DUHOVNI PASTIR S SODELOVANJEM VEC DUHOVNIKOV UREDIL ALOJZIJ STROJ |iimi||iiiiii||iiiiii||iini|| XXXIII. LETNIK V LJUBLJANI, 1916 ZALOŽBA KATOLIŠKE BUKVARNE TISK KATOLIŠKE TISKARNE 4CW \ J 'T - ; a ■ KAZALO I. Duhovno pastirstvo. 1. Cerkveno leto. (Spisal dr. Fr. Ušeničnik.) I. Posamezne dobe cerkvenega leta. (Nadaljevanje.1) .... 1 II. Prazniki in godovi prebl. Device Marije, angelov in svetnikov ......................................................81 2. Mašni obred. (Spisal dr. Fr. Ušeničnik.) I. Liturgija v prvi krščanski dobi........................129 II. Rimski mašni obred......................... 135, 201, 261 III. Rubricae generales Missalis (tit. VIII.—XIII.) . . . 266, 325 IV. Razne vrste maš v rimskem obredu.....................329 a) Votivne maše........................................330 b) Črne maše...........................................340 3. Homiletika in praktična eksegeza. (Fr. Hočevar) 421 4. O cerkvenem govoru za praznik vseh svet- nikov. (Fr. Hočevar)..............................513, 577 5. Prispevki k zgodovini slovenskega cerkvenega govorništva. Sedemdesetletnica kanonika in profesorja Ant. Kržiča. (Al. Stroj) 641 f Kanonik in dekan Simon Gaberc. (Al. Stroj).....................125 II. Ciklusi govorov.2 1. Misijonske pridige. (P. Hugolin Sattner.) I. Človekov namen............................................. 17 II. Smrtni greh................................................22 III. Odpustljivi greh..........................................87 IV. Poslednje reči človekove...................................91 V. Pridiga o poslednji sodbi.................................139 VI. Usmiljenje božje..........................................144 VII. Kako najdemo usmiljenje pred Bogom........................209 VIII. Spoved.....................................................269 IX. Varuj se grešne priložnosti...............................347 X.—XII. Misijonski pouk za mladeniče (I.-—III.) . . 425, 517, 523 XIII. Poklic krščanskega moža....................................589 XIV. Nauk za dekleta.......................................... 647 1 V »Duhovnem Pastirju« 1. 1915. je v 11. in 12. zvezku, str. 544, 607, razprava o božični in deloma o velikonočni dobi cerkvenega leta. 2 Glej tudi med priložnostnimi govori pridige ob času vojske! 2. Postni govori. (Fr. Umnik.) I. Naš poklic................................................152 II. Smrtni greh v luči — vere.................................157 III. Smrtni greh v luči — razuma...............................162 IV. Smrtni greh v luči — pekla................................167 V. Smrtni greh pri svitu mrtvaške sveče.......................172 3. O č e naš, I.—VIII. (Vir tolažbe v bridkostih, žalosti in trpljenju. — Janez Pucelj)................................... 390, 420 III. Govori za nedelje, praznike, sopraznike in razne prilike cerkvenega leta. 1. Pridige ob nedeljah. Prva nedelja po razglašenju Gospodovem. — Kdaj izgubimo Jezusa in kako ga moremo zopet najti. (Fr. Sal. Watzl) ... 52 Druga nedelja po razglašenju Gospodovem.1 — 1. Zakonski križi. (Ksaver Meško)...............................................56 2. Ženitnina — podoba združitve duše z Bogom. (Načrt go-voi‘a. — S. Thom. Aquin. Serm. Dominic. in II. dom. p. Epiph. — A. T.)..............................................61 Tretja nedelja po razglašenju Gospodovem. — Tri čednosti v krščanski družini. (Za praznik sv. Družine. — J. G.) ... 