo prle bi v neksoj za-devi radi csiszto vidili. Bodite tak prijazni, pa nam na drobno raz-lozsite, kak je vmro vas mozs? - . , . —Ka vasz to briga?— njim je vuzsgala telko zmantrana zsena. —Nekaj nasz zse briga, zsenszka,— sze je oglaszo zdaj Boroka Josko glaszoviti detektiv — ar szam na lasztna viiha csiio, ka szte, goszpa, malo pred tem na trgi pred celov csuporov liidem povedali. —No pa ka szam povedala ? — sze je opitana zacsela csemeriti. —Da szte szami vmorili szvojega mozsa. Vupate to tajiti?— Vszako oko je na Oregovo gledalo. Vszi szo bili radovedni na odgovor. Zavrnjeno sziromaszko sztvorjenje je pa z rokov szamo zamahnolo rekocs: —Zakaj bi tajila, cse je zse ednok tak bilo? Zdaj tiidi to pravim, ka szam neszrecsnoga csloveka jaz szpravila sz szveta. Vi goszpodje bi to zaman tajili: jaz osztanem pri szvojoj recsi. Zdaj vasz pa na-zadnje proszim, date mi zse ednok tiszto piszmo, ali je ne date. ? Ovak vasz vszakompak vsze tu povrzsem. I zacsela je iti proti dverarn. A tiszti z zlatim golerom jo je za-drzsao: —Potrpite malo goszpa, ar ne vidimo escse csiszto. —Te pa miszlite goszpodje, ka jaz csiszto vidim? Odkrito mi bar povejte, ka scsete z mene zvedeti? Zakaj devlete kantare konji na rep? Vszi szo sze zglednoli na Boroka Joska, kak da bi ga zaproszili: —No, majszter, zdaj pa te potegni szekiro sz pena! \ I glaszoviti detektiv sze je loto dela. . . —Vidite, goszpa — je zacsno jako reszno — mi szmo csuvari za-kona. —Tak ?— sze je zanicslivo csobarila Oregova — ka mi pa te lazse te sz tisztim piszmom. Lejko csakate, gda bom vam jaz driigocs kaj vervala! Zdaj pa z Bogom, ar, kak szam vam zse pravila, moj foringas me povrzse. -—Pa cse vasz sztokrat povrzse,— sze oglaszi Boroka Josko,— vi tecsasz nete sli z te szobe, dokecs nam na tenkoma ne razlozsite, kak je vmro vas mozs. —Tak? Escse to viipate z menov napraviti? Szram vasz bodil Szamo escse ednok mi poniijajte piszmo, ka bi je v Bereny neszla. Vasz vo placsam te, ne bojte sze! No, cse vasz pa na tdlko kole ra-dovednoszt, kak je bilo z mojim mozsom, vam na kratci povem. Ne-go prle mi pripravite peneze za fijakara, ovak niti recsi ne zineni. Goszpodom sze je dopadnolo borbeno oponasanje obtozsenke. Kapitan je szegno v zsep i deszetko polozso na sztol rekocs: —To jo mate! Zdaj pa te naj csiijemo, zsenszka, kak szte szpravi-li sz szveta szvojega mozsa? —Jako ednosztavno, proszim, v liibezni, — i zdehnola je opltana —szamo tisztoga szam sze drzsala, ka mi je doktor narocso i 32, tem je celi cslovek vnicseni bio. Da ne pozabite, moj mozs je ve'iki pijanec bio, to ovadim, ve mi na driigom szveti ne zameri. Jaz, Bog mi je szvedok, ne szam njemi bila nevoscsena, ali zato szam ga csu- ' -.-¦¦•¦. 57 vala i opomenavala, naj drzsi mero, ovak ga zna prerano kap zadeti. Ali kak gliihomi dobro jiitro, szam gucsala zobszton. Vszikdar mi je to na nosz metao, ka driigi vecs pijejo, pa sze zato zsene ne bo-jijo, ka bi je zslak vdaro. To szo prave zsene, ki ne mecsejo szvo-jim mozsom sztalno v ocsi na pol natocsene zsganicske kupice. Joj. kolkokrat me je z taksimi bedasztimi gucsi v jocs szpravo! —I za tera ? — je szilo v pripovedajocso Boroka Josko,. da ne hi zgiibila szled. —Ja, proszim lepo, li szam jaz mela prav: edno nedelo popoldne ga je guta vdarila. Gda szam ovarala, ka szamo viiszta odpira i re-csi ne more szpregovoriti, szam vcsaszi po zdravnika bezsala. Gda szam nazaj prisla, je sziromacsek na kraji posztele szedo, i je jezik zse nekak mogeo obrnoti, da je szpregovoro: —.Zsenszka, hitro prineszi malo vina sz pivnice! To je tiidi zaszliso zdravnik, ki je ravno zdaj sztopo v szobo i mi je vcsaszi v viiho sepetno: —,Goszpa, niti kaplice njemi ne dajte! To je zdaj csemer za nje-ga. Ve kak vidim, nega zse nikse nevarnoszti i vas mozs sze za par dni tak zlizse z, toga betega, kak mlada macska, stera sze je ž sztre-he prekopicnola doli. Cse de pa pio, te njemi nemrem to zagotoviti 1 Szrce sze mi je olehkotilo i szam z ednim obliibila, da sze raj-si dam razpeti, kak bi njemi z vinom jaz povzrocsila escse vekso nevolo. Nego zdaj sze je zaeselo pravo mucsenje. Premiszlite szi goszpodje, betezsnik me je od zajtra do vecsera mantrao, celo S7 szklenjenimi rokami proszo, malo, naj njemi bar szamo pol litra friske pijacse prineszem iz pivnice, ar ga ovak buje neksi notrasnji ogen. A iaz szam njemi na vsze to odgovarjala, naj bo miren: zdra-vnik to bole zna. Pa cse ogenj ma, odznotraj to je zse zacsetek o-zdravlenja, ve sze zlato tiid iv ognji scsiszti. Ne szam njemi sla po voli: ne szam njerai dala vina. Moj sztari je zacseo zse grobijancsiti, pesznice mi je kazao, k& szam sze ga zaesela zse boiati. Nazadnje sze je protio, ka cse nje-mi nikak ne dam vina, szam sztane i cse ravno po stiraj more pla-ziti v pivnico, escse to vcsini, ar brezi pila vecs ne more zdrzsati. • ' - Bila szam oszvedocsena, da sze sali; pa je sztrasno z reda bio. I nato sze ie zgodila neszrecsa. Tele, ka vam dopovem, sze je odvezalo v stali i bezsalo proti Almadi - ji, kak da bi radovedno bi-lo na novo kopaliscse i bi sze rado na obrezsji pokazalo. Jaz kali nora szam sze za njim vrgla pa szam nikaj vredno paro ravno pri Balatoni zgrabila: tii je zijalo kak sze szlacsijo moski, pa escse zsenszke. -¦ ¦ • -;¦ ¦¦ ,-' - - " ,... •¦ ' . —,Ka zijas tii ti szomar, — szam szkricsala na nje, gda szam je zgrabila.— Ta veszelica ne za tebe. I kak bi zarazmilo, je slo lepo mirno domo z menov. Sze zna, da szam je za sinjek drzsala.. Liki doma! Joj! Escse zdaj me zmra- ¦;:¦ -. ¦"¦:- ¦ ¦ "¦.:-,-./• 58 ' ; • ¦ . \ zi, cse sze na tiszto zmiszlim. Moj mozs je mrtev lezsao v pivnici. —,Jezus, Marija i szveti Jozsef, — szam v sztrahi zakricsala.— —,Cslovek, ka szi to vcsino?! Ne je dao glasza iz szebe. Zacsela szam ga cukati, pa zobszton. niti perinjice zsivlenja ne bilo vecs v njem. —,Ka pa bo zdaj?— szam pitala szama szebe i v tom hipi sze mi je vrinola prvics miszeo, stere sze nemrem nikak oszloboditi, ka szam mozsa najmre jaz vmorila. Joj meni, ti sziromaski cslovek! Zakaj szam li poszliisala tiszto-ga bedasztoga zdravnika! Da cse ga nebi poszliisala i bi neszrecno-mi zsejo sz pijacsov gaszila, ne bi njemi trbelo po stiraj plaziti v pivnico i nasz ta sztrasna neszrecsa ne doletela. Tak sze je zgodilo. Trbe escse kai goszpodom? Vszi szo vtihnoli. Nesterni szo sz szocsiitjom gledali na zsa-losztno zsenszko, driigi bi najraj v glaszen szmeh prasznoli i szo szi csobe grizli, gda szo sze na preplasenoga Boroka Joska zgled-noli. Nazadnje je kapitan szpregovoro, gledajocs na imenitnoga detektiva: " ¦ ¦. ' ' ' -—Goszpod detektiv, tii je neksa pomota. ' - ' ' • ... —I jaz szmem oditi?— zacsela sze odpravlati zsenszka. —Lehko idete, zsenszka,— pravo je kapitan. —Ka pa bo sz penezi za fijakara, — je szpitavala Oreg Stevana dovica z negotovim glaszom. —To je mate — i njej je izrocso prejsnji.- —Nekak zse placsa to. Telko pa zahtevam, goszpa, ka od toga nikomi recsi ne povete, szte razmili? —Razmim, — i z oleisanim szrcom je szpravlala Oregova penezt pod pancsor. —Cse ie kaksa pomota bila, goszpodie neszo krivi, jaz pa znam tiho biti: za deszet pengov zse. I cse driigocs pa scsejo kakse piszmo poszlati v Bereny, naj mi szamo glasz dajo, jasz escse peski pridem po nje v meszto, ar szte vi jako fini goszpodje. Bog vasz blagoszlovi. Nato je dveri odprla i sla. '\.y.''