Posamezna številka t Din. mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, nu dom iu fio pošti dostavljen isl 5 Din. • Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 2"> Din. četrtletno 13 Din. Cene inse-ratoin po dogovoru VONEDECJSKI ►MENEČ Uredništvo Kopitarjeva ul. št. h/l 11 Telefon št 2050 in 29«> — Rokopisi se ne vračajo ■ Upravu; Kopitarjev« ulica šlev. b Poštni ček račun. Lpibljunu 15.179. Telefon štev 2549 Srebrni iubiiei angleške kraljevske dvojice 25 let vladar britskega imperija Od tvestminsterskega statuta do občestva britshih narodov V ponedeljek, 6. maja se v Londonu začno velike slovesnosti ob priliki srebrnega jubileja angleškega kra'ja Jurija V. Ie slovesnosti bodo praznovale vse brilanske dežele in njihovi narodi. Ko je britanska država zadnjikrat praznovala vladarski jubilej svojega vladarja, je bila to slavnost, katere se je udeležil ves svet. V prekrasnem sprevodu iz kraljeve palače v vvestminstersko katedralo 20. junija 1867 je tedanjo 78 let staro kraljico Viktorijo spremljalo sijajno spremstvo inozemskih kraljev in od|X)slancev skoraj vseh držav sveta. Za »staro ma-1er evropskih prestolov« je bil ta jubilej ne Ic slovesnost britanske države, amj-vak tudi osebni jubilej njene rodovine. Sedanji jubilej njenega vnuka pa je jubilej družine britanskih narodov. Te slavnosti v Londonu bodo manifestacija enotnosti in skupnosti britanske zveze narodov, katerim na čelu stoji angleški kralj. Zaradi tega se teli slavnosti ne bodo udeležili inozemski vladarji ia državniki. Občestvo britskih narodov . .. Zveza britanskih narodov je čudovita tvorba. Njeni posamezni deli so med seboj docela suvereni, in vendar skupna mogočna zgradba zaradi lega ni šibkejša, ampak mnogo močnejša. Sedanjo, četudi ne zadnjo razvojno obliko, je ta organizem državne zveze zadobil v teku 25 letnega vladanja sedanjega kralja Jurija V., ki je logično nadaljeval delo, katero sta začela njegova babica kraljica Viktorija in njegov oče kralj Edvard VIL Leta 1031 je angleški parlament sprejel tako zvani »vvestminsterski statut«, po katerem jc šesl doslej odvisnih britanskih donnnijonov dobilo jx>-polno suverenost. S tem je britanska država postala zveza britanskih narodov, ali kakor jo Angleži imenujejo, »občestvo britanskih narodov«. Na čelu lega občestva stoji monarh, katerega priznavajo vsi državljani tega mogočnega imperija, v katerem solnce nikdar ne zaide. To britansko zvezo drži skupaj skupna zgodovinska tradicija, skupni jezik, skupna kultura, skupna civilizacija in svetovni nazori. .. . uspeh kralja Jurija V. Sedanja moč (ako urejene Velike Britanije pa je uspeh državniške modrosti njenih državnikov in vladarjev, predvsem sedanjega kralja Jurija V., ka-leri so se iz pogrešk in napak svojih davnih prednikov naučili, kako naj se država ne vodi. Ko bi bil ta duh kralja Jurija V. vladal na Angleškem tudi pod kraljem Jurijem lil. leta 1776, bi se sedanje slovesnosti v Londonu kot zastopnik suverene Severne Amerike in Kanade udeleževal prav gotovo ludi naslednik velikega Washingtona. In značilno je dejstvo, da se bo srebrnega jubileja britanske na-redne družine udeležil poleg predsednika Kanade tudi stari burski general Herzog v imenu južnoafriške državne zveze. Srebrni jubilej kralja Jurija V. je torej veličastna manifestacija enotnosti in bratstva vseh suverenih delov mogočnega britanskega imperija. Vladar, ki je največ potoval Prav gotov pa bo britanski srebrni jubilej leni veličastnejši, ker ludi oseba angleškega kralja Jurija V. v očeh vseh britanskih sinov in vseh narodov svela zasluži, da sc ta dogodek čimbolj slovesno obhaja. Morda ga ni zlepa kralja na svetu, ki bi bil osebno pri svojih državljanih tako pr i -ljubljen, kakor je angleški kralj. To je fiosledica posebnih vrlin njegovega plemenitega značaja. Kralj Jurij je bil rojen 3. junija 1865. Ker je imel še dva starejša brata, ni bil namenjen za prestolonaslednika, ampak se jc posvetil službi v angleški mornarici. Kot tak je prepotoval mnogo sveta. Ta potovanja je princ Jurij začel že leta 1880 in zaradi njih dobil priimek »kralj poinoščakov« in »vladar, ki je največ potoval«. Svoja potovanja je točno popisal v pismih in dnevnikih ler v teli spiskih dokazal, kako globoko je študiral kraje in narode, med katerimi je hodil. Ko je leta 1801 nenadoma umrl njegov brat, je princ Jurij moral zapustiti mornarico in je postal prestolonaslednik Velike Britanije. Dne 6. julija 1891 se je poročil s priucezinjo Viktorijo Marijo. Ko je 6. maja 1010 po smrti svojega očeta stopil na prestol, je bil potem s svojo kraljevsko ženo, ki danes z njim praznuje vladarski jubilej, dne 22. junija 1011 slovesno kronan za angleškega kra- lja. V teku teh 25 let je angleški narod doživel mnogo pretresov, saj svetovna vojna je bila največji jnetres, a kralj Jurij V. je v najtežjih časih ostal vesten in skrben v službi svoje velike domovine. Naše vezi z Anglijo S svojo dovršeno lojalnostjo in odločnostjo v varovanju pravic je kralj Jurij pridobil neomejene simpatije vsega civiliziranega sveta. Tudi naša država se ob tej slovesni priliki pridružuje iskrenim željam Velike Britanije. Simpatije Jugoslavije do kralja Jurija ne temelje le na sentimentalnih razlogih. Za nas v tem primeru niso merodajne zgolj večkratne rodovinske vezi, katere vežejo jugoslovansko dinaslijo z britansko vladarsko družino. Kakor znano, ie Nj. kraljevsko Vel. kraljica Marija mati pravnukinja angleške kraljice Viktorije. Njeno kraljevsko Visočanstvo princezinja Olga pa je sestra kentske vojvodinje. Res, rodovinske vezi so mečne, a imamo še mnogo drugih razlogov, da s posebnim spoštovanjem spremljamo srebrni jubilej angleške kraljevske dvojice. Saj jc Velika Britanija med svetovno vojno bila zaščitnica male Srbije in malih naredov v srednji Evropi. Zato so naše želje ob tem kraljevskem jubileju iskrene in prisrčne. Sestanek v Benetkah Mala zveza bo sodelovala v podonavskem paktu, če se sklene tudi sredozemski Benetke, 5. maja TG. Neka italijanska diplomatična osebnost se je v razgovoru s časnikarji izrazila, da ni točno, če so nekateri listi razglasili, da se Mala zveza podonavsko konference nc bo udeležila, oziroma, da se je udeleži le pod izrecnimi, zdaj še neizpolnjenimi pogoji. Italijanska vlada, da jc bila ravnokar obveščena iz Pariza, da jc Titulescu v imenu držav Male zveze v svojih razgovorih z Lavalnm izrecno izjavil, da bosta sedaj, ko jc fraucosko-ruski pakt gotova stvar, tako Mala zveza kakor Balkanski sporazum, ki se sestaneta 15 oziroma 20 maja k jioscbneniu zasedanju, pri podonavski konferenci aktivno sodelovala. Titulescu je izrazil samo nekaj pomislekov glede oborožitve Ma-d.jarske, toda tudi v tem pogledu bo sporazum laliak, ker vprašanje oboroževanja Avstrije in Madjarske nikakor ne pride na dnevni