62 Četrta nedelja po razglašenju Gospodovem. — Homilija. (Ivan Filipič).....................................................67 Peta nedelja po razglašenju Gospodovem.—Ljuljka v nas. (Ksaver Meško)........................................................103 Šesta nedelja po razglašenju Gospodovem. — Delovanje katoliške Cerkve pojasnjeno v prilikah o gorčičnem zrnu in kvasu. (P. Jeronim Knoblehar)......................................107 Prva predpepelnična nedelja. — O stanovitnosti. (A. T.) .... 109 Druga predpepelnična nedelja. — Pri kakšnih poslušalcih je oznanjevanje božje besede brez sadu. (A. L.).........................114 Tretja predpepelnična nedelja. — O smrti. (Ksaver Meško) . . . 116 Prva postna nedelja. — Čas milosti. (Ksaver Meško)...............176 Druga postna nedelja. (Praznik sv. Jožefa.) — Delo z Bogom in zavoljo Boga vodi v sveta nebesa. (P. Dionizij Dušej) , . . 180 Tretja postna nedelja. — Bogastvo božje. (Ksaver Meško) . , . 190 Četrta postna nedelja. — Govor o presv. Rešnjem Telesu. (Obenem priložnostni govor za dan vednega češčenja. — Jak. Ogrizek)....................................................214 Tiha nedelja. — Homilija lista. (P. Jeronim Knoblehar) .... 219 Velikonočna nedelja. — 1. Verska resnica o vstajenju mrtvih. (Val. Bernik)...............................................231 1 Za praznovanje vnanje slovesnosti praznika Imena Jezusovega glej pridigo med govori za praznike. 2. Kristus naš najboljši vojskovodja v boju za dušno zveličanje. (Fr. Vavpetič)................................................235 Bela nedelja. — 1. Česa nas spominjajo Jezusove petere rane? (Val. Bernik).................................................248 2. Marija je bila v najpopolnejši meri deležna Kristusovega miru. (P. Hugolin Sattner)....................................252 Prva nedelja po veliki noči do šeste nedelje po veliki noči. — Vojska v luči sv. vere, I.—VI. (Za prvo do šeste nedelje po veliki noči, oziroma za tri povelikonočne nedelje in za križev teden ali za razne vojne pobožnosti. — Priredil ob svetovni vojski 1. 1916. dekan Anton Skubic)...........................275 Peta nedelja po veliki noči. — Homilija. (Ivan Filipič) .... 306 Šesta nedelja po veliki noči. — Škodljivost pohujšanja. (Po P. R. Graserju O. S. B.: K. Čik)....................................354 Binkoštna nedelja. — Delovanje Sv. Duha v današnjem času. (Ksaver Meško) ...............................................357 Praznik presv. Trojice. — Skrivnost presv. Trojice. (Ksaver Meško)........................................................365 Druga nedelja po binkoštih. — Nekaj izgovorov zaradi pogostnega sv. obhajila. (Val. Bernik)..............................373 Tretja nedelja po binkoštih. — Neskončno božje usmiljenje z grešnikom. (J. Atteneder).....................................385 Četrta do enajste nedelje po binkoštih. — Oče naš. (Vir tolažbe v bridkostih, žalosti in trpljenju. I.—VIII_Janez Pucelj) 390, 430 Osma nedelja po binkoštih. (Porcijunkulska nedelja.) — O obiskovanju presv. Rešnjega Telesa. (P. Dionizij Dušej) . . 467 Deveta nedelja po binkoštih. — O pohujšanju, (f Kanonik J. Rozman, Konjiški. — Priobčil Iv. Skuhala)...........................472 Deseta nedelja po binkoštih. — Ponižnost — velika zahteva sedanjega časa. (Ksaver Meško)....................................479 Enajsta nedelja po binkoštih. — Misijoni in mi. (Ksaver Meško) . 