¦•'"¦¦ ~^- ' v ;V. - Szkoro bezsecski ie sla proti krcsmi. Ka pa cse sze je szoszid escse tam zamiido? Te njoj ne bi trbelo niti poszebnoga fijakara najeti, scsem praviti, peski napraviti dugo pot. I glei, sztari Fiileki je ravno zdaj vpregao, gda je Oreg Stevana dovica v dvoriscse poglednola. Foringas jo je ovarao i njej zabriiszo. —Szoszida, gde pa hodite tak dugo? Cse bi mladi bili, bi escse razmo, ali zdaj za tri lakti platna sze tepszti celi den. Je to sto vido ?! —Sztara tiidi lejko zgrabi voglednika!— je zdignola ponoszno glavo goszpoda Fiilekija potnica.— Tomi sze veszelim, ka moj go- . ,..:-, : - . ¦-¦¦¦ 59 -¦ v_- —/• szpod szoszid tiidi ne tak hitro opravo sz szvojim zsrebetom. Te pa escse lejko szplezim na kola, jeli. ? —No, ravno zadnji hip. Idem notri, placsam krcsmari dug i ideva. —Znate ka, szoszid?— potegnola je platneni bankas zsenszka iz pancsora, — vas dug jaz placsam. Ka nete pravili, ka szte me za.-badav vozili. Med potjov pa v Almadiji szkiipno szpijeva liter( dobro-ga vina. Szte zadovolni z menov? —Vis jo, vi draga diisa szte dobro szenje mogli napraviti,, ka tak zacsnete peneze razmetavati ? —Dragi kuma, escse escse — sze je szmejala zsena.— Szo znate bedaszti liidje na szveti i gda kakso falingo napravijo, vcsaszi de-szet pengov placsajo za to, naj je ne ovadimo: zato vam znate vecs ne povem.— (Iz madjarscsine presztavlena pripoveszt »Hiba a Kreta korul«, z dovoljenjom mil. g. prelata Kincs Istvana, iz knige njegovih pri-poveszti: »Ember faragas.«) , . —o—o—o—o—o— Sztarine zseleznih in zalajszkih Szlovenov (ODLOMKI) Po szmrti Karola Velkoga sze je pripetilo, da szo poganszki Mo-ravci szvojega vojvodo po imeni Pribino pretirali, zato ka sze je pro-ti njihovoi voli piiszto okrsztiti. Pribina je naszkori od csasza Lajo-sa I. dobo prece presztrano zemliscse v Panoniji. To Pribinovo lasz-tinsztvo ie od Blatnoga jezera (Balaton) szegnolo do Rabe i Miire od te gori v Optiij, odnek prek Drave i Szave do Kupe, tam odned pa doli do Pecsiiha. Tak szo zselezni i zalajszki Szlovenje liidi v Pribino-vo drzsanje szpadnoli i njegovi podlozsniki bili: Pribina je szproszo raesnike od szoligradszkoga piispeka, ki bi szlovenszko liidsztvo \ krscsanszkoj veri podvcsili ino okrsztili. Tej szo Szlovenom po szlo-venszki predgali krscsanszke isztine i zato tiidi v szvojem aposztol-szkom deli tak naprediivali, da je proszto liidsztvo szkoro zveksega krscsanszko posztanolo. Pribini, cseravno lepe sztaroszti, sze je ns vnozsalo tiidi szvoje med Miirov i Rabov prebivajocse Szlovene po hoditi. Dao je na diko bozso i na Szlovenov V miri obdrzsanje poszta-viti cerkve. Nagovarjao je Szlovene brescsece z vinszkim trszjom naszaditi, zemlo obdelati, grmovje trebiti, vecs travnikov napraviti • ' 60 -: ,- \.¦¦: i vecs vozne zsivine naploditi, hrame nacimprati za vesznice ino tak tomi kraji pred temtoga neprijetnomi lepse lice szpraviti. Pribinov szin Kocell je tiidi dober in szkrben goszpo bio za szvoje tiikarsne Szlovene, ka sze vjavi sz toga, da je priseo k> Szlove-nom med Murov i Rabov sztaniijocsim v zimi z jagerijov sze razve-szeljavat. Pokedob bi pa njemi tozsili Szlovenje, ka nje tezsko sztar.č. bliizi ne meti cerkve pa mesnikov, szi je Kocell miszlo, kak bi njim mogao pomocsti. Med tem ga je obiszkao szoligradszki ersek sten je uprav zatoga volo zselo z njim gucsati. Zdaj szo tak nasztanole nove cerkve v Turniscsi, Szv. Nedela (Gornji Petrovci,), Kre Ceszte (Zdaj v Rogasovcih ali szv. Jiiriji) ino v Szeli. Te cerkve szlovenszke, kak niti prvejse, szo ne mele tiirna, ne zvona, steri bi dobre liidi k bozsoj szliizsbi vabo, nego szo jih po vkiip zbitih blanjaj ropotali, gda szo liidsztvo k bozsoj szliizsbi vabili. Nase prve papinszke cerkve szo bile maJle, leszene zavolo malo krscsenikov i zmenkanja mestrov i sztroska. Sztale szo na brezscse-ci, pokedob szo i bogabojecsi patriarki po navodili na kaksom bregi ali na viszikom meszti aldove prikaziivali. Vu leti 1777 je Maria Thereszia novo szombatelszko piispekija vredila, k steroj szlisijo kak zselezni tak zalajszki nasi Szlovenje. Szily Janos, prvi szombathelszki piispek po nasoj Szlovenscsini szvo-je fare pohajajocsi szo sze zacsudivali nad menkanjom potrebnih szlovenszkih knig. Zato videvsi, da Kiizmics Miklosi, plebanosi inc esperesi. pri szv. Bedeniki bogoliibnoszt sz csela szija, iz prszi pa do-morodsztvo diha szo jih poszrcsili, nike vernim neo&iblivo potrebne kni ge v nasem maternom jeziki napiszati; kakti: evangeliomszko, moli-tveno, navucsno, historszko, szv. piszmo, solszko (szilabikar) i za betezsnike. Vecs knig dobrih bi diihovnicje dali starapati, da bi nasi Szlovenje i Szlovenke raj nje kupiivali, steli ino z njih sze csednoszd navcsiti volo meli. Ka cslovek cstije tiszto rado mimo viih odfiikne, knige pa lehko vecskrat v roke prime, precste jo ino zapomni. Dokecskoli sze bo nad Szlovenszkim nebo plavilo, vnetoga ple-banusa, bo vszako dobro szrce szlavilo. (Pripomba: Gornji odlomki szo vzeti iz szpisza Sztarine zsele-znih in zalajszkih Szlovencov, ki ga je napiszao neznani diihovnik. Najseo ga je f Dr. Fr. Ivanocy pod sztrehov gornjelendavszke cer-kve i ga izrocso ljublanszkomi zgodovinari dr. Grudni, ki ga je obja vo v mariborszkom Csaszopiszi za zgodovino in narodopiszje 1914, sztr. 93 — 154; njegovo vszebino pa je porabo tiidi v 4. in 5. zvesz-ki szvoje Zgodovine szlovenszkega naroda (1910—1915]. Felsolendva = Gri\ Lendava. 61 Neszrecsna kravja kupcsija. • Krampaes sze je zse vecs vor trudo, da bi Poredosi odao kravo, stere bi sze na vszaksi nacsin rad reso. Pogajanje sze je vrsilo v krscmi i Krampacs je szilo szvojega kiipca z vinom, da bi ga zapojo i premoto. Poredos je pa meo trdo kozso i sze ne dao zlehka pre-govoriti. Naseo je razlicsne izgovore, nazadnje pa je naravnocs pitao: »Zakaj pa scses kravo po vszej szili odati, cse ma isztinszko tak doszta mleka? Jaz bi pa na tvojera meszti obdrzsao i mleko odavao.« »Nemam zadoszta krme za vszo zsivino. Zsao mi je za kravo, & za telice bi scse bilo bole skoda, ar szo lepo szparane.« To je Poredosa omehcsalo i je prisztano na kiipcsijo. Mozsa-ka szta sze pogodila i Poredos je dao petdeszet pengov kapore. Na-to szta pfla. Pri tora szo njima tiidi driigi pivci pomagali. Poredos je zse v kmici priso domo. Gda je zsena videla, da prc-ci gingavo hodi i noro gleda, ga je szamo csemerno poglednola pa mucsala. Poredos jo je steo potolazsiti i szebe opravicsiti, zato je zacsno gucsati od szvoje kupcsije. Na vsze vizse je hvalo kravo. cse ravno je niti ne vido. Poszebno je dopovedavao zseni, kak falo jo je kiipo. »Cse ravno bi jo ksenki dobo, je ne bom mela,« ga je zavrnola zsena.« Za kravo nemamo niti placa, niti krme. Krampacs te je po-steno nabrkao. Iz kiipcsije ne bo nikaj. Pri taksem dugovanji tiidi jaz morem biti poleg. Kaporo mores nazaj dobiti. Kelko pa szi nje-mi dao?« »Petdeszet pengov!« je zdvojeno odgovorot mozs, ki je znao, ka proti zseninoj komandi nemre nikaj. »Ti neszrecsen cslovek!« je zakricsala zsena. »Ka szi, vcsino! Cse szpijes par kupic vina szi scsiszta nori i vszaksi vcsini sz tebov, ka scse. Viitro bos so h Krampacsi i ga proszo, naj ti bar treszti pengov da nazaj. Dvajszti pengov, je zadoszta velka kastiga, za tvojo noroszt.« Naszlednje jiitro sze je Pgredos isztiaszko podao h Krampacsi, da bi razdro kiipcsijo. »0 dobro jiitro,« ga je vnaprej pozdravo Krampacs. »Po kravo szi zse priseo ? Vcsaszi sze naje, potera jo napojimo i jo lehko odzse-nes.