red obravnavanj na podonavski konferenci. Italijanska vlada je Madjarom izrecno povedala, da podonavska konferenca nc bo obravnavala vprašanja oborožitve, ampak samo vprašanje medsebojne pomoči za obrambo proti sovražnikom, ki hi ogrožcvali mir v 1'odoiiavju. Važnejšo pa jc. da jc Titulescu v svojih razgovorih z Lavnlom ponovi vprašanje, ki -n poznamo že iz Strese, namreč, da je po do-zdaj obstoječih pogodbah med Turčijo in Jugoslavijo, ki nalagajo lema dvema državama skupno postopanje v zunanji politiki, Jugoslaviji nemogoče aktivno sodelovati pri sklepanju podonavskega pakla, ako sc isto^ časno ne nudijo jamstva, da bo podonavski pakl izpopolnjen s posebnim paktom veljavnim za države v vzhodnem sredozemskem morju in ki ho zavaroval meje sledečim državam podpisnicam: Italiji, Jugoslaviji, Grčiji, Turčiji. Italijanska vlada proti temu predlo- gu, ki je cisto v duhu njenih stremljenj, nima nobenega ugovora. Zanimivo p;i je. je dostavila isla osebnost, da se je Tiliilescu izjavil pripravljenega. dn sc udeleži tudi francosko ruske zveze. Xn ta način se pripravlja široka fronta miroljubnih narodov, ki bo slonela na fran-cosko-italijansk..... prijateljstvu, ki srn podpirajo podonavski pakt, Mala zveza. Balkanski sporazum in vzltodnosrcdozemski pakt i it ki sc končno oslanjn nn sovjetsko Knsijo. Motileciii miril v Kvropi bo treba dvakrat premisliti, predno potisnejo evropske narode v nova sovraštva. Poljsha pride v Podonavje Varšava, 5. maja SE. V zunanjem ministrstvu ne zanikavajo več, da je bila tudi Poljska od Italije uradno povabljena, da se udeleži podonavske konference. To je poslalo mogoče šele po sestanku med poljskim zunanjim ministrom Beckoni in italijanskim državnim tajnikom Suvichcm v Benetkah. Ni še znano, v kakšni vlogi sc bo poljska delegacija pojavila na konferenci, če bo zastopala kakšno svnio lastno, italijanski podobna črlo, ali če ho brez ovinkov podpirala Ma-djare, kajti o tem, da hi Poljaki stopili oh stran Male zveze, ne more bili govora, po vsem. kar je danes znano o politiki sedanjega zunanjega ministra Bccka. Zdi se pa, da se jo tudi Mussolini sam potrudil, da bi na podonavski konferenci mogel postavili nasproti Mali zvezi močan protiutež v Poljski in Ma-djurski, če ho Poljska kaj podpisala, jc odvisno od vsebine predloženega podonavskega pakta. Kalifa privita Madjare Bajno razsvetljena kraljeva palača Buckingham v Londonu Trije panslavizmi poljski bolj ševiški jugoslovanski Benetke, 5. maja. c. Drugi sestanek med državami Italije, Madjarske in Avstrije sc je začel danes zjutraj ob 10.30. Vršil se je ponovno v pojiolnt tajnosti, kakor se je to zgodilo že včeraj. Današnji sestanek je trajal do 13, nakar so se vsi trije zunanji ministri odjieljali v neki hotel v notranjosti Benetk, kjer so intimno obedovali. Včeraj popoldne so vsi trije državniki predvsem obravnavali dopoldne načeta vprašanja s svojimi tehničnimi sodelavci. Na prvem sestanku so bile namreč med vsemi tremi državniki podrobno izmenjane misli o vseh problemih, ki se bodo obravnavali na podonavski konferenci v Rimu. /večer so sc zopet vsi trije ministri sestali k skupni večerji in nato odšli k svečani predstavi v operno gledališče Tej predstavi pa so prisostvovali samo dve dejanji nakar so takoj vsi trije odšli zopet v svoj hotel Avstrijski in madjarski zunanji minister sta nato takoj začela z dolgimi in podrobnimi telefonskimi razgovori z Budimpešto in z Dunajem. Po izmenjavi misli na dojvoldanskem sestanku je Suvich svoja dva lovariša jiresenclil s predlogom italijanske vlade, da se mora na tej konferenci v Benetkah najti kompromis med stališčem Madjarske in stališčem držav Male zveze in držav Ualkansk >ga sporazuma. Ta kompromis se mora izdelati tako, da bo lahko služil kot temelj za formulo srednjeevropske politike, ki bo izoblikovana na konfercnci v Rimu. Kakor se izve, je prišel madjarski zunanji minister v Benetke v zelo radikalnem raz|x>loženiu. Trdi se, da je hotel na tej konferenci celo zagrozili, da se Madjarska ne bo udeležila podonavske konle-rence v Rimu, če sc ne zadosti načelnim zahtevani niene znane politike rcvizionizina in zaščite narodnih manjšin. Italija Hoče sedaj izpodnesti to politiko madjarske nepopustljivosti na ta način, da hoče ustvariti neko novo formulo realne politike v Srednji Evropi, ki naj zadovolji na eni strani Madjar- sko, na drugi strani pa pripravi pelifiki Ma'e zveze in Balkanskega sporazuma nove moznosli širšega razvoja. Italijanska vlada je morala to formulo izdelati najbrž že do podrobnosti. Ta formula mora biti precej nova in zelo nepričakovana, ker so tako avstrijski kakor ludi madjarski tehniki bili |>opol notna brez navodil za tovrstne italijanske predloge. Vso noč do H zjutraj so se tehniki nato rnz-govarjali s pristojnimi minis(r*tvi na Dunaju in v Budimpešti. Kako velike težave se obstojajo med temi tremi stališči, se najbolj vidi iz tega. da na današnjem sestanka še ni bil dosežen sporazum na podlagi tega novega italijanskega predloga. Beneški sestanek bi se moral že danes zaključiti, toda popoldne jc bilo sporočeno, da sc bo sestanek podaljšal še za en dan iu da ho šele jnlri z\rrrr javljeno. kakšni so rezultati in kakšna je formula, s katero hočejo ili Italija. Madjarska in Avstrija skupno na konferenco v Rini. Beck obišče Rim Kim, 5. maja b. V tukajšnjih političnih krogih se trdi, da bo poljski zunanji minister Heek v kratkem obiskal italijansko proslolieo. Pri tej priliki sc bo sestal s šefom italijanski' vlade Mussolini jem in z italijanskim držav tlim tajnikom Suvichcm, s katerima bo temeljito proučil mednarodni politični položaj Poljska išče Francijo Pariz, 5. maja b. Vsi znaki kažejo, da so bodo francosko-poljska ponujanja obrnila v ugodno smer. Današnje stališče Poljske do Franci jc je bolj prijateljsko kakor v zadnjem času in ni izključeno, da pride do sporazuma mod obema državama, ki bo koristil miru na zapadu Evrope. Rim, 5. majnika. SE. S kakšno skrbjo zasleduje Italija razvoj slovanskih držav in odnošajev med njimi, dokazuje vest, ki jo je objavila italijanska agencija »Oriente« in sicer iz Sofije. Poročilo pravi med drugim sledeče: Vseslovanski pokret v sedanji Evropi je vreden najbolj pozornega opazovanju in študija. Pred vojno je vsoslovanstvo vodilu neposredno Rusija, ki se jc imenovala naravna mati vseh Slovanov. Svetovna vojna jc predvojni politični položaj v mnogem spremenila. V Rusiji sc jc utahoril bol-šovizeni, mirovne pogodbe so zemljevid Evrope znatno spremenile. Nikdo ni več omenjal starega panslavizina. Toda oh istem času sc je porajal in dorušfal novi paiislavizem: to je bil v prvi vrsti poljski paiislavizem. Na drugi strani sc je pa tudi boljševizem, ki je spoznal, da potrebuje zu svoj obstoj šc drugih kakor samo komunističnih opor, takoj oprijel