484 Dvanajsta nedelja po binkoštih. — V čem moramo posnemati otroke. (Dr. Egidij)..........................................489 Trinajsta nedelja po binkoštih. — Tvoje ime — tvoje življenje. (Ksaver Meško)................................................497 Štirinajsta nedelja po binkoštih. — Kristus in Mamon. (M. Šker- bec)..........................................................502 Petnajsta nedelja po binkoštih. — Beseda materam in vdovam. (Ksaver Meško)................................................505 Šestnajsta nedelja po binkoštih. — Ne odlašaj poboljšanja. (P. Dionizij Dušej)................."..........................531 Sedemnajsta nedelja po binkoštih. — Trije nagibi za ljubezen do Boga. (Po P. R. Graserju O. S. B.: K. Čik)....................535 Osemnajsta nedelja po binkoštih. — Krivo natolcevanje in predrzna sodba, (f Franc Gornik).................................539 Devetnajsta nedelja po binkoštih. — 1. Trpljenje v peklu. (J. Atteneder)....................................................543 2. O spoštovanju do cerkve. (Govor za praznovanje vnanje slovesnosti praznika posvečenja cerkva. — J. T.) . . . . 546 Dvajseta nedelja po binkoštih. — 1. Bolezen. (Ksaver Meško) . . 550 2. Kako važen je čas. (Ivan Baloh)..............................554 Enoindvajseta nedelja po binkoštih. (Zahvalna nedelja.) — 1. Pomen zahvalne nedelje, (f Msgr. Anton Zupančič) .... 607 2. Sovraštvo — odpuščenje — ljubezen. (Ksaver Meško) . . . 610 Dvaindvajseta nedelja po binkoštih. — Kaj je beseda božja in kako zvesto jo je treba poslušati. (Po P. R. Graserju O. S. B.: K. Čik)................................................615 Triindvajseta nedelja po binkoštih. — Dolžnosti bolnikov. (Anton Žlogar).......................................................620 Poslednja nedelja po binkoštih. — Posebna sodba. (Anton Žlogar).......................................................633 Prva adventna nedelja. — Homilija. (Ivan Filipič)..................654 Druga adventna nedelja. — Homilija. (Ivan Filipič).............664 Tretja adventna nedelja. — Zadolžena verska nevednost — pregrešna. (Val. Bernik)..............................................669 Četrta adventna nedelja. — Brez krščanske čuječnosti Bog ne more in noče nikogar zveličati. (Po P. R. Graserju O. S. B.: K. Čik).......................................................675 Nedelja pred novim letom. — 1. Najboljši nagib za napredek v krščanski popolnosti je premišljevanje potekajočega in nastopajočega leta. (Po P. R. Graserju O. S. B.: K. Čik) . . 687 2. Ne navezujmo svojega srca na svet, ampak oklenimo se Kristusa! (Ivan Filipič)........................................691 2. Pridige ob praznikih. Obrezovanje Gospodovo. (Novo leto.) — 1. Hvaljen bodi Jezus Kristus! (Ksaver Meško)........................................30 2. Kje najdemo pravo srečo. (J. T.)..............................34 Praznik presv. Imena Jezusovega. (Nedelja po novem letu ali druga nedelja po razglašenju Gospodovem.) — Visoki pomen Jezusovega imena. (Val. Bernik).................................37 Razglašenje Gospodovo. — 1. Kristjanovi darovi Zveličarju. (Ant. Žlogar)..................................................40 2. Na potu treh modrih. (Ksaver Meško)...........................46 Praznik sv. Družine. (Tretja nedelja po razglašenju Gospodovem.) — Tri čednosti v krščanski družini. (J. G.) .... 