« Krampacs je szkocso v stalo, i hlapci zapovedao, naj seko lepo pocsese, nakrmi i napoji. Nato je Poredosa odpelao v hizso. »Mati,« je zakricsao proti kiihnji, »prineszi pocsrvino i kriih!« Poredosa je v szobi poszado za szto, nato pa je so k omari po zsganico. Poredos, ki je sz sztrahom miszlo na to, ka b6, kda pove, zakaj je priseo, sze je zse vecskrat steo oglasziti, a Krampacs je bio tak ¦ *--;..¦¦¦.• , ,,'•¦,,, •' /¦ 62 : .. • " . >• ¦;,-.. nageo, da ne priseo do recsi. Nazadnje pa sze je le oglaszo sz tre-petajocsim glaszom: »Krampacs, nikaj ne noszi na szto! Ne szam priseo po kravo, nego kiipcsijo dol pravit.« »Ka?« je zazijao Krampacs. Zsganico je piiszto v omari i pri seo k sztoli. Poredos je drgetajocs zacsno pripovedavati, da njegova zsena nescse csiiti od kiipcsije i je proszo Krampacsa, naj bo zadovolen z dvajsztimi pengi, treszti pa da nazaj, i kravo obdrzsi, »Ka pa miszlis« je zakricsao. »Ne bora zadovolen niti z dvajsz-timi, niti z petdeszetimi pengi. Kiipcsija je szklenjena. Kravo pla-csaj i odzseni pa amen.« Poredos je znova proszo a zabadav. Krampacs je osztao trdi. »Ka mi pa mores, cse krave ne placsam i odzsenem?« je naza-dnje pitao sziromak Poredos. »Jaz na tisztih petdeszet pengov zS3 nekak pozabim.« »Oho prijateo, to ne tak!« sze je zaszmejao Krampacs. »Cse krave ne placsas, te bom tozso.« Poredos je scse probao zmehcsati protivnika, gda pa je vido, ka je vszaka recs zobszton, je csemerno odiseo. Za tri tjedne je do-bo od szodnije poziv, naj sze tam oglaszi zavolo kiipcsije. Szodnik sze je triido, da bi protivnika pridobo za poravnavo. »Jaz szam za poravnavo.« je odgovoro Poredos,« i mislim, da je Krampacs lehko zadovolen z petdeszetimi pengi kapore. To naj ma, kiipcsija pa naj bo nevelana.« »Nemate prav,« je odgovoro szodnik.« Kapora je tak preci, velka, a tozsilec je lehko zadovolen z njov, ali pa ne. Po zakoni ma pravico zahtevati scse poszebno odskodnino ali pa obdrzsanje kupcsije.« • Nato sze je obrno k tozsilci i ga pitao: ' r; »Szte zadovolni sz tem, da obdrzsite kaporo i kravo.« »Ne,« je trdo odgovoro Krampacs. »Jaz zahtevlem, da kiipcsiia osztane, ar sze scsem krave resiti.« , ' . . j, Zseleznina material za zidanje kak tiidi vsze I—I p ] ry% p fele prah za szejanje i klajno vap- no (takarmanymesz) sze dobi v 1 Q \\ Q bauti \ 1 ^4 MURASZOMBAT /\ T II 0 1 Q 63 Szodnik njemi scse nekaj csasza prigovarjao, naj sze omehcsa, on pa je szamo odkimavao. Tak je szodnik bio prisziljeni Poredosa obszoditi, da more kravo plascati i odgnati. Kak je zsena doma szprejela Poredosa, naj osztane szkrito. Eden dober szad pa je le rodila ta neszrecsna kiipcsija: Poredos ' nikdar vecs ne szklene niedne kiipcsije brez premiszleka i zseninoga privolenja. ETKEZDE | RESZTAVRACIJA Horvat ANNA Dobra jedila Tocsna posztrezsba •*..:......':.•. 0 ALIJA ZSECSIROVICS 8 SZLASCSICSARNA g MURASZOMBAT K o H Niidi vszaki den frisko j": pecivo, kak tiidi torte za O gosztuvanje i godovanje ij po fal ceni. nooooooo^ooooooooooooo ••.•¦.•••..••..••..••.•"..••..••.."..•••.••..••..•¦•.••.•"•.•••.••..••..••..••.•"•.••¦•.•'•."•.•¦•.".••••.•"..".."•.••..".."•..••..•••.••.."..••..•¦..••.."..•¦..••..••..••..•••.••..• I GOSZTILNA J PRI KRONI" szolidna posztrezsba | S MURASZOMBAT Leta 1941. je bilo vecs nasih domacsih diisnih pasztirov po-szlanih na nova szliizsbena meszta med Madjare v szombathelszld skofiji. Szredi vrocsega poletja szo sze odszelili v hladnejse sze-verne kraje. Nase liidi je kakpa jako zanimalo, v kakse kraje szo prisli in kak sze njim godi. Sto pa ne bi bio radoveden? Med temi szva bi-la na priliko tiidi miiva z Jozsijom. Zato szva sze v ponedeljek 22. szeptembra priporocsila nasoj Mariji »Pod logom« v Turniscsi. (Bantornya) i sze napotila na szever, oborozseniva z zemlevidi obeh zsupanij, kak tiidi z Benkovi-mi szalamami, stere nama je faroska Toncska velikodiisno nade-vala v aktovko. Den je bio izredno lepi. Gore na juzsnom obzorji szo zsarele v szunci i kazale szvoje glave, Bocs, Donacska gora, zeleno Pohor-je, Urslja gora in celo delesnja Peca na Koroskom. Veszeliva tak-sega lepoga i jasznoga razgleda, szva jaharno pognala bicikline mimo sztare csuvajnice na bivsoj meji proti Redicsi v Lento. Ob ceszti szo Madjarke, naserci oblecsene, pocsaszi zdigavale motike in kopale krumple. Denok sze njim je ne trbelo bojati, ka bi sze stera z delom pretegnola. V Lenti je bila najina prva posztaja. Sztopila szva v cerkev, sztarodavnoga zidania i prebeljenja. V Lenti je kaplan Varga Lu-dvik iz Sztrehovec. Najsla szva ga v soli v ednoj vesznici (Bar-hely). Deco zse vcsi verouk v madjarscsini. Tudi szpovedavle zse. Vogrscsina njemi ide cseduzse bole. Naszmejane vole je bio. Za-kaj pa ne, ve je bliizi doma. Od njega szva sze napotila prek malih brezsicskov proti Paki k kaplani Rouszi Matjasi. bivsemi szobocskomi kaplani. Pokrajina. je szlikovita, podobna Szlovenszkim goricam na Stajarszkem. V vesznicah, szkoz sterih szva sze pelala, szva vidila scse preci dece i Jozsi naj je sz szvojim preksenim jezikom szpravlao v dobro volo i szmeh. Pitao me je na priliko, sz kem szi je Adam soline vezao, ka je te ne bilo zsnjor. Lejko vi, ka te vrsztice cstete, znate? I za-kaj je prej ne bilo v kamenoj i zseleznoj dobi tiszkarn, zdaj v pa-pirnatoj dobi pa szo? Zato, ka sze papirnate knige dajo natiszkati, kamene i zselezne pa ne!— Vecser szva prisla k goszpodi Matjasi. Ravno je prek praga na dvoriscse sztopo, na glavi kranscsak, potisznjeni globoko na o-csi sz knjigov pod pazjom i roke v rokavaj in kak mleko bledim obrazom. Cse bi pa li pred njim tresznolo, sze ne bi bole sztepeo i hitreje obsztano, kak pa te. kda naj je pri dveraj zagledno. Ra-dosztno je gratalo njegovo szrce, i ocsi szo sze njemi veszelo na 5* 65 fezmejale. Sli szmo v njegovo szobico z ednim oknom na hodnik. Mala je, ka sze njemi pohistvo v njoj tiscsi i v toj tesznocsi szrao prezsiveli lepi domacsi vecser. Ar szmo v veszi ne mogli najti szta-na, szva sze z Jozsijom nasztanola pri Matjasi. Dugo v nocs szmo sze pogovarjali, kadili in kartali. Gda sze je Jozsiji tak zacsnolo zehati, ka sze je njemi, kak je szam pravo, nosz zacsno v osztnico metati, szmo sJli pocsivat.