slovanske ideje in poskušal postaviti se na čelo novega vseslovunskega po-kretu. Tako imamo danes dve vseslovanski gibanji v Evroui. ki si delata konkurenco: rdeči oaii- sluvizeni boljševikov in helo-rdeči panslavizcin Poljakov. Bolgarija se je pustila šc zajeti od poljskega, saj so vse bolgarske notranje-politične spremembe nastale pod vplivom 1'ilsiulskijovih idej. Češkoslovaška nasprotno pa sc nagihlje proti boljšcviškcmu panslavizimi. Jugoslavija med tema dvema še tli zavzela stališča. Jugoslavija jc velika in močna država in bo skušala pod svojim pokroviteljstvom iu lastnim vodstvom ustvariti šc tretji vseslovanski pokret v Evropi, pokret, ki nuj združi vse Slovane na jugu Evrope. Zato pa hi bilo prezgodaj govoriti o tem. da se jc Bolgarija izročila poljskemu vodstvu, ko ima mnogo bližje priliko, du sodeluje pri velikem slovanskem političnem gradbenem načrtu. Naloga Italije je. da zato skrbno zasleduje vsa ta vscslovunska gibanja in du prepreči, du se nc bi enkrat združila v eno samo gibanje, ki hi z nevzdržljivo silo pritisnilo na Jadran in ga Izročilo popolnoma v roke Slovanom.« Grozen umor pri Lučah Gozdar školijshih posestev Emil Krištof zavratno umorjen Luče, 5. maja. Vse Luče in zgornjo Savinjsko dolino je pretresla danes dopoldne vest o strašnem zločinu, čigar žrtev je postal revirni gozdar na škofijskih sestvih g. Emil Krištof. Na Planici v bližini lako zvane Gutenbergove koče ga je napadel okrog pol petih z jut raj maskiran zločinec, najbrž lovski tat Slišali so se štirje streli iz lovske puške. G. I.. Krištof je šel v soboto zvečer na peteline in se je hotel vrniti danes zjutraj do božje službe v Luče. Ko sta |x> približno eni uri prihitela na mesto strelov dva moška od Planinškove kmetije, je mask i rani morilec še stal ob svoji /rtvi za drevesom ter s streli odpodil neoborožeiia moža. Ob času, ko lo sporočamo, se orožniška patru-lja še ni vrnila, (iloboka žalost je legla na Luče. Pokojni gozdar Umi! Krišlol, šele 28 let star, ki zapušča ženo in dva otroka, je bil v Lučah splošno priljubljen. V službi zvest in točen je bil prebivalstvu vedno za vsako dobro stvar na razpolago. Pri dodelitvi dela je gledal na najbolj potrebne in si je z vestnim vodstvom kotizuiiia pridobil obče priznanje. Radi svojega socialno pravičnega poslopa-nja je bil deležen vsesplošne ljubezni. Radi tega je žalost tako velika. Pogreb lx> v Lučah v torek, dne 7. maja ob 10 do|x>ldne. Nuj mu sveli večna luči Žalujoči ženi in otrokoma naše iskreno sožalje! ■Stran 2, Uradni volilni izidi Danes so se vršile po vsej državi volitve ^ narodno skupščino. Od nikoder ni sporočenih nikukih neredov. lak., ila lahko rečemo, da so se vršile mirno in dostojno. Volivci m. povsod prihajali na volišča .nurno, odda i svoje glasove in mirno odhajali. \ naslednjem dajemo nekaj doz.hij znamli. uradni zidov. Končnih izidov pa sedaj sc ni mogoče dati ker šo niso znani, kajti ses evanje gla-,ov zahteva po predpisih konu dalje časa in bo sele jutri ali pojutrišnjem uradno objavljeno, kater, izmed po- slancev je bil izvoljen, kateri pa ue. Za volitve leta 1931. jc bilo vpisanih .1 mi lijone 1 So.3l,i volivcev. Za letošnje 5. majskr volitve je pa število volivcev naraslo a, tisoč 929 in je torej vpisanih v vsej državi skupaj 3,829.274 volivcev. Na bonovine so vpi- si* g. Jevtiča do zdaj dobili absolutno večino. Rezultati iz posameznih srezov: Radovljica: za listo g. Jevtiča 2483. za g. Mačka 2, za g. Ljotiča 60. Kočevje: Jevtič 2781, dr. Maček 2o9. Konjice: Jevtič 1778. Maček 133. Ljotič 6. Laško: Jevtič okoli 30(10, Maček 307, Ljotič 57. Maribor desni breg: Jevtič 2098. Maček 29, Ljotič 4. Savska banovina Zagreb, 5. maja. AA. V Zagrebu se volitve vrše v popolnem redu. Tudi na deželi potekajo volitve v miru. Iz posameznih krajev savske liano KuHtirm boj v Nemčiji „... do popolnega uničenja Baldur von Schirach o katoliški mladini ii Dunaj, 5. maja. SE. Današnja Reichs-post« objavlja izviren dopis iz Berlina, v katerem opisuje »razgovor«, ki ga je sklical vodja hitlerjevske mladine v Nemčiji Baldur von Schirach in na katerega je povabil tudi zastopnike diplomatov in inozemskega tiska. Baldur von Schirach je izjavil, da je hit-lerjevska mladina na isti način kot italijanske Ballile ali angleški bojskavti izraz nemške narodne samobitnosti. Hitlerjevska mladina je v Nemčiji organizirana v petih veli-vine prihajajo poročili? o uspehu državne liste kili skupinah in sicer na načelu popolne po-g. Bogoljuba Jevtiča. T.iko je na Sušaku za okraj korščine vrhovnemu voditelju v vseh vpra-in mesto glasovalo 2000 volilcev za državno listo šunjih. V njenem razvoju je treba razločevali več razdobij. V prvem razdobju so se borili mini m 242 031; Dunavska «88.775; Moravska soe 563; Vardarska 424.338; Belgrad, Ze ' '"v* dravski banovini sami, ki voli 29 poslancev je vpisanih 307.213 volivcev. Kakor znano, se dravska banovina deli v dvoje voh vrlih okrožij, in sicer v prvo, ki obsega področje nekdanje maribonske oblasti in voli I > poslancev ter ima IT 1.299 volivnih upravičenčev, in v drugo volivno okrožje, ki obsegu ikmIt.kjc nekdanje ljubljanske oblasti in voli 14 iioslan-cev ter ima 136.914 volivcev. Prvo okrožje obsega 14 okrajev izmed katerih voli \ sii k okraj po enega |osluncu. razen iiihiiborskega-levi breg, ki voli dy«. Število volivcev /naša po okrajih: 1. celjski 17.' dolnj o lendavski 10.859, 3. gornjegrajski 4.140-4. konjiški -.-t-"', ">. ljllKoner-kl III.V9. h |.1U: riborski-lev i breg 23.208. manbor*kl-de«U« |)roc H4W. s. iniirskosoboški 13.919, 9. |>r'valj: ski S681 Hi. ptujski i <1.340, ii. sloveajgraski "hOj. 12. šmarski 11.077, 13. brežiški 9.893 in 14. laški 11.030. , . , Drugo okrožje obsega 12 okrupv. izmed katerih volita po dva poslunca Ijubljanski-oko-li«ki in I jubljana-meslo. ostali |>o enega |>" slanca število volivcev /iiiim p<> okrajih: 1. a-nomeljski 2. kamniški 10.267, 3. U:.-v>ki 109*4. 4. kranjski 15.1.38. 3. krški 14.175,6. litijski 10.577. logaški -.701,. s. Ijubljanski-oko-liski 'o 729, '». novomeški 13.083. to radovljiški I0.*5'»r II. metliški 2."4 iu 12. ljubljanski-me stili 16.431 , . \ smislu voli v nega zakona pripadejo tri petine mandatov, to je 22! ti-ti kandidat ni listi k, je /l.rala relativno največ glu-sov to je več kakor vsaka izmed ostalih kamlidotmli lisi- dve petini, to je 147 mandatov, ostane opoziciji. ako v katerem izmed okrožij nlmn večinska lista absolutne večine. Io je več glaw>\ kakor vse ostale kandidatne liste skupaj. "mu primeru je večinska listu \ tem okrožju deležna ra/delitve tudi ostalih dveh netili mandatov ki bi sicer pripadli \ si op.vu iji. tri j«'-rine mandatov \ druvski banovini je I" (v prvem okrožju 0. v drugem S), dve petini pa I-fv vsakem okrožju po 6). V s;,\ski banovini, ki 73 jiotdanorv. /našajo tri pHine 43. dve petini 30: v primorski, ki voli 24 poslancev, 14 m 10; v drinski, ki voli 39 poslnnccv. -4 in I >. Dravska banovina Ljubljana. 