62 Praznik očiščevanja bi. Device Marije. (Svečnica.) — 1. Marija — moje veselje in moja krona. (P. Bohinjec).................96 2. Sveča — človek. (Ksaver Meško)...............................100 Praznik sv. Jožefa. — Delo z Bogom in zavoljo Boga vodi v sveta nebesa. (P. Dionizij Dušej).............................180 Praznik oznanjenja bi. Device Marije. — Marija — jutranja zarja. (Anton Žlogar)................................................185 vit Velikonočni ponedeljek. — Jezusovo vstajenje — naša tolažba. (Ivan Filipič)...................................................239 Praznik vnebohoda Gospodovega. — Jezus je še vedno pri nas. (V. Bernik)......................................................316 Binkoštni ponedeljek. — O prvi krščanski občini. (Ivan Filipič) . 362 Praznik presv. Trojice. — Skrivnost presv. Trojice. (Ksaver Meško)...........................................................365 Praznik presv. Rešnjega Telesa. — Zakrament presv. Rešnjega Telesa — vir tolažbe. (Ivan Filipič)...........................369 Praznik sv. Petra in Pavla. — Dolžnosti do svete Cerkve. (J. K.) 378 Praznik vnebovzetja bi. Device Marije. — Ločitev. (Ksaver Meško).......................................................476 Praznik rojstva bi. Device Marije. — Za godovno darilo darujmo nebeški Materi svoje srce. (Franc Vavpetič)...............492 Praznik Marijinega imena. — Tvoje ime — tvoje življenje. (Ksaver Meško)...............................................497 Praznik vseh svetnikov. — Občestvo svetnikov. (Val. Bernik) . . 593 Praznik Marijinega brezmadežnega spočetja. — Brezmadežna rešilni svetilnik v viharjih sedanjega časa. (Ksaver Meško) . 659 Sveti božični praznik. — Pred jaslicami v vojnem času. (Ksaver Meško)...........................................................678 Praznik sv. Štefana. — Tri čednosti sv. Štefana. (Ivan Filipič) . . 683 3. Pridige ob praznikih cerkvenih patronov. Spomin Marijine zaroke. — Marijina zaroka. (P. Jeronim Knoblehar)........................................................64 Sopraznik sv. Jakoba. — Kelih sv. Jakoba. (Dr. Egidij) .... 412 Sopraznik sv. Andreja. — Sveti križ — drevo spoznanja dobrega in hudega. (Dr. Egidij)..........................................568 God sv. Elizabete. — Trojna krona sv. Elizabete. (Val. Bernik) . 626 4. Pridige za razne prilike cerkvenega leta. Dan vednega češčenja. — Govor o presv. Rešnjem Telesu. (Jak. Ogrizek).........................................................214 Veliki petek. — 1. Trije križi na gori Kalvariji. (A. L.) ... . 223 2. Veliki petek v vojnem času. (M. Škerbec)....................227 Na dan procesije sv. Marka. — Kdaj prav molimo. (Iv. Filipič) . 243 Križev teden. — 1. O molitvi. (Anton Žlogar)....................311 2. Vojska v luči vere. (Priredil v svetovni vojski 1. 1916. dekan Anton Skubic)....................................................275 Praznik presv. Srca Jezusovega. — Kristjani — mladike, rastoče iz Srca Jezusovega. (Dr. Egidij)............................381 Porcijunkulska nedelja. — O obiskovanju presv. Rešnjega Telesa. (P. Dionizij Dušej)..............................................467 Praznik sv. rožnega venca. — Sveti rožni venec. (J. T.) . . . . 528 Praznik posvečenja cerkva. — O spoštovanju do cerkve. (J. T.) . 546 Vernih duš dan. — Smrt. (Ksaver Meško)...........................598 Zahvalna nedelja. — Pomen zahvalne nedelje, (f Msgr. Ant. Zupančič).....................................................607 IV. Priložnostni govori. 