— Gda szmo v torek zajtra od Matjasove szv. mese prisli nazaj v njegovo szobico, szmo najsli zse zajtrk na sztoli; Matjasa je csakao eden »krigl« mleka, nama pa je bio na« menjeni vszaksemi eden spricer mleka. To je bilo szmeha, spricer mleka! Matjas sze vecskrat prej vcsaszi do poudneva sz tisztim kriglinom mleka mantra. Mogocse je za toga volo tak bele i ble-de kozse bio? Okoli oszme vore szva zapiisztila to Pako, stere poti szo bile z goszecsim i recjim unejom tak nadevane, ka szi n© meo szkoro kama sztopiti - Jozsi je pravo, ka je telko toga, kak ocverkov na zsganikaj — i sze napotila proti Hosszuperesztegi, k Kozarovomi Lujzeki. Dolga je bila ta pot. Vecsinoma ide ob zselezniskoj progi i pe-la szkoz Bak, od steroga je szamo okoli 45 km do Bllatnoga jeze-ra ( Balaton), in Zalaegerszeg, gde szva szi poglednola lepo cerkev. Meszto je prijazno in csiszto. Na poti nama je szever delao nekelko neprilike. Proti Zalaberi szo zse noge zsmetne in triidne gracsiivale. Pri Zalavegi szva szi poiszkala blizsanjo pot do Lujzeka. Lacsniva szva zse bila. Odvecsera je zse bilo. Benkovih szalamov zse vec^ ne bilo i zajtresnji spricer mleka je tiidi ne tak zdacsen bio, ka bi z njim lehko cslovek celi den zdrzsao. Prisla szva v grobijanszki Erdodijov log. Dugo szva sze szko-zi njega pelala. Kama gde prideva? Pa hvala Bogi, kak szva iz loga prisla, szva bila pri prvih hizsaj Hosszuperesztega. Tii je te goszpod Lujzek doma. Duga vesz je to pa paske csisztocse. V osta-riji szva vrezala eden mrzeo csaladi, da va reksi bole recsliviva i ka potolazsiva najne lacsne i zsedne zselodce. Na zsaloszt szva g. Lujzeka ne najsla doma. Bili szo pa doma g. zsupnik i njiiva milo-sztliva szesztra. po Jozsiji »goszpica« nazvana. Ljubeznivo szva bi-la szprejetiva. Na prvo meszto szo sze pri sztoli po szvojoj navadi vszeli milosztliva i sze blagovolili zanimati, cse miiva ne veva ni-kaj madjarszki, uni prej » csak magyarul« gucsijo. G. zsupnik szo nama pa pojasznoli, da Lujzek vecser keszno pride domo. Zato szva g. Lujzeki nehala napiszani glasz, ka sze naj zajtra za nama v Janoshazo pripela. Nato szva sze vszela na kolo i sze po lepoj asz-faltiranoj ceszti odpelala proti Berdenovomi Joski, bivsemi hotis-komi »goszpodini.« Na vecser je zse slo, gda sva pred janoshazkim zsupniscsom szrecsno naletela ravno na goszpodina. Malo je bole vitko linijo do-bo, kak vszi nasi goszpodje po tisztih krajaj. Szmeh, dobrovdlnoszt i razigranoszt, pa sze scse ga trdno drzsijo. V solo hodi i njegova *¦ :- *'.:¦"; 66 ¦¦ ¦ :¦¦- •'¦" ¦.-L. ... ljiibeznivoszt je zse najsla pot do otroskih szrc. Radi ga majo. Nje-gov zsupnik, bivsi tajnik pri prejsnjom skofi, prevzvisenom grofi Mikes Janosi, je jako razumen, gosztoljuben in szvetovno razgle-dani cslovek. Kraszno szva bila z Jozsijom szprejetiva. V szredo zajtra szva szi z Jozsijom poglednola nekelko to Ja-noshazo. Tiidi v brivnico szva sztopila. Sto de sze pa z dugov bra-dov po Madjarszki vozo? Bo scse gde sto miszlo, ka szva kaksiva zsidova. Pri g. Berdeni szva szi zse prle najsla v szlovari, da sze briti pravi »borotvalni«. V brivnici szva sze vszaksi na szvoj szto-lec vszela i gda szta naj brivca szpitavala, ka zseleva, szva lepo o H povedaJla: »Borotvalni« i escse z rokov pokazala, reksi, ka bi bole gvusno razmila, ka naj naj obrijeta. Gda je brivec z britvov szvoje opravo, je po madjarszki scse nekaj szpitavao, Bog zna ka; mogocse, cse nama vlasze na-mazse ali poskropi z disecsov vodov ali celo, ka nama napravi zse ilezno ali trajno ondulaciio (kodranje). Zato szva miiva na vszakso njegovo recs hitro povedala: »Koszonom, nem!«. Szamo ednok jt, Jozsi tak nekak szvojemi brivci zmrcsao, ka je ne bilo ja i ne bilo . ne.. Ov pa na te Jozsijov polovicsen odgovor hitro potiszne szko ro po briszacse v cdno vekso skatlico pudra i z njim hajdi na 1 Jozsijov obraz. Vszeserom ga je bio pun, v viihaj, noszi in ocsaj. Iz brvivnice je priseo beli kak mlinar. »Nepodis ga je pa li dao«, szi je na ceszti pogucsao Jozsi, gda szi je te beli prah z nosza i viih kopao, »ve bi me pa sz tem pudrom szkoro zaszipao«.— Gda je g. Kozar priseo szmo szi vszi stirje poglednoli katoli-ski proszvetni dom, steroga je dao posztaviti zdajsnji goszpod zsu-pnik. Lepi i zaszliizseni szpomenek szi je z njim posztavo za du ga deszet i sztoletja. Nato szmo po nasoj sztaroj szlovenszkoj na-vadi zstopili malo v ostarijo. Od prevelkoga veszelja, da szva pri-sla, sze je Lujzek steo malo izkazati. Narocso nam je neksi porkolt i pivo. Z Jozsijom szva sze dobro zalozsila, ar naj je scse csakaJla duga pot. Lujzeki szva pa sz tem, da szva njemi zavolo njegov* gosztoljubnoszti nekelko denarnico olejsala, tiidi dobro delo napra-vila. Pri Bogi szva poveksala njegovo merico dobrih, za nebesza zaszliizsnih del i da bo bar v njih bole obilen, cse sze je v teli v tisztom osztrom zraki nekelko posziiso. Pol vore pred podnevora szmo sze poszlovili, oviva dva szta sla kiipiivat g. Kozari nekse po-histvo, miiva szva sze pa napotila dele na szever. , Prejsnji den je bila pokrajina preci valovita, pot toga dneva naj je pa vodila po gladkoj ravnini. Na brezkoncsnih tablah gro fovszke zemle szo mlade Madjarke kukle griidje in kopale krumple. Za njimi pa paziteli — ali ka szo zse bili — z debelimi palicami hodili gor i dol. Delo sze vrsi vsze nekam brezbrizsno i malomarno ocsiveszno, cse cslovek dela deszetletja tujemi goszpodi na liickoj zemli. Kak vsze inacsi dela nas cslovek tii pri nasz doma. Dela .¦ veszeljom, vesztno i lepo. Pacs zato, ka dela na szvojoj zemli. Tak-se miszli szo sze sztavlale v najnih glavah, gda szva sze pelala pro-ti Alsosagi^ gde kaplaniije g. Zelko Ivan iz Csrenszovec (Cserfold). Posztala szva pozorniva na bregi ki sze na szamoti dviga nad ravninov zapadno od Alsosaga. Vrh je do polovice zse szkoro glad-ko odrezani. Kamnolomi szo tam gor. V Alsosagi je lepa i csiszta cerkev.. G. Zelko zse v njoj szpovidavle szvoje madjarszke diise, kak nama je pripovedavao. Jezik njemi zse lepo tecse. Zadovolnoga sze pocsiiti. Z nasov domacsov cekvenov zgodovinov scse izda ma poszeo. Vizitacije nasih prekmurszkih zsupnij szo predmet njego vih razmislanj i razglablanj. Ovacsi pa v Alsosagi vala Ivan za ja-ko izobrazsenoga csloveka. Njegov goszpod dekan i tiidi driigi ga 68 obcsiidiijejo, ka prej zna telko jezikov: szkoro vsze szlovanszks razmi, poleg toga pa scse nemski, francoszki in latinszki. Tak jc priblizsno tiidi z driigimi nasimi goszpodi tam. Kelkokrat sze je pa nama z Jozsijom zgodilo, da nama je tamkajsnji izobrazsenec z obzsalovanjem mogeo povedati, da go vori »csak magyarul« ali da szamo malo razmi kaksi driigi szve-tovni jezik. : .- ¦ , Od g. Zelka szva sze napotila v Celldomolk k g. Klekli. Le-po i prikiipno meszto je to. Liidje szo jako prijazni. Tii je znana Marijina romarszka cerkev. Oltar je szvojevrszten, szpodoben oi-tari na Rakovniki pri Ljubljani. Szlike szo csiidovito lepe. Barve szo zsive, tople, szvezse i vsza szesztava szlikarije vpliva mogocs no i oszrecsujocse na diiso in szrce. Cslovek ima zse pri vsztopi \ cerkev obcsiitek, da sze nahaja na szvetom prosztori, gde kraliije Mati vszeh mater.— G. Klekl szo v bolnici diisni pasztir. Najsla szva jih na vrti. Mladosztna szvezsoszt i odlocsnoszt njim szije ?. obraza. Bolnikov imajo okoli 80. Szo razlicsnih ver i vszi brez ra-zlike jih majo radi. Po nedelah szo vpelali za szvoje bolnike nekaj szvojevrsztnega.. Zviin toga, da majo v cerkvici po nedelah szv. me-so pa predgo za tiszte bdlnike, ki morejo priti v cerkev, idejo po nedelah po vszeh bolniskih szobah in v vszaksoj precstejo szv. evangelij, razlozsijo v nekaj sztavkih glavne miszli in navuk bozse beszede i nazadnje zmolijo szkiipno z betezsniki vazsnejse molitve. Kraszna zamiszeo, vredna, da bi sze vpelala v vszeh bolnicah!