5. maja. A A. Do II dopoldne ie volilo v Ljubljani okoli 8000 volivcev, med njimi /a listo g. Jevtiča 7800. O. Maček je dobil v Ljubljani 92 glasov, Ljotič 85. Maksimovič 12. Delavci iz rudarskih krajev, pristasi dr. Hodiere. volijo kompaktno g. Jevtiča. Obsevanje se vrši v popolnem miru in redu. Ljubljana. 5. maja. AA. Do 14 je b&> stanje \ vsej dravski banovini približno lakote: Za državno listo g. Jevtiča 67.503, za g. Mačka 0032, za g. Ljotiča 602 in za g. Maksimoviča 27. Ljubljana. 5. maja. AA. V Šmarju, kjer je ob 14.30 imela lista g. Mačka še večino, se j. je lista v Jevtiča začela približevati. Ljubljana. 5.maja. AA. Ob 15;«). V veliki večini srezov so kandidati na listi predsednika vlade g. Jevtiča in 1500 za listo g. Mačka. 200 pa za listo g Ljotiča. Prav tako prihajajo poročila i/. Preloga v Medjimurju, da je lam glasovalo 1400 volilcev zn g. Jevtiča in 100 za g. Mačka. Državna lista g. Bogoljuba Jevtiča ima večino ludi v Vuruždinu. (Ib 18.35. V varaždinskem okraju, kjer je bila opozicija posebno živahna in je terorizirala vse, ki niso hoteli glasovati zanjo, je dobila do 12. ure lista g. Jevtiča sijajno zmago s 4 glasovi. Za Mačka je glasovalo H00 volilcev. Zagreb, 5. maja AA. Ob 13. N' vukovarskeni okraju je dr. sedaj glasovalo />000 volilcev. med njimi za državno listo g. Jevtiča 3800. Vardarsha banovina Skupijo, 5, Iilttja. A A. l)o 10. ure so bili znani tide rezultati: V Skoplju je glasovalo za listo g. Jevtiča 89VHI volivcev, za vso opozicijo skupaj pa 2040. Vranje: Za listu g. Jevtiča 8474, /,K Mačka tlli. Maksimoviča 25. Ljotiču 11). Leskovur: Za listo g. Jevtiča MM), za Mačka 130, Maksimoviča 13, Ljotiča 4. Oh 1.3. uri: Do te ure je. volilo v ohridskem sre/.u zn g. Jevtiča 1305 volivcev, za Mačka pa 0. Ljotič in Maksimovič nista dobila niti enega glasu. Do Iti. ure je bil rezultat v Kruševeu ta-le: Jevtič 3485, Maček 78, Maksimovič —, Ljotič 20. Moravska banovina Nis. 5. maja. AA. Ob 12.45. Do te ure je glasovalo za g. Jevtiča 4500 volivcev, za Mačka 70. Niš. 5. maja. A A. Do 14 so bili znani ti-le rezultati: Srez Negotin Krajina: za g. Jevtiča 87SKI. za Mačka 2». Maksimoviča I. Ljotiča —. Ključ: za g. Jevtiča 3400, za Mačka 0, za Maksimoviča 0. proti marksizmu in je ta boj sedaj že uspešno končan (sio!). Drugo razdobje je bilo posvečeno uveljavljanju načela ene samo organizacijo zn vso Nemčijo. Koncem leta 19.34 je bilo mogočo beležili velik uspeh, ko .je vstopila v liillerjevsko mladino protestantska mladina. Danes pa imajo le še. enega samega sovražnika: to je katoliška mladina. Schirach je na to povdaril, kakšno stališče on zavzema do katoliške mladine: Vzgoja mladine jo suverena pravica države. Državna ideja je več kot pa verska. Vzgojno sredstvo pa je v državi hitlerjevska mladinska organizacija, ki predstavlja edino svetovnonuzorno mladinsko občestvo v Nemčiji. Vsak, kdor lioče, i ukaj sodelovati, je s tem dokazal, da noče sodelovati s Hitlerjem, da noče bili član narnclnosocialistične nemške države. Katoliške mladinske organizacijo torej predstavljajo skupino, ki stoje izven države, ki državo enostavno zanikajo. Hitlerjeva Nemčija t>a zahteva od vsakogar, da se. podvrže hitlerjevski mladinski organizaciji, ki zahteva, da nima nikdo v državi pravico osporavati hitlerjevski mladini jiravice. da edino ona in ona sama vzgoja mladino zn. svetovni nazor nove nemške države. Zato jo jirepovedano, da bi smeli člani hitlerjevske mladine hiti istočasno tudi člani verskih to se pravi katoliških organizacij. Zato tudi bo on vodil borbo proti katoliškim mladinskim organizacijam, dokler dn ne bodo uničene, dokler da ne bo več niti enega mladeniča iti mladenke, ki ne bi bila v vrstah hitlerjevske svetovnonazorne mladinske skupnosti. Schirach je razlagal tudi življenje v taboriščih hitlerjevske madinc. O kakšni verski vzgoji ali kakšnem verskem poduku ne moro biti govora, Novo je, kar je povedal o : jutranjih slovesnostih«, ki zelo spominjajo na jutranje slovesnosti nemškega poganskega po-k rota. Svoj govor jo končal s temi besedami: Novi rod »c bo imel več verskih predsodkov, ki jih imajo še starejši ljudje od 40 do 70 let. Zato nemško država ne dopušča nobenega kompromisa pri vzgoji svojih otrok. Biegeu oder brechen! Vkloniti sc bo treba, ali pa bomo lomili in zlomili! Slovenskim obrtnikom Donavska banovina Petrov grad. 5. maja. AA. Ob 15.30: V mestu iu srezu je glasovalo za državno listo g. Jev-tiča 12.0' 10 volivcev, za Mačka ISOO. Maksimoviča 250 in Ljotiča 158. Itelgrad. 5. maja. AA. Na podlagi vseh a kakšno njivico, da pridelajo na njih malo sočivja in krompirja, s čimer pa seveda ni mogoče živeti. ■ Nekoliko boljše se godi obrtnikom v večjih središčih, kakor v mestih in trgih. Tu so naseljeni uradniki in uslužbenci, ki imajo stalne dohodke, toda tudi tem ne gre najboljše. Plače so malenkostne,. nekateri pa žive zgolj od brezposelnih podpor. Vsakdo v mestu in trgu dobro pretehta, preden kupi kaj pri obrtniku. Vzemimo si za primer Ljubljano: stavbnega dela ni in že od stavb ie odvisnih več desetoric obrtnikov. Meščani dajejo obleke obrtniti ali prebarvati in zato imajo krojači in šivilje manj dela. Čevlje pa ljudje kupujejo pri Bafi ali v kakšni drugi industrijski prodajalni, samo pri čevljarju nihče. Nihče se ne ozira na obii|.no stanje obrtnika. Davkarija vneto ti rja od obrtnika davke ler jih povišuje, namesto da bi jih zniževala, prav tako stokajo obrtniki pod bremenom socialnih dajatev. Nič čudnega ni torej, ako obrtniki odpovedujejo svoje obrti ter prie.no šušinariti. Seveda taki obrtniki ne izvršujejo slabega dela, ker so jiač vsi kvalificirani, toda pred oblastmi in javnostjo so le šušmarji, ker nimajo obrtnega lista. Toda živeti je pač treba in boljše je šušinariti kakor beračili ali krasti. Oblasti seveda težko nastopajo proti leni šušniarjem. Ako bi hoteli odpraviti šušmarstvo, moramo zlo načeti pri korenini, to je zholjšati položaj narodnega gospodarstva in s tem tudi zholjšati položaj obrtnika, da mu ne bo treba nezakonito izvrševati svoje obrti, ki se je je izučil. Gorje je danes obrtniku, ki kaj dolguje. Pred leti je bil morda še dobro stoječ obrtnik, pa se, je nekoliko zadolžil in danes mu grozi nevarnost propasti, saj ne more vračati posojila in plačevati obresti. Banke in posojilnice jia kar naprej raču-,iajo obresti jio stari meri. Stare vloge obrestujejo po 2%, nove pa po V/, dolžnikom pa še vedno računajo po 8 ali 10r/c in včasih celo višje. Dolž-nik-obrtnik je pomagal leta in leta kupičiti denarnim zavodom kapital in rezerve in skrbeti za tantieme upravnim odbornikom, danes pa je brezpraven. Plačaj, ali pn te poženemo na boben! Pred