1. Govori ob času vojske. Vojska v luči vere, I.—VI. (Za razne vojne pobožnosti priredil ob svetovni vojski 1. 1916. dekan Anton Skubic)...............275 Trpljenje v svitu božje previdnosti. Govori za vojne pobožnosti ali za nedeljske pridige ob svetovni vojski. (Spisal dekan Ant. Skubic)................................................ 452 Mati beguncev, prosi za nas! (Govor goriškim beguncem. — Dr. Egidij)...................................................562 Kdo je kriv vojske? (P. Hugolin Sattner)............................579 Pred bitko. (Govor vojakom na Kalvariji in Oslavju dne 23. maja 1915. — Dr. Egidij)...........................................585 2. Govori za Marijine družbe. Nauk za mladeniče. (E. Vračko).......................................71 Govor pri sprejemu v Marijin vrtec. (Anton Hafner)...................75 Nauk za matere (v Marijini družbi). (E. Vračko)..................121 Tri čednosti hčere Marijine. (Nagovor v dekliški Marijini družbi po duhovnih vajah. — Ivan Vindišar)...........................255 Varujte se slabe družbe. (Govor v dekliški Marijini družbi. — Ivan Vindišar)................................................266 O sveti čistosti. (Nagovor v dekliški Marijini družbi. — P. Dionizij Dušej)......................................... 639, 696 3. Razni slavnostni in priložnostni govori. Govor ob srebrni poroki. (J. Hafner)............................. . 194 Nagovor pri poroki, (Matej WeiB)............................ 256, 322 Apologetičen govor o Lutrovem nauku. (Dr. Val. Mortl) . . 415, 509 Cerkev in šola. (Govoril Fr. Švara pri blagoslovljenju nove šole v Medjivasi pri Devinu 1. 1910.)............................557 V. Pogled na slovstvo. A. Angelček, priloga »Vrtcu« in glasilo »Marijinih vrtcev« .... 80 Derganc, dr. Franc. — Spolna nevarnost. (R.).....................575 Detela, dr. Franc. — Trojka. (Jos. Vole).........................258 Jeglič, dr. Ant. Bonaventura. — Mesija. (Al. Stroj)..............78 » Psalmi et cantica. (Al. Stroj).............................197 Jerše, dr. Josip. — Kraljica vojnih trum, Šmarnice. (A. Stroj) . . 324 Kaj delajo trapisti? Brat Gabriel Giraud in njegova ustanova v Rajhenburgu. (R.).............................................512 Nedeljski evangeliji s kratko naobračbo zlasti v korist krščanskim vojakom. (Al. Stroj)................................ 574, 640 Novine. Pobožen, družbeni, pismeni list za vogrske Slovence. Urejuje Klekl Jožef......................................575 Paulus. — Malenkosti. Roman, španski spisal p. Luis Coloma S. J. Prevedel Paulus. (Dr. Fr. Perne)...................198 Pečjak, dr. Gregorij. — Krščanski vojak. (A. S.)...............574 » Male dnevnice v čast brezmadežnemu spočetju pre- blažene Device Marije. (A. P.).........................419 Pozdrav iz domovine našim vojakom na bojišču. — Slovenski vojaški časopis.............................................574 Resna beseda vojakom............................................. 419 Silvin Sardenko. — Nebo žari. (Jos. Vole).........................258 Svečenička zajednica pod zaščitom presv. Srca Isusova .... 79 Večna molitev pred Jezusom v Zakramentu ljubezni. P. J. Wal- ser, O. S. B. — Ljubljanski bogoslovci, IX. natis........126 Vrtec, časopis s podobami za slovensko mladino.....................80 B. Andrejka, von Dr. Rudolf. — Slovenische Kriegs- und Soldaten- lieder. (A. Stroj)..........................................511 Bockenhoff, Dr. Karl. — Das iibernatiirliche Leben. Sieben Fastenvortrage. (Fr, Hočevar)...............................420 Cladder, Herm. J. S. J. und Haggeney K. S. J. — In der Schule des Evangeliums. Betrachtungen fiir Priester. 