— Goszpod szo naj lepo pogosztili, poszodili nekaj poti za szlovo. Okoli 5 vore vecser szva prisla v Kemeneshogyesz_, k g. Gom-boc Franci. Te kraj je zse csiszta na szevernoj meji zalszke zsu-panije Dalecs je to. Tii je zse tiszta prava panonszka ravnina. Cer-kvica je mala. Goszpod je meo na sztoli nekse szlovare in zvezke, popiszane z madjarszkimi recsmi . Vcsi sze. Dobro njemi je prej, pa kak vszi driigi nasi goszpodje tam, csiitijo v szebi velko domoto-zsje po domacsih krajih i liideh. Ob pol seszti szva zse pa bila z Jozsijom na poti. Do vecsera szva scse stela priti do Sarvara, k g. Zver Stefani. Naglo szva vozila — zdaj ne vecs na szever, nego proti zatoni. Vesznica za vesznicov je osztanjiivala odzaja. Szun ce je zse zahajalo, gda szva scse mela 20 km do Stefana. Csiravnc je Jozsija sztrasen glad mantrao, szva sze ne viipala nindri szta-viti, da bi szi gde kaj k szebi vzela. Kmice szva sze bojala. Kama sze le naj obrneva, cse do liidje zse v Sarvari vszi szpali, szi je Jozsi poszploj zgiicsavao. Prasnativa, lacsniva in triidniva szva koncsi li szrecsno prisla zse v trdoj kmici k g. Zveri. Njuvo krepko telo je jako radosztno gratalo. V ednom hoteli nama je g. Stefan narocso jako dobro i obilno vecserjo. Jozsiji sze je jezik razvezsiivao i dobra vola je v nasoj driizsbici narascsala. Pogovarjali szmo sze v eno szedmihi jezikaj, tak ka szo nasz gosztje pri szoszidnih sztolaj szamo zija-li. Jozsi je kaksi fracoszki nosznik tak lepo nad nosz szpravo, ka 69 je vsza szoba zabrnela. Nozs in vilice je pa sz taksov fineszov szii-kao okoli pecsenja, kak cse bi najmenje kaksi grof bio. Napnje-niva kak maloga ritara boben szva szi szrecsno obriszala vliszta i te szmo szto zdignoli — to sze pravi od sztola sztanoli. Doma szmo szi dugo v nocs kaj pripovedavali. Komaj szta szi njiva vel-kiva prijatela kaj pogucsala. Tihi jegnjedi szprevajajo ceszto v szvet. Zajtra, v csetrtek, szmo sli v sarvarszko bolnico, gde Stefan vszako zaitro mesiije. Nato szmo szi poglednoli park, farno cerkev i meszto. Sarvar je lepi kraj. Ludje szo prijazni. G. Stefan zse ho-di tiidi v solo. Vneto sze pripravi na vszako katehezo in zato ma szto vszikdar pun madjarszkih szlovnic, szlovarov in kateheticsnih 70 knig. Do sole szmo sli vkiiper. Tezsko szmo sze poszlovili. Nekaj bridkoga nam je v szrce sztopilo; kak vszikdar, kda szva sze od steroga locsila. V zacsetki vozsnje toga dneva nama je ne doszta bilo za gucs. Bila szva vszaksi v szvoje miszli zatopleniva. Neksa tuzsnoszt szc je cstela na Jozsijovom obrazi. Szlovo od prijatela je pacs vszi-dar zsmetno. Nad nama szo zrakoplovi brneli i obracsali najno po-zornoszt inam. Vidilo sze nama je, kak da bi steli pokazati nama, 71 popotnima cslovekoma, vszo szvojo drznoszt in szpretnoszt. Szii-kali szo sze bliszkovito sze pa ta kak lasztovice. Pelala szva sze mimo njuvoga vzletiscsa o Vati i sze tii obrnola proti Koszegi, k g. Sostareci. Ravno je zvon podne vdaro, gda szva pri farofi z biciklinov sztopila. Koszeg je nasoj krajini poznani kraj. V ko-szesko gimnazijo szo sze nisterni in nisterni nasi szinovje hodili dale vcsit. Meszto je prikiipno, csiszto in lepo. Okolica je kraszna. Goszpod Alojz je v piszarni ravno neksemi nasemi csloveki v lepoj prekmurscsini nekaj razlagao. Gda szmo sze zaglednoli, sze njemi je obraz topio v veszelji i szrecsi. Sztopili szmo v nekso ostarijo, gde szo nam posztregli v lepoj hrvascsini. Lujzek nasz je dao posteno nahraniti i napojiti, te szmo sze pa vszi trije obraoli pro-ti Szombateli na jug. Goszpod nama je pripovedavao, kak zdaj pa nazaj kaplana uri (»kaplan ur«) Bog zse zna, zakaj je to prej do^ bro, ka gimnaziiszki katehet zacsaszno vrsi kaplanszko szliizsbo. Med potjov szmo sze sztavili pri g. Koreni v Oladi. Bliizi Szom-batela je te kraj. Cerkvica je mala pa csiszta. Goszpod Vanek je v velkom veszelji odpro vsze regisztre szvojemi szmehi, kak db. • bi orehe raszipavao. Pocsakali szmo, da sze je obrio i szvoje vla-sze v red djao (szpavlao sze je v kino nekse nemske bombnike gledat), sze po francoszko priszrcsno poszlovili i sli v Szombathel. V bogoszlovje szmo sztopili i pohodili nase bogoszlovce. V lepora kraji szo. Poleg bogoszlovja je kraszen skofov vrt, gde sze nasi bo- ¦ docsi mesniki szprehajajo. Goszpodje szo sze ravno pripravlali na szveto szpoved. Na skofijszkom vrti szo znamenite izkopnijie pra-krscsanszke cerkve in krizspotje sztare rimszke ceszte. Poileg bo- . goszlovja je skofijszka cerkev. Mogocsna je. Pred sztolnico je po-sztavleni kip prvoga szombatelszkoga skofa Szily Janosa, ki je sz szvojim razumevanjom i podporov pomagao benedicskomi ple-vanosi Miklosi Kiizmicsi tiszkati za nase liidsztvo szlovenszke kni-ge. V Szombatheli szo sze vnogi szinovje nase krajine pripravlali za mesniski sztan.— G. Lujzek naj je scse nekelko dao okrepiti i v globoki zahvalnoszti za njegovo darovitno szrce, sze od njega poszlovila in jo vrezala proti Jakl, gde szva poiszkala Rajnarovoga Jancsija. Vecser ob szedmih szva prisla k njemi. Ne je bio doma. Sla szva njemi na proti do posztaje. Prihajao je z vlakom iz Szom-bathela. Priszkrbo nama je pri szvojem zsupniki, prelati in gro-fi, lepo prenocsiscse. Pri vecserji naj je grof preszeneto z posze-bnov jedjov. Dao nama je na szto prineszti csiszte vitamine c. A/^itamini szo poszebna hranilna sznov v szadji in zelenjavi. Te vi-tamine je prej iznajseo eden vogrszki ucsenjak in sze mazsejo na .: kriih kak zabeo, szo rdecskaszte barve, nekelko zsarki i sze po njih da lepo piti vino, poszebno pa pivo. Podobni szo zsutomi bok-szi in szo tiidi v taksoj poszodici.. Jozsi je pravo, ka bi szi on gvii-sno z njim szvoje bocskore ocsiszto, cse njemi ne bi goszpod pove-dali, da szo v kastulici vitamini.— Zajtra szmo szi oglednoli szta-rodavno farno cerkev. Je napravlena iz zsivoga rezanoga, kamna in je edna najbole sztarih in znamenitih cekev na Madjar- 72 szkom. Za csasza turskih pohodov je doszta trpela. Dugo csasza szo tam zsiveli francoszki redovniki, ki szo dali napraviti na zno-trasnjoj sztrani obzidja, ki obdaja prosztor okoli cerkve, lepo is-delane posztaje szv. krizsnoga pota. Zahvalivsi sze gospodi grofi za njegovo gosztodiibnoszt, szva jo z Jozsijom vrezala proti Kormendini. Po poti szam od Jozsija zvedo, da je on Berrjamin, diihovni szin najbole szuncsnoga i ve-szeloga szvetnika, szv. Francsiska Asziskoga. Zdaj mi je bilo ra-zumlivo, zakaj je Jozsi vszikdar tak veszele narave. Pri Kormendini szva prisla nazaj na aszfaltirano ceszto, ki pela iz Gradca v Budimpesto. Tii szva opravila szvoj obed: krlih, pa-priko i jaboka, ka nama je farovska kiiharca v aktovko nadevala. Po lepoj ceszti szva naszkori prisla k g. Zadravec Matjasi, zsupni-ki v Felsoronoki, ki szo scse v zacsetki szeptembra 1941. bili v Csrenszovcih (Cserfold). Cerkvica i zsupniscse je scsiszta na meji. Kiire i pure sze njim hodijo v Nemcsijo paszt. Kraj je izredno lepi. Farniki szo vecsinoma nemski. Lepo szva bila posztrezseniva in g. zsupnik szo naj szpremlali do Monostra, gde szmo z dobrov pi-vov pogaszili naso zsejo. Zahvalivsi sze njim za gosztoliibnoszt, szva sze odpelala mimo G. i D. Szenika proti G. Lendavi, kama szva prisla keszno vecser. Naszlednji den, v szoboto, szva szrecsno prisla nazaj v Turniscse (Bantornya). Tak szva brezi najmense nezgode zakliicsila najno sesztdne-vno obiszkovanje bratov na novih szliizsbenih mesztih. Pa to szo scse ne vszi. Razen imenuvanih, stere szva obiszkala, je g. Gyorkos Stefan v Letenyi in g. Nemec Matjas v Muraszemenji. Gda szva prisla domo, szva zvedela, da je csrenszovszki kaplan Prah Maksz presztavljen v Csesztreg. Tak jih je do oktobra 1941. bilo vszeh petnajszt goszpodov, szinov nase krajine presztavle-nih na madjarszke zsupnije. Cse bi me zdaj na konci sto pitao,kakse vtisze szam odneszo sz toga potovanja, bi v par recsaj etak povedao: Kem bole do sze narodi med szebov poznali, tem bole do sze med szebov postiivali. Medszebojnoga pravoga szpoznanja pa scse nega, escse menje pa postiivanja, gde sze ne priznavajo narodi najosznovnejse, od Bo-ga szamoga dane pravice. VANEK (Op. ur.) Sz 1. novembrom 1941 je bio namescsen za kaplana tiidi g. Skafar Ivan v Alsosagi. Tak je zdaj tam vszeh 16 nasih goszpodov. Iz opisza je razvidno, da je vogrszki narod jako vzliibo nase diihovnike, ki szo glaszniki Krisztusovoga diiha. G. Ivan Zelko je pa dobil zacsaszen dopiiszt. 