vojno je bila razlika med obrestmi na vlogo in obrestmi na posojila kvečjemu 2%, pri banki Danes, ko so najtežji časi, pa znaša ta razlika ali še več. Zato je tembolj neprimerno, da se dobijo ljudje, ki v teli težkih časih rušijo obrtniško Mogo in izigravajo obrtnike drugega proti drugemu ter se prepirajo zaradi ločenih ali skupnih zbornic in od nikogar pooblaščeni barantajo za razne mandate. Druge zadeve so danes bolj važne kakor ti prepiri. Naj se zavedajo, da je danes velika večina slovenskega obrtništva proti takemu razdiralnemu delu. Gospodje so pozaiiili, kako se je pred nekaj leti le]>o pričelo pospeševanje obrtništva s stvarnim delom, danes pa je vse to zaostalo in imamo sedaj samo razprtije. Kvečjemu da gosjKidje prirejajo stvari, ki so škodljive obrt tlim ustanovam in prireditvam. Obrtnikom ostane le še upanje na boljše čase in da pride za našim velikim petkom kmalu naša velika nedelja. Priljubljeni minister za promet Kako se na Angleškem bore proti prometnim nezgodam O Flandinovi nesreči Pariz, 5. maja e. Zdravstveno stanje ini-nistrskoga. predsednika Flandina je tako po-voljno, da so sra zvečer lahko prepeljali iz Anxere.a v Pariz. Vendar pa bo v Parizu takoj prepeljan na kliniko, kjer bo izvršena najbrže še nocoj operacija težjega značaja. F! and i n je tekom današnjega dnevu sprejel s celegu sveta brzojavne čestitko in želje za čimprejšnje okrevanje. Brzojavc so poslali MacDonald, sir John Simon, Stanlev Haldvvin s soprogo, španski ministrski predsednik Lerroux, bolgarska vlada in vsi diplomatski zastopniki iz Pariza. Med čestitkami je tudi seveda vse mnogo brzojavk r/ vse Francije. Občinske volitve v Franciji Pariz, 5. maja. AA. Ilavas poroča; Danes se vrše v 30.814 francoskih občinah občinske volitve. Za 450.000 odborniških mest se poteguje 1,800.000 kandidatov. Ce upoštevamo, da so v Franciji občinski odborniki hkratu tudi volivci senatorjev in da bodo v oktobru volitve tretjine senata, ki ji tedaj potečejo mandati, vidimo, da današnje občinske volitve niso samo krajevnega jiomena, marveč da jim gre tudi velika politična važnost. Listi opozarjajo na lo. da sla se obe levičarski stranki prvič združili za sedanje občinske volilve in da sc je !reba zaradi tega upreti močni marksistični ofenzivi. Ožje volitve za današnje občinske volitve bodo po |x>lrebi prihodnjo nedeljo. Današnjih volitev ie bo udeležilo okrog 11.5 milijona volivcev v 30.814 občinah. Med kandidati je osem ministrov, 174 senatorjev in 320 poslancev. Batolov v Pariz Sofija, 5. maja. AA. Uradni krogi potrjujejo vest, da je bivši zunanji minister Batolov imenovan za bolgarskega |X>slanika v Parizu. Na tem mestu je bil že svoj čas do imenovanja za zunanjega ministra v vladi Kimona (ieorgijeva meseca ina ja 1934. Dosedanjemu poslaniku v Parizu Petku Stajnovu so jonudili poslaniško mesto v Londonu, Kar pa je odklonil. Atene, 5. maja. e. Danes je I.il zaključen proces jiroti upornikom iz zadnjega Venizc-[osovega uporu. In eoiilumatiuni sta l.ila obsojena na smrt Vcnizelos 'n general Pla stiras. Hitler čestita Juriiu V. London, -5. maju. c. Zelo veliko pozornost je vzbudila brzojavka, ki jo je poslal llitlcr angleški kraljevski dvojici ob srebrnem jubileju vladanja. Hitler pravi v svoji brzojavki, da je vesel. ■ la lahko čestita kralju angleškega naroda, s katerim želi nemški narod živeti v najlepšem miru. Ujm. da se bosta angleški in nemški narod zmerom l.olj zbliževala in s tem koristila zboljšanju politični!) in gospodarskih odnosa je v med narodi. Hitler se je podpisal kot zvezni kancler nemške države. Vladna kriza v Španiji Madrid. 5. maja. b. Predsednik republike Za-inora je stopil v stik z vsemi merodajnimi političnimi osebnostmi v cilju, da se čimprej reši kriza vlade. Zamora je izjavil, da bo nova vlada seslav-1 jena na temelju široke republikanske koncentracije. Vlado bo sestavil jonovno Lerroux. Potres v Turčiji Ankara, 5. maja. b. V od potresa porušene kraje so bili poslani novi reševalni oddelki vojaštva in turška vlada je nudila ponesrečencem tudi prvo večjo denarno pomoč. Od 28 mest so nekatera dobesedno zravnana s tlom. število žrtev še ni znano. Materijalna škoda pa je ogromna. Drobne vesti Pariz. 5. maja. AA. Zdravstveno stanje Salja-j.ina je krenilo 1111 bolje. Kaže. da je zdaj vsaka nevarnost odstranjena. Pariz. 5. maja. AA. Jugoslovanski poslanik dr. Spala.jkovič je s soprogo priredil kosilo v čast novega francoskega poslanika v Belgradu in njegove soproge ge. in g. grofa de Dampiera. Kosilu so prisostvovale mnoge ugledne osebnosti pari-šknga javnega življenja in družbe. Madrid. 5. maja. AA. Predsednik republike je pozval g. Lerrouxa, naj sestavi novo špansko vlado. San Diego (Kalifornija). 5. maja. c. Pri mestu San Diegu v Kaliforniji se je zgodila težka avtomobilska nesreča. Avtomobil, v katerem se je vo-y. i I o troje filmskih zvezdnikov, se je prevrnil in vsi trije so obležali mrtvi. Z islin. avlomohiloin se je vozil tudi znani igralec Jackie Coogan, ki pa je bil lahko ranjen. Pred kratkim so angleški listi zabeležili razveseljivo vest; od zadnjega tedna je j.adlo število žrtev prometnih nesreč od 110 na 80. Tisk pripisuje ta jMidec žrtev odločnim ukrepom, ki jih je predpisal minister za promet sir Hore-Balisb. Za lega ministra pravijo, da je izumitelj novega šestega čuta v Angliji, namreč tukozvanega uličnega čuta in je danes skoraj najjopularnejši minister v Angliji. Anglija je ona evropska dežela, ki^ izkazuje sorazmerno največ prometnih nezgod. Največ od leh je bilo seveda avtomobilskih. Kakor so sicer Angleži mirni, premišljeni in pazljivi ljudje, ki s>e tudi zavedajo odgovornosti, jih vendar dolgo časa ni bilo mogoče pripraviti do tega, da bi s svojimi avtomobili vozili počasneje. Prometni minister je izdal razne ukrepe. Tako je prepovedal hitro vožnjo na ovinkih in predpisal posebne luči 7.11 avtomobile, vendar ni nič pomagalo. Nazadnje se je odločil za »remek-delo kakor pišejo angleški listi. Odredil je, da ne smejo avtomobili voziti v krajih, ki so obljudeni, z večjo brzino Mirko Dovič — umrl K poročilu na 4. struni smo dobili zvečer iz bolnišnice še naslednje poročilo: Poškodbe na Turneii ponesrečenega planinca Mirka Kovica sprva niso izgledale smrtno nevarne, duši so bile zelo težkega značaju. Kljub skrbni zdraviliški pomoči pa Mirku Dovieu ni bilo več mogoče pomoči ter jo ob pol 7 zvečer za notranjim i/.krvavljenjem in notranjimi poškodbami izdihnil. Svojcem mladega ponesrečenca izrekamo naše iskreno sožalje, naj 11111 sveti večna luč! f Dr. Matiio Jug V soboto 27. aprila jc v Borovljah nenadoma umrl za srčno kapjo zdravnik dr. Matko Jug. Vest, prežnlostna in prenenadna, da bi mogli polno verovali v njeno resničnost. Da je umrl mož. izklesan kot bor na selski planini, dober kol je le slovenska mali