1. Band. (Fr. Hočevar) ...................................................128 Gutberlet, Dr. C. — Philosophisches Jahrbuch. (Dr. Aleš Uše- ničnik).................................................259 Hounder, Anton S. J. — Die Mission auf der Kanzel und im Verein (Dr. Gr. Rožman)...........................199 » Katholische und protestantische Missionsalmosen. (Dr. Gr. Rožman).......................................199 Kreuzesfahne, die, im Volkerkrieg. Erwagungen, Ansprachen und Prediglen...............................................699 Leinz, Dr. Anton. — Am Grabe unserer Helden. (M. Škerbec) . 260 Pamer Ladislaus S. J. — Die Quelle des Friedens. (Ivan Filipič) . 699 Sambeth, Dr. Heinrich. — Rosenkranz und Weltkrieg. (M. Škrbec) 700 Slavič, Dr. Matth. — Sonn- und Festtagsevangelien mit erklaren- den Zuspriichen. (Janko Cegnar).........................699 Ss. Eucharistia...............................................79 Streit, Robert, O. M. I. — Missionspredigten. (Dr. Gr. Rožman) . 199 VI. Glasba. Posvetitev Srcu Jezusovemu....................................420 Solnčna pesem sv. Frančiška. — Stanko Premrl. (P. Hugolin Sattner)................................................570 VIL f Cesar Franc Jožef I.......................................XI Nj. Veličanstvo cesar Karol I...............................XV Manifest cesarja Karola I............................. XV VIII. Priloga. Zbirka lepih zgledov, III. zvezek, 2. snopič 273—288 f Cesar Franc Jožef I. Dne 21. novembra je cesarska »Wiener Zeitung« objavila pretresljivo poročilo, da je Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo cesar Franc Jožef I. 21. novembra ob 9. uri zvečer v gradu Schonbrunn mirno v Gospodu zaspal. Pretresljiva vest je z bridko žalostjo napolnila vse avstrijske narode, ki žalujejo ob njegovi krsti v globoki bolesti. Ob smrti presvetlega vladarja Franca Jožefa I., ki je blizu sedemdeset let modro in z očetovsko ljubeznijo vladal širno Avstrijo, žalujemo kakor sinovi ob smrti predobrega očeta. Presvetli vladar je užival ljubezen, zaupanje in zvesto vdanost svojih podanikov v meri, kakršna še ni kmalu osrečevala kateregakoli vladarja. Zato je njegova smrt za nas tako bridka izguba, naša žalost o tej priliki tako iskrena in globoka. Ob smrti vladarjevi žalujemo kakor vdani sinovi svete Cerkve. Njegovo Veličanstvo cesar Franc Jožef I. je rekel leta 1908., ko so mu avstrijski škofje čestitali ob šestdesetletnici slavnega vladanja: »Jaz sam sem zvest sin svete Cerkve, ki Me je v težkih urah učila potrpežljivosti, ki Mi je tolikokrat v nesreči dala tolažbo, ki je bila Meni in Moji hiši zvesta vodnica na vseh potih življenja.« (Wolfsgruber, Kirchengeschichte Čsterreich-Ungarns, str. 130.) Ko je nastopil vlado, je spoznal, da mora Cerkev imeti veljavo in prostost v državi, da kroti uporne in izprijene duhove, da blaži srca, narodom kaže višji in pravi namen življenja ter jih tako obvaruje duševnega in telesnega propada. Zato je leta 1855. avstrijska vlada sklenila s papežem konkordat, po katerem je Cerkev dobila večjo prostost in pra- vice. Pa tudi, ko so cerkveni nasprotniki dosegli, da se je leta 1870. konkordat preklical, je presvetli vladar skrbel, da je mogla