73 :> V KRIZSI JE NASE ODRESENJE. "^': Lehko zanicsiijemo Krisztusa te, gda gucsimo od znanoszti, a gda scsemo zsiveti i szi v nesztalnih razmerah scsemo sztvoriti trdno, neomahlivo diisevnoszt, te nikak nemremo iti mimo Krisztu-sovoga krizsa. Ve je meo zsivlenszko nacselo rimszki patricij, . .; a njegov ideal je bio hladen^ kameniti bog; ,i% / . ' ma zsivlenszko nacselo budiszt, ^ c a njegov najveksi vzor je nirvana, . ma zsMenszki cil moderni cslovek^ a njegov ideal je kolektivno zsivlenje, v sterom izgine indi- vidualnoszt. Ne gledaj szamo na nacsela., gledaj na zsivlenje! Valovecse szile zsivflenja szo sztrle rimszkoga patricijaj budiszta^ modernoga csloveka — za zsivlenje namre trbe mocsi,, ne ideje. Odked naj vzememo to mocs? Sz krizsa Krisztusovoga! 74 OPOMBE: rimszki patricij — odlicsen rimszki mesztjan. ideal — najveksi vzor budiszt — indijszki poganszki vernik . nirvana — indijszki vzor zsivlenja, stero naj bi bilo neodviszno od vszeh zemelszkih potreb. kolektiven — szkiipen, csreden. ¦•;_' INDIVIDUALNOSZT: : ' '"¦ ' ' ' "' ¦'•¦'' '¦''' oszeba; poszebnoszt kakse oszebe^ po steroj sze ravno lo-> t csi vszaksi cslovek od driigoga csloveka. : . .' ideja — zamiszeo. Dva szoszeda Zsaligov Stef je bio veszeli, marlivi decsko, steri je pri deli ne doszta gledao na pravo i levo, pa njemi je zato tiidi naglo vsze slo od rok. Gda je dokoncsao solo sze je navcso sostarszke obrti. Ai je bio dober i sparaven delavec, szi je naszkori nadevao vkiip ne-kaj penez. Potom je zacsno miszliti na to, da bi posztao szamoszto-jen mester. A meo je premalo penez. Pomagati szi je steo z zse-nitbov. Po kratkom ogledavanji i premislavanji szi je Stef zebrao za zsivlenszko tovarisico Tumpovo Trezo. Bila je zse duga leta brezi ocse i matere i szliizsila pri bogatom Kotnjeki. Stefa je do-bro poznala i na njegovo pitanje ali bi bila njegova zsena, taki privolila. Z njo je dobo Stef dobro, delavno zseno i je telko prizseno, da je lehko najeo v szoszednoj veszi, gde ne bilo niednoga sostara, hizsicsko i nakiipo potrebno sostarszko sker. Hizsicska je bila scsiszta prazna. Mladozsenca szta ne najsla v njej njti sztola, niti sztolcov, niti klopi. Szamo nekaj szta najsla v ednom koti: Sztari, prasnati krizs. »A ka bolsega szva ne mogla najti,« je pripomno Stef.« Pa to-mi osztaneva zvesztiva. Te bo blagoszlavlao .najino delo, da bova tellko zaszliizsila kelko bo potrebno najinoj driizsini.« »Bog te poszliihni,« je odgovorila Treza. Nato szta ocsisztila krizs i ga obeszila na prvo meszto v hizsi. 75 Stef je ostao v hizsi i v koti razkladao szvojo sker. Treza pa je v kiihnji pripravlala obed. Obed je bio sziromaski i scse toga szta morala sztojeeski po-jeszti pri ogniscsi. Stef je vido, da je zsena zsalosztna, zato je pravo: »Nas szoszed je najbogatejsi kmet v celoj okolici. S6 bom k njemi i ga proszo, da nama za kaksi tjeden poszodi sztari szto, dva sztolca ali pa klop.« , »Idi pa ga proszi,« je pravila Treza. ^ • '. ¦ Stef je so, a je szlabo naleto. . . ¦ »Ka?« sze je obregno szoszed.« Sztole i sztolce bi ti poszojii-vao? Ka ti je prislo na pamet? Sto nicsesza nema sze naj ne zseni. No, zdai dobimo k6dise za szoszede.« Stef sze je mirno poszlovo i odiseo. Zseni je vsze povedao. »Nikaj ne maraj zato,« ga je tolazsila Treza. »Nekaj dni zse potrpiva. Do szobote zgotovis nekaj parov obuteli. Za tiszte pe neze kiipiva deszke pa cveke i szi szama sztrlembava szto i klop.« Treza je vszaki den hodila delat na marof i sz tem szliizsila za hrano. Stef je nevtriidlivo delao i do szobote zgotovo pet pa-rov. V szoboto popoldne je raznoszo obiitev i za doblene peneze kiipo cveke i deszke. Po zajtrej i vecseraj, gda je scse bilo kmicsno za sivanje, je delao szto, sztolce, komene kre pecsi, szklednjek, skrinjo i drii-ge potrebscsine. Hizscska je bila v nekaj dnevaj sziromasko opre mlena. Stef i Treza szta ne pozabila na Boga i on je blagoszlovo njiino delo. Minolo je leto dni. Sziromaski dom je dobo novoga cslana. V zibeli, stero je Stef szam napravo, je brecsao mlad decskec. Kr-sztili szo ga na ocsino ime — za Steveka. Z detetom szo prisli novi krizsi i tezsave. Izdatki szo sze pa-veksali, zaszliizsek pa zmensao. Stef je vecskrat zaraisleno gledao szkoz okno. Mimo szo szt vozili kmetje na pola i szenozseti. »Oh, cse bi tiidi jaz meo pola, szenozseti, konje ali bar kra-ve,« szi je vecskrat zdehno. »Da bi bar meli doma mleko za maloga kricsacsa!« Ednoga dneva je Stef zamisleno szedo na svzojem sostarszkom sztolci. Dremao je, ali je vszeeno vido pred szebov stiri stevilke: 6, 27, 35, 72. Zacsno je delati. Za nekaj csasza je znova zazsmiro i znova vido iszte stevilke. To sze je escse tretjikrat ponovilo. Po tom je zapiszao stevilke na falacsek papira. »Treza,« je zacsno, gda je vecser zsena prisla domo. »Ne bi 76 bilo dobro cse bi meli, kakso kozo, ali kravo, ali velko vertsztvo i ko-bile? Ti bi bila kmetica, ne pa navadna delavka.« »Stef, ka je sz tebov?« je zacstideno pitala zsena. »Ka ti blodi po glavi? Nehaj takse miszli! Ti mas mene, jaz mam tebe, oba pa mava Steveka, pa bodiva zadovolniva. Dokecs bomo zdravi, nam ne bo slo szlabo.« Vzela je Steveka iz zibelke, ga pritisznola na szrce i odisla v kiihnjo. Stef sze je pocsohao za viihom i delao dale. »Treza,« je znova zacsno Stef proti zseni v kiihnjo. »Ne pravim. da szem ne zadovolen i szrecsen. Pa poszliisaj malo! Zse trikrat szem vido med dremanjom iszte stevilke. Ka, cse bi na te sztevil-ke sztavo v loteriji?« Treza je sztopila iz kiihnje pred mozsa, ga zacsiideno pogledno la i pravila: »Stef szi posztao maloveren? V loteriji bi rad sztavo? Ne ves, da szo pri tom deli zse vnogi prisli na kodisko palico i posztali ne-szrecsni? Tiidi ti bi rad zapravo najino sziromastvo?« »Treza, bodi csedna pa poszliisaj,« jo je mirio Stef. »Szamo ednok sztavim i nikdar vecs. Cse dobiva, bo dobro, cse ne, pa ne-kak zse pozabiva na tiszte peneze.« Zsena sze je nekaj csasza protivila, ar pa Stef ne henjao z na-gucsavanjom, je na zadnje privolila. * Stef sze je v nedelo napoto v blizsnje meszto i je tam sztavo na tiszte stiri stevilke, stere je trikrat vido. Naszlednjo szoboto je bilo vlecsenje. Stef je komaj docsakac* nedelszko jiitro. Ravno sze je obleko i so v meszto, da bi zvedo cse szo njegove stevilke zadele. Po mesi je sztopo v krcsmo. Znao je da tam najde csaszopisz. Tu je najseo vecs znancov pa sze ne brigao za nje. Szamo po klono sze je, nato vzeo v roke csaszopisz, vszeo za szto, narocso pi-vo i zacsno iszkati. Na tretjoj sztrani je najseo stevilke, ki szo biie potegnjene pri zsrebanji. Naednok je posztao rdecsi kak rak i za< csno drgetati. Znanci szo to opazili i ga szpitavali, ka njemi je. Stef ne nikaj odgovoro. Placsao je, nehao pivo na sztoli i be-zsao domo. »Treza«, je malo ne szpadno v hizso, »vsze stiri stevilke szo zadele«. »Je to mogocse?« Je veszelo pitala zsena. »Mogocse, mogocse! V csaszopiszi szam csteo.« »O, hvala bodi Bogi!