deseterici svoje družine, vesel in živahen, kol zna biti samo listi, komur je tekla zibelka v prelepi dolinici med Dravo iti našimi gorami. Naš je bil! Kol hrast je pognal iz naše zemlje in se zaril v njo s tisočerimi koreninicami ter je objel prav vso od št. Jakoba pori Golico do šmarjete in Apač jiod Obirjeni. Občudovali smo ga v vestnosti njegovega poklica, spoštovali v njegovi zavednosti in značajnosti, ljubili v njegovem prijateljstvu in dobrosrčnosti, njega, kakor 40 kilometrov na uro. Za naše razmere pač ni to nobeno »remek-delor. Toda kljub temu je la ukrep prinesel jozitivne uspehe, kar najbolj pKilrjujejo statistike o prometnih nesrečah. V zvezi s tein je minister izdal tudi josebne kontrolne ukrepe. Prometni redarji se več ne vozijo na ino-tociklili ali na policijskih avtomobilih, ki se že na daljavo spoznajo po svoji modri barvi. Sedaj imajo j.romelni stražniki navadne luksuzne avtomobilčke in se vozijo okrog v civilu. Cesto se vozijo tudi s tovornimi avtomobili, drugič pa zopet v luksuznem avtu v spremstvu mlade gospodične tako, da avtomobilisti niso nikjer varni pred njimi. oziroma sc jim ne morejo izogniti, ker jih ne spoznajo. Angleški šoferji so zelo nezadovoljni s to ministrovo odredbo. Pravijo, da je minister s to na-rodbo onemogočil promet. č:isto drugega mnenja pa so pešci, ki so s to odredbo zaščiteni. Sir Horo-Balish jc danes najpriljubljenejši angleški mini ster. zlenabo neniog očilose bnosta rdgo umih bfsl; ki smo ga šteli med prve našega slovenskega rodu. Umrl je. Zemlja .je vzela, kar je bilo na rajnem njenega. Previdnost je vzela Hožanom njihovega zdravnika, slovenski družini v Borovljah odličnega rojaka, soprogi in otrokoma pa odvedla predobrega in preskrbnega očeta. A nc žalujmo! Med nami naj ostanejo njegova ljubezen, dobrota značaj, kar je na rajnem neumrljivega. Bog tolaži vdovo in siroti! HERMES : PRIM0RJE 3 : 2 (0:1). V današnji prijateljski tekmi je Hernies premagal našega liginega zastopnika, ki jc nastopil precej nepopoln. Tudi Hermes ni bil kompleten. Igra ni bila zanimiva, pač, pa odigrana v prijateljskem stilu. V prvem polčasu je bilo Primorje v jiremoči, v drugem so bile pa moči precej izenačene, sedaj v premoči llermes, zdaj zopet Primorje. flermes si je izvojeval zmago r. večjo voljo in odločnostjo, zlasti pred golom. Sodil je' g. Sketelj dobro. PRIMORJE (j»n.) : HERMES (rez.) 2:2 (2:1). V predteknu sta si izvo.jevala neodločen rezultat juniorji Primor.ja in rezerva Ilermesa. Sodil je g. Ehrlic.h. PošMite naročnino! Od Soče čeg Žilo Kjer si podajata roho Kras m Vipava Koroška šola je slovenskemu otroka tura gpP* ~ > , " 'V** J V Riheniberg pri Gorici Severni rob kraške planote se med Rihember-irom nagne v Vipavsko dolino. Prav za prav teče ta rob in znamenitega in krvavega Vrha sv. Mihaela čez Faitvi hrib, Stol, Trstelj in Cuk nad Rihember-gom proti Škratljevcu, ki je 434 m visok. Fa hrib je v resnici Škrljevec, a Kraševci so ga prekrstili v Škratljevec, češ, da sta se s škratlievca na eni in s Cavna na drugi strani Vipavske doline obmetavala s kamenjem dva hudiča-škratlja. _ Nad Rihembergoni stoji starodavni rihember-ški Tabor, ki je gotovo prastara naselbina. V srednjem veku so si bavarski grofje na teh pobočjih Žrtve starih granat V "oriško bolnišnico so 26. aprila pripeljali 21 letnega Ivana Testona iz Kala na Kanalskem Kopal jc doma na vrtu in pri tem zadel na granato, ki e tičala v zemlji še izza vojne. Granata je eksplodirala in ga močno poškodovala. Dva meseca bo ležal, če nc bo komplikacij. ........... Dne 1. maja jm so pripeljali v bolnišnico devetletnega Stanka Obljubka iz 1'evme pri Gorici. Tudi njega je poškodoval star naboj, katerega je našel za hišo in je eksplodiral, Fantek bo ležal 40 dni. Goriški nadškof Margotti je slovenski »ari Doberdob in Devin, ki imata že obe župnike laške narodnosti, odcepil od starodavnega dekanata I »<•-vin-Nabrežina ter ju pridružil tržiškemu dekanatu (Monfalcone). ' Na cvetno nedeljo. 14. aprila zjutraj je bila na opekarni Masetti v Vrtojbi izvešena hitlerjansko zastava. Poklicati so morali gasilce iz Gorice, dn so jo odstranili. Isto jutro je bila na samostanskem vrtu na Kostanjevici visela na nekem drevesu jugoslovanska zastava. Novo maso je imel v Sanaboru pod Colom g. Ivan Kobal. . ,, Fašistična vojašnica v Vipavi. V nedeljo, dne 28. aprila so v Vipavi slovesno odprli vojašnico za mlade fašiste. Ceue na goriškem trgu, veljavne od 29. aprila, kakor jih jc določil fašistični odbor: sirovo maslo 1050 lir, moka št. 0 1.60 lir, koruzna moka 80 c., mastni borški sir 5.60 lir, fižol 90 c., domača slanina 6—6.50 lir, inleko 70 c., sladkor 6.20-6.30 lir, goveje meso (prednji del s kostmi) 4.80 lir, zadnji del 6 lir. — Koliko bi bilo to v dinarjih, si lahko vsakdo sam izračuna, če vzame liro jx> 3.60 Din. Hudo je bila obsojena Lucija Vrlovec, poročena Lisjak, 45 letna kmetica iz Šmarij pri Rihembergu, ker je brez dovoljenja prodajala doma kuhano žganje. Obsodili so jo na eno leto in 4 mesece zajx>ra ter na skupno 923 lir globe. Konec goriškega tramvaja. Goriški tramvaj, ki jc vozil med nekdaj državno in južno železniško po-stajo v Gorici, je 30. aprila letos zadnjikrat vozil. Dne l.maja so na njegovo mesto stopili avtobusi. Poslej bo avtobus progo med južno in državno postajo prevozil v 12 minutah. Avtobusi bodo vozili tudi v St. Peter, Solkan in na pokopališče. Avtobusi so bili narejeni v Brescii ter je v njih prostora za 30 ljudi. Ljudsko gibanje v Gorici. Od 15. do 21. aprila je bilo v Gorici rojenih 10 dečkov in 4 deklicc. Umrlo pa je 15 ljudi. zgradili močan grad, ki še danes gospoduje nad ri-hemberškim pijem. Spodaj v dolini se širi dolga rihemberška fara s številnimi vasmi. Skozi Bravnieo vodi cesta v Rašo in na Štjak — ua Kras. V Rihembergu sc jc rodil pokojni dr lozel Pavlica, prdeor goriškega bogo lovja. ki je bil po Mahniču vnet borec za krščansko socialno ureditev družbe. Dr. Jožef Pavlica, ki je žal prezgodaj umrl, je bil nekak predhodnik dr. Krekovemu krščansko socialnemu presnavljanju. — V njem. kakor v drugih Rihemberžanih, se je združevala kraška odpornost z vipavsko vedrostjo. Imena mrtvih - Med 14 umrlimi so ta-le slovensKa imena: /gonik Maksimilijana, 7 let; Glešič Anton. 69 let; Leban Franc. 73 let; Stanič Valeri;a, por. Bernardič, 41 let; Peloš Anton. 36 let; Tribušon Just, 59 let; Lešjak Miha, 50 let; Bončina Helena, 27 let; Cej Štefan, 73 let; Bernardin Katarina, por. Stabon. 44 let; Antonija Tabaj. tO let; Cijan Anton, 30 let. Ker sta skrivaj šli po inoko v Jugoslavijo sta bili obsojeni: Ivanka I avčar na 55 lir globe in Loj-zika Juniian na 50 lir globe. Obe sta doma iz Planine pri Cerknem. _ Janezek na stričevih kolenih: »Oh striček, kako je to ,-ijetno. Še bolj bi pa bilo. če bi mogel jezditi na pravem oslu « '-'jkrtSK i J "v. St -j B4.a~~*< VXfcv £-»JdViT. iti/Y -O ■**■ It- V purtffel >" •■^■U«-! 