Cerkev nemoteno izvrševati svoje poslanstvo med avstrijskimi narodi. Cerkvene zapovedi je presvetli cesar natančno izpolnjeval in dajal povsod lep zgled katoliškega kristjana. Z neizbrisnimi črkami ostane zapisano v zgodovini, kako se je blagopokojni vladar odlikoval v češčenju Matere božje in sv. Rešnjega Telesa. — Habsburžan cesar Ferdinand III. je leta 1647. proglasil Brezmadežno za patrono in vari-hinjo Avstrije. Cesar Franc Jožef I. se je dvakrat — leta 1855. in 1904. — obdan od nadvojvodov in vojvodov, duhovnih in svetnih dostojanstvenikov in neštete množice ljudstva na Dunaju, na javnem trgu, »Na dvoru« imenovanem, pred kipom Brezmadežne udeležil ponovitve posvečenja. — Vsakemu vernemu Avstrijcu je znana pobožnost presvetlega vladarja do najsvetejšega Zakramenta. Vsako leto se je presvetli cesar z najvišjimi državnimi uradniki udeležil odkrit slovesnega sprevoda na praznik presv. Rešnjega Telesa. Ko je bil neko leto v Galiciji, je bil v nedeljo že pred 3. uro zjutraj pri sv. maši, da je mogel potem iti v drug kraj. Med sveto mašo je navadno klečal. Njegova ljubezen do sv. Rešnjega Telesa je največ pripomogla, da se je obhajal na Dunaju leta 1912. triindvajseti mednarodni evharistični kongres, slavnost, kakršne svet še ni videl. — In v sedanji Avstriji vsiljeni vojski je presvetli vladar dne 8. decembra leta 1914. Sebe in Svoja ljudstva posvetil presvetemu Srcu Jezusovemu. Presvetli cesar je tudi umrl kot veren katoličan. Dne 21. novembra, na spominski dan Marijinega darovanja, je prosil spovednika, da ga je spovedal, in je z globoko pobožnostjo sprejel sv. obhajilo. Ko se mu je popoldne zdravje zelo poslabšalo, mu je dvorni žup- f Cesar Franc Jožef I. nik podelil sv. poslednje olje. Isti dan zvečer je umrl presvetli vladar s križem in rožnim vencem v rokah. Ob smrti Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. pa žalujemo tudi kot habsburškemu prestolu vedno zvesto vdani Slovenci. Cesar Franc Jožef I. je rekel v Svojem nastopnem manifestu leta 1848.: »Z velikim zaupanjem nastopamo pot, ki naj Nas pelje do blagodejnega preosnutja in pomlajenja cele države. Na podlagi prave svobode, na podlagi enakopravnosti vseh narodov Našega cesarstva in enakosti vseh državljanov pred postavo, kakor tudi udeležbe narodovih zastopnikov pri postavodaji bode domovina na novo vstala, v stari slavi s pomlajeno močjo, nerazrušljiva proti viharjem časa, prostoren dom vsem narodom raznih jezikov, katere že stoletja objema bratovska vez pod žezlom Naših prednikov.« Kar je veliki vladar obljubil, to je izpolnil. Zato so pa tudi pod njegovo modro vlado napredovali vsi narodi v Avstriji, napredovali smo na vseh poljih zlasti tudi Slovenci. Na kulturni razvoj našega naroda je pre-modro vladanje velikega vladarja cesarja Franca Jožefa I. posebno odločilno vplivalo. Ime blagopokoj-nega vladarja bo ostalo v zgodovini našega naroda zapisano z nesmrtnimi črkami. Hvaležen spomin velikemu cesarju Francu Jožefu I.! Nj. Veličansivo cesar Karol I. Najvdaneje se klanjamo svojemu novemu vladarju Nj. Veličanstvu cesarju Karolu I., obljubimo mu ponižno vdanost, verno zvestobo in iskreno ljubezen in prosimo s cerkveno molitvijo: »Molimo za našega cesarja Karola. — Ohrani, Gospod, našega cesarja in usliši nas na dan, ko kličemo k tebi.