« je Treza szklenola roke i poglednola pro-ti nebi. »Zdaj szmo bogati«, je vesz szrecsen pravo Stef.« Kiipila bo-va imanje pa zsivino i tak bova szama goszpodarila.« Sla zta pred sztari krizs, pokleknila pred njega i Boga za-hvalila za dobleno szrecso. 77 »To je moja zapoved, da sze liibite med szebov, kak szem vasz jaz liibio. Vekse liibezni nema niscse, kak je t&, da sto da szvoje zsivlenje za szvoje prijatele.« (Jan. 15, 12.) 78 Bogati szoszed Karika sze je keszno vracsao domo. Bio je pre-ci vinjeni, zato sze je bojao zsene. Szpotoma je premislavao, kak b!» sze najlezsej reso njenoga kreganja. »Magda, zse znas, ka je novoga?« je glaszno pravo zse prle, kak je zsena prisla do recsi. » To, da sze je moi ded pali napio!« je zsena csemerno odgo-vorila. »To nej nikaj novoga. To vszaki zna, da sze vszaki frtao lett* ednok posteno napije. Gnesz pa szem od szamih csemerov napra-vo izjemo.« Zadnje recsi szo vzbiidile v zseni radovednoszt. : »Zakaj pa szi bio csemeren, cse szmem pitati?« »Ne preztrasi sze, cse ti povem.« »Ne brbraj telko, povej naravnocs, ka sze je zgodilo.« »Nas szoszed Zsalig je kiipo Szrakovo imanje.« »Koga? Szrakovo imanje? Pa Zsalig, ki scse sztola pa sztolcov ne meo, gda szs je k nam priszelo. Sto ti naj to verje?« »Verjes, ali ne verjes, isztina je. V loteriji je telko zadeo, da je imanje taki izplacsao. * v »V loteriji ie zadeo? Te kodis je meo takso szrecso?« Sztari sze je med tem szlekeo i sze szkobacao v posztelo. Na- szkori je zaszpao i zsena ga vecs ne mogla dale szpitavati. Magda pa sze je nemirno premetavala v poszteli i premisla- vala. Naszlednje jiitro je zapovedala deklama ,naj mata v redi vsze delo, szama pa sze je lepo oblekla i sze napotila v meszto. Szto pila je v knigarno po szenszko knigo. Nato je v krcsmi pri pivi v knigi iszkala stevilke ,sztere szi je potem napiszala na lisztek. Po tom je sztopila v loterijszko piszarno i tam sztavila na zapiszane stevilke vekso sumo. Za tjeden dni je Magda zopet sla v meszto, da bi zvedela, cs,''. ,; »Ve szi pa ti ne nervozen.« " " "'' »Reszan szam ne, ali nervozen posztanem, gda koga proszim cigaretlin, pa mi pravi, ka nema.« DOBRO NJEMI JE POVEDALA. ^ V vlaki, steri je vozo iz Lurda, je neksa zsenszka pobozsno molila rozsni venec. To je goszpoda, ki je szedo na klopi njoj na-szproti, zbodnolo v oesi i sze je steo norca napraviti iz nje. »Ali sze pelate iz Lurda?« jo je pitao. -.- :-, •¦-- »Ja, goszpod!« ¦ -^ ¦'-¦¦•;'; ' 1. .' .\.-, »Gvisno szte vidili tam csiidovite sztvari.« . .; > '.:' »Jako csiidovite!« L . .." -^ ¦; ¦' : »Mogocse celo csiidezs?« '• " ¦¦': ;,- ¦¦ :• . " • ' »Ne szamo ednoga, liki vecs.« ' ;; ¦' _.^' " • k-.1.• \ . »Mogocse celo Marijo.« ' ¦¦-¦¦¦* »Ravno Marijo. Pa ne szamo njo, liki tiidi Jozsefa pa maloga Jezusa v betlehemszkoj stalici. Szamo szomara ne bilo tam, a to-ga zdaj vidim.« ¦; ¦-¦: •¦ - ;r :::;: -Vv szrecso ima. •;/-¦.¦ ¦: -'-¦ .;¦¦¦¦ ¦ - »Vi szte nas novi zdravnik? Zviinredno szrecso imate.« »Zakaj pa?« »V vszoj okolici nega niti ednoga betezsnika. Po miloj voli bo-te lehko manjarili.« NA LEPI NACSEN SZE GA JE RESO. Dva poznanca szta sze szrecsala. Ednomi sze je jako miidilo, a sze ne mogeo resiti driigoga,, ki je bio veliki pregadacs. Naza-dnje njemi je blisznola v glavo dobra miszeo. Pravo je: »Resi mi to vganko: Cse sze szrecsata cseden pa nimaszti cslo-vek, steri de prle odiseo?« »Kakpa cseden!« . ., ¦ . »Te pa z Bogom!« , - , •* - ; ; r- .,. 85 EDINA ZSELA. v • »Jaz szem zadovdlna z malitn. Zadovolna bom, cse sze mi szpu-ni edina zsela.« »Kaksa pa?« ' -.. . ." ' • '- ' »Da bi sze mi szpunile vsze zsele.« '-, '¦ ', ' DOBER RADIO. Prvi: »No, kak szi zadovolen z novim radijszkim aparatom?« Driigi: »To ti je cela lokomotiva!« ¦'¦¦¦' *•¦¦-.'. ¦¦'..¦' Prvi: »Kak to?« '; ': ¦¦-.: * < Drttgi: »Na vszaksoj posztaji fiicska.« '¦ : •"¦¦?' *' ALI TRBE ZSENO BOGATI? Kmet: »Goszpod vucsiteo,kak miszlite, trbe zseno bogati ali ne?« Vucsiteo: »Ne, ne je trbe!« Kmet: »Moja zsena mi je najmre dnesz velela, naj vam neszem lonec maszti v dar.« Vucsiteo: »Hja, znate, csedno zsenszko kakpa trbe vszigdar bogati.« f \.k , v . PRAV LEHKO. Sztari bogatin pa njegov szin szta prisla k brivci. Gda njima je zrezao vlasze, je ocsa dao 20 filerov, szin pa 50 filerov nagrade pomocsniki. Brivec je pitao sztaroga: »Kak to, da sztc vi dali pomocsniki 20 filerov, vas szin pa 50 filerov?« »On lehko da, ar ima bogatoga ocso, jaz ga pa nemam.« DETINSZKA MODROSZT. Jancsek: »Tetica, vi pa imate szamo edno glavo!« Tetica: »Ka ti ne pride na pamet. ? Kak to csiidno gucsis.« Jancsek: »Zato sze csiidim, ka szo ocsa pravili, gda szte jim piszali, da pridete: Bog nasz csuvaj te szedmeroglave kacse!« ZGRABO GA JE. " ; - Glaszoviti francoszki piszateo La Fontaine je jako rad jeo po-csena jaboka. Ednok je nehao pecseno jaboko na sztoli, da bi sze ohladilo, szam pa je sztopo v driigo szobo po nekso knigo. Gda je priseo nazaj, je najseo v szobi szvojega prijatela, a jabdlka ne bilo vecs nigdi. La Fontaine sze njemi vliidno nakloni i njemi po-niidi sztolec, nato pa zacsne nekaj iszkati. k Prijateo: »Ka pa telko iscses?« La Fontaine: »Tii szam nehao pecseno jaboko, pa mi ga je ne-scse mogeo odneszti.« Prijateo: »Pa venda ne miszlis, da bi ti je jaz pojeo?« La Fontaine: »Ka scse! Pa hvala Bogi, da szi ne.« ¦ ' . Prijateo: »Zakaj, hvala Bogi?« La Fontaine: »Jabolko je bilo najmre zasztrupleno. Bilo je pripravleno za misi.« . ... l - 86 ¦ -;¦. -.- :'¦•¦;: Prijateo: »Joj, te pa vmerjem, te szem zagiftan!« La Fontaine: »Fomiri, sze prijateo, nikaj ne hiidoga. Szamo radovednoszt me je imela, kama je jaboko preminolo.« ' . ' v ' ¦ NA VESZI. Mladi izletnik ide szkozi vesz i szrecsa kmeta, steri pela krmo na teligaj i ga pita: »Kak pa vi zovete ta kolica, na sterih pelate krmo?« Pa sze naszmeji kmet: »—Mi jih ne zovemo liki rivlemo!« OCSA I HCSI. Hcsi: »Toga decska pa za vesz szvet nescsem vzeti za mozsa!« Ocsa: »Sto te pa kaj pitao? Miszlis, da je Evo sto pitao, cst scse raeti Adama za mozsa?!« PRIJATELA MED SZEBOV. Jozsi: »Zadnjikrat szem vido v cirkuszi, da je eden napravo iz ednoga jajca dve jajci. Marko: »To ne nikaj csiidnoga. Nas ostarjas napravi iz edno ga hektolitra dva hektolitra vina.« .. ,-.. :- ,. . . .-.-¦• . . ^ —(—)__________ ' , -'-' '¦¦. Kalendar ¦ szi zgucsavle... Prle kak vara v roke szegnem^ vam zselim blazseno, szrecsno novo leto 1942^ da bi pravicsen mir zaplavao nad szvetom. Kak vidite^ szem sze koncsi prerino do vasz. Gaziti morem po globokom sznegi^ mraz skriple, da mi sklepecsejo zobje i szever vle-cse, tak, da me malo ne vsze razcotao. Ve szem sze za szilo pokrio sz krpami^ pa te smentani szever Ii najde pot do kozse. Pa li telko migani, ar scsem priti k vam. Veszeli szem. da szem pali po dugom csaszi sztopo k vam, da szi pri toploj pecsi po domacse kaj pogovorimo kak sztari prijateli. Szarao edno vasz proszim^ ne cotajte i trgajte me escse vi. Vii- pam^ da pri vszaksoj hizsi dobim meszto pri pecsi. Za placsilo vam vnogo kaj lepoga povem, tak^ da vam szkuze szame navrejo na ocsi, pa tiidi veszeloga^ da sze bote sztepaili od szmeha. Reszan vam ne bo zsao. ..,-,-, .... VAS KALENDAR. 