'K « jorv-itr4 pisal duševno jx>čutje slovenskega dijaka, ki mora lioditi v nemško šolo, bivati v nemškem zavodu, sprejemati |->ouk in vzgojo od nemških učiteljev in vzgojiteljev. Iz jxipisa diha glasna obtožba sistema, ki Slovencem odreka pravico iu možnost, da se vzgajajo na jxdlagi materinskega jezika. Oni dijak je lej» naslikal duševno gorje zasužnjenega naroda. Omenjeni koroški slovenski dijak je zapisal pred nekaj leti, kar vse velja še prav tako za danes: »•Planika, ki raste na trdi skali v zdravem zraku naših gora, se iztrga in presadi doli v dolino v nezdravi, radi dima in prahu pokvarjeni zrak. Bo-li rastla, zelenela? Ne. gotovo bo hirala, venela. Takšni planiki je popolnoma sličen »koroški s.ovenski študent. Pod očetovo streho. jvxl vodstvom matere, bra tov, pod vplivom domače okolice najde kot otrok prve steze v človeško družbo. Priuči se materinščini, ustvari si jKijeiu doma, sorodstva. Svet preko soseščine mu je še tuj, neznan. Nato se otrok poda v šolo, kjer ga učitelj vizije polagoma v višje ptrebe življenja izven domače hiše, v življenje domovine in širših krogov ljudi. Tega mu pa ue pokaže več v materini besedi, marveč v tujem jeziku. Otrok, vajen samo materin ščine. zda, takoj začuti nekak m prestopen prepad inrd učiteljem in samim seboj. Učitelj mu jc tuj, njegove besede mu ne segajo do srca, so inu tuje, in sploh vsa vzgoja, šola mu je tiija. Ne čuti z učiteljem. nima tistega zanimanja, tistega veselja za pcuk, ki se redi in vzraste samo v topli zemlji do-mače besede Otrok torej v uku zaostaja, mora za ostajati! A ni še j:oj>oliioiiia izruvan iz domače zemlje. Saj še vedno doni na njegova ušesa domače govorice mili glas, saj se še vedno iura in veseli na istih travnikih, med istimi tovariši, kot se je igral prej, Življenje indijskih žena: iu saj sc vedno priliva bujno rastočemu dreve: u uj govega življenja materina ljubezni. Prišel pa je dan za vsakega Izmed nas ko se jc ivodal v mesto študirat. In zdaj smo se >ont-t vrnili v isto tuje mesto, stanujemo v tujem /a- Ju. hodimo v isto tujo šolo. Kako nekako čudno tuj je nas zavod! Prav u c ni domačega duha notri. 1 uja je molitev v tuji besedi ti zapovedujejo predstojniki, tuji sošolci te obdajajo. (Tu vidimo, kako prazne so one ceuce o -koroški domovini : slovenski študent se jočuti med nemškimi študenti, čeprav so tudi Koro- i tujega! Klica narave ni mogoče zadušiti. Narod u. organična celota in človek se čuti domačega med pripadniki svojega naroda!) — In kje je tisti družinski duh, katerega smo bili vajeni doma? I udi naša šola je tuja. enostranska. Kako naj raste v takšnih razmerah naš študent harmonično, vsesiran sko? Vsi zunanji pripomočki k tej njegovi rasti s< zatirajo, so prejiovedaiii. Kako naj pobožno moli v tuji besedi? Vajen je moliti tako, kakor ga je učila mati, po sloven4-Te besede mu segajo jako globoko do srca. tu notri lahko položi vso svojo pobežnost. lil slovenska cerkvena pesem, kako mu povzdigne srce k Bogu! Saj mu je dal On sam ta jezik in Njegova volja je, da ga moli v svoji besedi, mu jx>jc čast s svojo melodijo. Tu |>a komaj prestopi kot prvošolec prag zavoda, že naj bi molil nemški, pel nemško pesem, katere besedila večkrat niti ne razume! Radi te^a tudi nehote izgubi veselje do molitve. Predstojniki naj bi mu bili tudi mesto staršev. Pa kako naj jim prvo.olec zaupa, ko čuti kar |oro(i s članom višje kaste, umre bili srečna, toda samo za kratek čas, ker hindujski ženi jc usojeno, d .i živi na tem svetu življenje, kakršno more hiti edino le 5o v peklu. Svečenik pride k njenemu očetu, pogovorita so o ženitvi, nakar svečenik poišče ženina, s katerim se oče sporazume glede dote in prodajni; cene. Komaj nekaj dni mine od svatbe iu Bamala jc že v bolnišnici, kar je po-vsem naravno. Če je njen mož star_12 let, potem se to morda ne zgodi, Se pa je mož že v zrelejši moški dobi, poleni pomeni to sigurno propn-t deklice, če tudi je stara 12 let. Angleži so uvedli postavo, s katero so prepovedali ženitov p:irov. pri katerih oba še nista dosegla 14 let. Hindujr.i pa so se toliko časa upirali temu, da je postava spremenjena tako, da je ostalo pri starem. Življenje poročene Bnmalc teče takole: ako sc je poročila s pari jeni, se nc skriva pred moškimi, niti ne zakriva obraza. 12 ur dnevno gara na polju. Ko se vrne s polja, mora opraviti še vse gospodinjske posle. Rodi otroke, kolikor jih po naravi more. Mož jo navadno silno prelepa. Ljubezni doživi toliko, kakor pes v tuji hiši. Če sc poroči z bogatašem višje kaste, potem je zanjo svet prenehal obstojati. Zapro jo v harem, kjer ostane toliko časa, dokler je mlada iu lepa. Ko |xistane njen obraz naguban, jo mož vrže na cesto. V haremu je skupno z ljubicami njenega moz.a, katere tu neprestano menja. Tu v haremu ima priložnost, da se najoka po mili volji. Pogosto se pripeti, da rodi mnogo ženskih otrok, katere mora na možev ukaz lastnoročno zadaviti. Gorje pa ji, ako ji mož umre. Tedaj jo sežgo nn grmadi, lianes vdov ne sežigajo več javno, ker so Angleži lo s posebnim zakonom prepovedali Toda kljub temu vlada običaj, ki sc smatra /.n ljudsko postavo, da se morajo vdove same sožgnti, tako, da ne vidijo Angleži. Katera tega ne stori, jo zapuste vsi. celo lastni sinovi. Zanjo ui več življenja nn svetu, preostane ji edinole, da odide na cesto, kjer se prodaja za denar. Ko bo nekega dne umrla, bodo njen pepel stresli v reko, kajti po veri hindujskih pradedov žena ni niti toliko vredna kakor svinja, Edina sreča za te uboge ženske je, ako jih prodajo nekaterim roparskim plemenom v gore, kjer i'-mnogo moških in malo žensk. Angleži sicer lo prepovedujejo, vendar neupravičeno. Ni srečnejših žena v Indiji, kakor so one, ki jih prodajajo v gore roparjem. Ti pazijo in čuvajo žene, ker jim jih zmerom primanjkuje. Tako naokrog Te dni je bilo v Ljubljani prav hladno in ljudje, ki so svoje zimske, suknjo že odložili, so jih zopet izvlekli iz omar in oblekli, če jih niso že nesli spravit do prihodnje zime v zastavljalnico, kjer sem se oglasil tudi jaz, čeprav brez_ uspeha, ker so mi rekli, da imajo zimskih sukenj že dovolj na zalogi. Kakor je pa vreme pokazalo, so imeli gospodje v zastavljalnici čisto jirav, da so mi suknjo pustili in zato mislim, da bi bilo prav, če bi tem gospodom dali vreme čez in da bi postavili -vremensko hišico kar prod zastavljalnico, da tudi drugi ljudje vedeli, kakšno bo vreme. Pa tudi kako javno uro bi lahko tam v bližini postavili, ker toliko ur, kakor jih imajo tam, nima noben urar v Ljubljani, in ena od teh kaže gotovo prav. V današnjih časih pa nI vseeno, če človek vč, koliko ura bije in kakšna sapa piha in odkod, al' pa če tega ne ve; v zastavljalnici pa vse to nalanko vedo. Hladno