« Manifest cesarja Karola I. Mojim narodom! Globoko ginjen in pretresen stojim Jaz in Moja rodovina, stojijo Moji zvesti narodi ob mrtvaškem odru plemenitega vladarja, čigar rokam je bila skoro sedem desetletij poverjena usoda monarhije. Po milosti Vsemogočnega, ki ga je bila v zgodnjih mladeniških letih poklicala na prestol, Mu je bila podeljena tudi moč, da je nepremoten in nezlomljen po najhujši človeški boli, do visoke starosti živel le dolžnostim, ki so Mu jih predpisovale Njegova vzvišena vladarska služba in žarka ljubezen do Njegovih narodov. Njegova modrost, razsodnost in očetovska skrb so ustvarile trajne podlage mirnega skupnega življenja in svobodnega razvoja in so iz velikih zmed in nevarnosti, v hudih in dobrih dneh, dovedle Avstrijsko-Ogrsko v dolgi in blagoslovljeni dobi miru na višino mogočnosti, na kateri se danes zmagonosno bori v družbi z zvestimi zavezniki zoper sovražnike povsod okrog. Njegovo delo je treba nadaljevati in dovršiti. V burnem času stopam na častitljivi prestol Svojih prednikov, ki Mi ga zapušča Moj presvetli stric v neskaljenem sijaju. Še ni dosežen cilj, še ni zlomljena blodnja sovražnikov, ki mislijo, da bodo mogli v nadaljevanem naskakovanju pobiti, da, razbiti Mojo monarhijo in njene zaveznike. Ene misli se čutim s Svojimi narodi v neupogljivem sklepu, dobojevati boj dotlej, da bo priborjen mir, ki zagotavlja obstoj Moje monarhije in bo porok trdnim podlagam njenega nemotenega razvoja. V ponosnem zaupanju se zanašam na to, da bo Moja junaška vojna moč, oprta na požrtvovalno ljubezen Mojih narodov do domovine in v zvestem sobojevništvu z zavezniškimi vojskami, tudi v bodoče z milostljivo božjo pomočjo odvračala vse napade sovražnikov in zmagonosno dovršila vojno. Pravtako neomajno je Moje zaupanje, da izide Moja monarhija, koje mogočnost korenini v neločljivi skupnosti usode njenih dveh držav, ki je potrjena v starih pismih ter v sili in nevarnosti na novo zapečatena, iz vojne utrjena in okrepljena na znotraj in na zunaj; da bodo Moji narodi, ki se danes, navdani z mislijo nerazdružnosti in z globoko ljubeznijo do domovine, s požrtvovalno odločnostjo edinijo v bran zunanjim sovražnikom, delovali skupno tudi za delo mirne obnovitve in pomladitve, da obema državama monarhije s pripojenima deželama Bosno in Hercegovino zasine doba notranjega razcvitanja, povzdige in ojačenja. Proseč nebeško milost in nebeški blagoslov na Sebe in Svojo rodovino, ter na Svoje ljubljene narode, obetam pred Vsemogočnim, da bodem zvesto upravljal, kar so Mi zapustili Moji pradedje. Storiti hočem vse, da čim prej odpravim grozote in žrtve vojne, da Svojim narodom vrnem težko pogrešane blagosti miru, čim bodo dopuščali to čast našega orožja, življenjski pogoji Mojih držav in njunih zvestih zaveznikov in trma naših sovražnikov. Svojim narodom hočem biti pravičen in mil knez. Spoštovati hočem njihove ustavne svobode in druge pravice in skrbno čuvati enakost pravice za vse. Neprestano se bodem trudil, da bodem pospeševal nravstveni in duševni blagor svojih narodov, da bodem ščitil svobodo in red v Svojih državah, da bom varoval vsem pridobivajočim udom družbe sadove poštenega dela. Kakor dragoceno dediščino Svojega prednika prevzemam vdanost in iskreno zaupanje, ki oklepa narod in krono. To volilo naj Mi podeli moč, da bodem pravično izpolnjeval dolžnosti Svoje vzvišene in težke vladarske službe. Navdahnjen z vero v neuničljivo življenjsko silo Avstrijsko-Ogrskega, prešinjen z iskreno ljubeznijo do Svojih narodov, hočem Svoje življenje in vso Svojo moč posvetiti službi te vzvišene naloge. Karol s. r. Koerber s. r.