87 j§ z e n j jt[ V SZLOVENSZKOJ KRAJINI. , BELTINCI (Bellatinc): (zsiv. i kram.) 20. januar., 20. febr., 25. aprila, 15. julija, 5. nov. Proscsenje 27. junija. BOGOJINA (Bagonya:) (zsiv. i kram.) 15, februar, 20. marca, 19. maia, 20. julija, 4. szept. i 16. november. CANKOVA (Vashidegkut:) (zsiv. i kram.) Pondelek po cve-tnoj neddi. pondelek po szv. Trojsztva nedeli, 24. szept. i 11. no-vember. CSBENSZOVCI (Cserfold:) (zsiv. i kram.) 14. marca; (zsiv. i kram.) v ponedelek po 3. maji, v ponedelek po 14. szeptembri i 20. oktobra. DOBBOVNIK (Lendvavasarhely:) (zsi. i kram.) v tork p-ed Viizmom, prvi pondelek pred Telovim, na Jakobovo i 20. szptembra. LENDAVA (Als61endva:) (koj. zsi,v. i kram.) 25 januara, 16. februara, v csetrtek po tretjoj posztnoj nedeli, na Velki csetrtek, v ponedelek po Riszalaj, 28. julija, 28. auguszta, 28. szeptembra, 28. oktobra v csetrtek pred Bozsicsom. Vszaki tork szvinszko szenje. Cse na te den szpadne szvetek, sze szenje vrsi ina driigi den, tak tiidi, cse velko szenje szpadne na tork, sze szvinszko szenje tiidi te den vrsi. DOKLEZSOVJE (Murahely:) (konj. zsiv. i drobno) 18. junija. Proscsenje 21. auguszta. , DOLENCI (Nagydolany:) (drobno) na Telovo i 6. decembra. GBAD (Gor. Lendava) (Felsolendva:) 28. marca, 21. junija. 16. auguszta, 29. szeptembra i 30. novembra. HODOS (Orihodos:) (zsiv. i kram.) 10. marca, 5. julija, 19. au-guszta i 5. oktobra. KEIZSEVCI (Totkeresztur:) (zsiv. i kram.) 16. aprila, 4. junija i 27.oktobra, pa vszako prvo szoboto v meszeci szvinszko szenje, Cse szpadne na to szoboto szvetek, je szvinszko szenje prveso szo-boto. KUZMA (Kuzma:) (kram.) na Krizsni csetrtek. '( KBOG (Korong:) (kram.) 4. maja. SZATAHOVCI (Muraszenles:) (kram.) na Riszalszki pondelek. MAETJANCI (Martonhely:) (zsiv. i kram.) 6. maja, 9. au-guszta i 23. oktobra. SZOBOTA (Muraszombat:) Prvi ponedelek januara zsivinszko szenje, prvi ponedelek februara zsiv. i kram., prvi ponedelek marca zsiv. i kram., prvi ponedelek aprila zsiv., prvi ponedelek maja zsiv. :.-.- .v .... .,.-¦- •:¦ 88 , ¦ ¦... ¦. ,,-...- ;... i kram., prvi ponedelek junija zsiv., prvi poneddlek julija zsiv. i kram., 24. avgnszta zsiv. i kram., prvi ponedelek szeptembra zsiv. 15. oktobra zsiv i kram., prvi ponedelek novembra zsiv. 6. decembra zsiv. i kram. Cse szpadne na prvi pondelek szvetek, sze vrsi sze-nje na driigi den. PETROVCI (Peterhegy:) (kram.) na szv. Trojsztva nedelo, 4. julija, 8. szept., 28. okt. PUZSAVCI (Palmafa:) (kramarszko) 13. julija. PUCONCI (Batyand:) (zsiv. i kram.) 28. maja, 10. julija, 10. szeptembra i 10. novembra. PROSZENJAKOVCI (Partosfalva:) (zsiv i kram. 15. marca. 16 junija, 2. szeptembra i 28. novembra. RAKICSAN (Battyanfalva:) (zsiv.) 26. marca, v tork pred Riszali, 2. julija, 16. auguszta i 8. oktobra. SZELO (Nagytotlak:) (kram.) prvo nedelo po Szrpnoj Mari-ji i na Miklosovo. SZV. BENEDIK (Fdlsoszentbenedek:) (kram.) pred pepelnicov, po posztnih kvatraj, po cvetnoj nedeli, po jeszenszkih kvatraj i prcd Bozsicsom vszikdar v pondelek. SZV. SZEBESGSAN (Szentszebestyen:) (kram.) 20. jan., 2 nedela po viizmi, 15. jun. i 21. dec. TISINA (Csendlak:) (zsiv. i kram.) 10. apr., 7. szept. ¦'•""' TURNISCSE (Bantornya:) (zsiv. i kram.) V csetrtek pred Cvetnov nedelov, drugi pondelek po Viizmi, v csetrtek pred Riszali, 12. junija, v pondelek pred Vel. mesov, driigi den po Maloj mesi, 4. okt. i vszaki csetrtek szvinszko szenje. Cse na te den szpadne szvetek, sze szenje vrsi na driigi den. . .. - • -..-•.'. \.-. ¦ : t . -., ._„• ... , -*i ¦¦¦ * ¦; . ?¦ ¦ ¦.- ¦.. , ¦;•'.'*¦<**.. '¦ ' V ' ' ¦•. ^-'\' ¦• " - * -*''; ....-..¦' ¦-- MEDJIMURJE. (Murakoz) •¦''!"> : :>T:-'''r.1- CSAKOVEC (Csaktornya:) 3. febr., na cvetni pond., 30. jun., 3. aug.., 13. okt., 25. nov., Tedenszko szenje vszako szredo v meszeci. M. SZREDISCSE (Muraszerdahely:) 1. maja, 26. junija, 19. auguszta i 26. oktobra. SZV. MARTIN (Muraszentmarton:) 24. apr., 13. jun. i 12. nov. KOTORIBA (Kotori:) 9. marca, 27. junija, 30. szeptembra i 30. novembra. PRELOG (Perlak:) na fasen. tork, v tork po Risz. v tork po szv. Jakob., v tork po szv. Lukacsi. RAZKRIZSJE (Rackanizsa:) na bdo szredo, 16. maja, 24. juni-ja i 10. auguszta. 89 ITELBANKR.T KREDITNA BANKA D. D. Muraszombat telefon 25. FlSZTERANTAL beltinci (belatinc) priporocsa cenjenomi obcsinsztvi veliko izbiro manufakturnega blaga, szvile, vsze vrszte platna, oblek itd. po dnevnoj ceni. Kofjacs Ferenc epulet es mulakatos-kljucsavnicsar Muraszombat, Lendva ut. 36. Priporocsa vszakemi v tc sztroko szpadajocsa dela. dobro napravlene i po szolidnoj ceni. MuraSZOmbat Arany Janos utca 21 je vszigdar na razpolago sz szvojim velkim automobilom. \ TRGOVINA z moskimi oblekami stofi i vsze vrszte plascsi sze priporocsa szvojim odjemalcom. WEISZ ZSIGA ALSOLENDVA CSEH 10 Vegyeskereskedese nagyban es kicsinyben specerija, galanterija vsze vrste szemenja in goszpodarszke potrebs- csine ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ Belatinc priporocsa cenj. obcinsztvi vsze vrszte zseleza za zgradbo i obrt, cement, apno, deszke i vesz osztali sztavbeni matrijal i razno orodje. Nadalje velika izbira manufakturnega blaga, szvila, vsze vrszte platna gotove obleke. Obrtniki popuszt. ¦ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦^¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦^ j| Vsze specerijszko f jjblago in galan-I! terijo dobite pri a J| J 61B 0 f i prek simnaziie LEPE SZO TISZKOVINE, STERE DELA TISZKARNA SZVETE DRtlZSEVE Moske stofe i gotove obleke za moske i decske, dobite naizbiro vtrgovini orvath Margit MURASZOMBAT Horthy Miklos utca 17. IVAH trgovina v Csrenszovcih (Cserfold) je dalecs na okoli znana bauta, gde dobite vsze specerijszke, goszpodarszke i obrtne potreb-scsine. Cse scsete imeti lepo vezane knige, jih prineszite v tisz-karno Szvete Drii- zsine! MURASZOMBAT I0 kerekpar, rddio, varrčgep čs banar kereskedese -----------^- biciklif vsi kcoj szpadajocsi deli, fal ledraszte torbice, kufri i spilardj za deco. V Kemeny Mora MURASZOMBAT Szabadsag ter. 3. -v/1'" . dobite vszaksi den frisko meszo i dobre klobasze KMETJE, TRGOVCI, OBRTNIKI DELAVCI nalagajo szvoje peneze pri Muraszombat es Videke Hitelszovetkezete prej Kmecska poszojilnica Mnraszombat Hranilne vloge szprejme od vszakoga i je obresztuje najboukse. Poszojila davle na kezese i na tabulacijo. Za hranilne vloge je dobroga sztanja prek 650.000 P Pridite v szvoj dom, kde te poszluzseni po ..-,.. ,. szvojoj voli. PnJULlANU KLEPCU v trgovini v Bantornya sze dobi vsze vrste manufakturnega in specarij- szkoga blaga, kak tiidi potrebscsine za zimo i vsze vrszte ledra. Klepec Jozsef ALSOLENDVA Trgovina manufakture in modnega blaga 00000000000000000000000000000000000? 1 OSZREDNJA KMETIJSZKA BLAG. i ZADRUGA z o. j. v M. SZOBOTI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 s Muravideki Gazdasagi Szovetkezet I Glavni pooblascenci ,,Futuri"-»Hombar"-a. KOPUjE: P° najvisji od oblaszti dovoljeni ce-j^SmS^m naj vszo zrnje, krumpise vsze szemenje za oli, gubacse, bilice i perutnino. ODAVLE: P° nisziki cenaj umetna gnojila, vapno i^sss cement i cigeo vszeh vrszt. Vszaksi steri scse zidati, sze more prle oglasziti v zadrugi, gde dobi cigeo vszeh vrszt, jako dobro izdelani i po niszki cenaj. Voscsite rajsi zaszliizsiti zadrugi, zato ka de to zadruga pali ponucala v vas poznejsi haszek. JOZSEF KLEPEC Bellatinc VELIKA ZALOGA PLETENIN IN MOD- NEGA MANUFAK- TURNEGA BLAGA ZSUPNIJSZKI URADI, OBCSINE, TKGOVCI, GASZILCI PA DRt)- GA DKCSTVA DAJO DELATI SZVOJE TISZKOVINE I PLAKATE SZAMO V TISZKABNI SZVETE DBtZSINE. j|| NAJMODERNEJSA FABRIKA g|j