vreme je pa Ljubljančane nekam čudno izpremenilo — ali pa se je samo meni tako zdpi«. Posebno tisti so se čudno držali, ki so stare suknje že slekli in se hodili kazat ljudem v čisto novih spomladanskih oblekah. Kako so sc zdeli ti ljudje samim sebi lopi, ker so bili novi, pa ti zapiha tista nesrečna burja in nova obleka je morala kar pod staro suknjo in iz vse nove le|>ote ui bilo nič — obveljalo je staro iu oguljeno, toda preizkušeno! Pa pravijo ljudje, da ne to. kar je bilo, nikdar več ne vrne! Kako se tisti, ki tako govore, kruto motijo (moliti se mora človek samo kruto . sicer se ne moti), nam kaže primer starih sukenj: kar nazaj mora priti, kar je bilo dobrega, j>a če ie še tako stara. Po gostilnah in kavarnah smo te hladne dni prezebali, kakor da bi se bile Trbovlje vdrle v zemljo. Mi smo namreč tako čudni, da si kurimo svoje soho samo takrat, čo nas zebe pozimi; če pa človeka zebe spomladi, ne sme zakuriti peči! Mi si grejemo svoje otrpnjene ude pri peči samo od praznika Vseh svetnikov naprej pa do Velike noči, prej ali pozneje pa ne smeš zakuriti v sobi. Takšna je moč ustnega izročila! Za nas uc velja pravilo, da jejmo takrat, ke-dar smo lačni, in pi.jino, kadar smo žejni, ampak mi moramo jesti in piti ob določeni uri, pa če nam pri tem j>ol;ii nedolžni želodec podolgem in počez. Kdor si j>a teži svojo lakoto ob kakšni drugi kakor ob določeni uri. je navaden požeruh. In tako živimo in delamo vedno in povsod in tako je lahko razumljivo, da moramo imeti za vsako figo kakšen pravilnik ali reglement--. Brez >reglementov« ne gre in kolikor več jih Imamo, toliko bolje se počutimo. Iz lastne izkušnje dobro veni, kako jo človek omahljiv in nestalen in veternjaški v svojih sklepih in odločitvah in kakšne malenkosti lahko človeka popolnoma vržejo iz tira. Ali je tista uboga čorba, ki jo srkamo zjutraj kot kavo, kaj posebnega? Ni. Ampak če boste enkrat dobili tekočino na mizo, ki nam ni všeč, boste celo dopoldne ali pa kar cel dan slabe volje, sitni in jeznoriti, da vas bi vsa vaša okolica lužje nosila kakor prenašala. Slaba volja pa rodi slabo delo, slabo delo pa novo jezo in novo slabo voljo. Zato pa imajo pametni ljudje navado, da prirejajo ob važnih sestankih in konferencah ali kakorkoli že pravijo takim prireditvam, sijajne obede in še sijajnejše večerje in lepe izlete, in vse te dobrote prav mogočno vplivajo na sklepe in odločitve. Ožcnjenci pa prav dobro vedo, kaj jih čaka, kadar jim začno njihove žene kaj prav dobrega kuhati — novi čevlji ali nov klobuk ali nova obleka rdi pa kar vse skupaj je običajno plačilo za par krožnikov dobrih jedi! Te dni so ljudje praznovali tudi 1. maj. Ta dan ni bilo jiosebno lejio v Ljubljani, ker je deževalo. Mene sicer dež nikoli ne moti, ker je moj žep tudi oh največjem nalivu vedno suh, pač pa sem bil nekoliko radoveden, ali bodo in kako bodo Ljubljančani praznovnlj praznik deln - co ga bodo. Meni to praznovanje dela ni posebno všeč, ker ne delam drugega kakor samo dober vtis, če se pokažem pod Tivoli, in to jc zame že dela dovolj, ampak Ljubljančani so ta dan nekdaj praznovali; seveda v različnih časih različno: nekdaj v cerkvi na Rožniku in polem, kar je bilo za Ljubljančanko skoraj še bolj važno, pri obilni z gosto smetano pripravljeni kavi, kasneje pa na shodih in gostilnah. Letos so ta praznik praznovali baje s silnim tuležem in kruležem |io rožniških gozdovih, da so jih slišali celo v Maribor, večina Ljubljančanov pa tega dne sploh ni praznovala. Tako je v Ljubljani ta nekdanji praznik kar na lepem prišel ob svoj. pomen. Drugod je pa zopet drugače. Ponekod so namreč naredili iz delavskega praznika kar državni praznik, ki ga mora vsak praznovati, delavec in nedclavec. Tako so ljudi kar na lepem izenačili , tako da prvega maja sploh nihče ne dela in dn morajo prav vsi ljudje >demonstrirati« in »manifestirati^ za nekaj, kar so nekdaj smatrali samo za neko posebno pravico enega dela človeštvu. Meni se ta način izenačevanja ne zdi posebno napačen. Zakaj hi na primer Imeli samo nekateri ljudje možnost ali pravico, da so člani tega ali onega društva s posebno obleko in s posebnimi znaki? Vsaka taka pravica naj hi veljala za vse. pa bi bilo prav hi: I i o konce prav mnogo nepotrebnih razprtij. Če bi vse človeštvo kar kasernirali« — ali ue bi bilo te lepo? Za vse bi veljal samo en >rcglenicnl In ko nee. hi bilo vseh prepirov. In če bi veljal za vse en sam reglemenk, ne bi bilo treba nikjer več no benili posebnih postav Samo tega ne vem, kako bi bili Ljubljančan kaj zadovoljni s takim roglomentom . Meni si -/.di, da hi bili prav nezadovoljni. Kako pa pride n. pr- ugleden meščan ljubljanski do tega, da bi moral 1 udi on ob nedeljah večerjati kakšen v ie glcmentui predpisani okisani fižol ali pa pa kakšen golaž, ko vendar zahteva že najbolj navadna ljubljanska baharija za vsakega Ljubljančana, dn v nedeljo zvečer sploh nc gre nikamor, če si ne more naročiti kaj pečenega ali ocvrtega? V leni oziru se Ljubljančani nikoli ne bodo izenačili al1 reglomnntirnli, Ljubljančanke pn še manj! Da bi prava Ljubljančanka nosila Ink klobuk kakor nje na soseda? Nikoli — zakaj pa imamo! Je res križ, da je napravila narava človeka takšnega, da hoče vsak trobiti na svoj rog, da hote vsak peti po svoje, joknti se in stokati po svoje ic zabavljati ali kleti tudi p° svoje! Svojih lastnih misli in svojih lastnih Zelja si Ljubljančan ne bo dal nikdar vzeti; 3e Mariborčani nel In j«z lud: ue, čeprav me je sama laž! Samo eno dopisnico Vas stane brezplačno „Lipsko poročilo" fotografskih novosti Drogertja Gregorit, d z o z. Ljubijana, Prešernova ulica s Rekordi in umetnost v športu Nesreča izletnika na Turncu Pred dobrim mesecem smo bili priča 00 meter-$kim skokom, ki jih je izvajal v Planici norveški mojster Andersen. Samo še en meter in znamka 100 in, o kateri se pred par leti še nikomur ni sanjalo, bi padla. Pri tej priliki se je človeku nehote vsililo vprašanje, kako dolgo bo šlo to naprej in kje bo konec rekordov. Zadnji uspeh v Planici pa nas je tudi prepričal, da bodo šli skakalci na dobro zgrajenih skakalnicah še daleč preko 100 m (Ulland je skočil v Ponte di Legno menda 103 ni?). In če pogledamo sedaj še na druga polja, vidimo naravnost bajne rezultate, tako, da se mora človek vprašati: njujejo jx> točkah, imamo pred seboj samo take pa- Ljubljana, dne 5. maja. noge, ki se ne merijo z uro ali metrom, ampak se Na videz nedolžni Turne na zapadni strani ocenjujejo samo po izvedbi in težkoči ter so več Šmarne gore, oziroma Grmade, je do sedaj zahte- ali manj prepuščeni individualni presoji posamez- val že nekaj žrtev, da omenjamo le izvrstnega pla- , i ■ * idnAn lin l7nfTfvi in dnli,, *>/./, n nega sodnika. Čeprav se v teh panogah ne vodi no- bene svetovne rekordne liste, ki je iz pravkar navedenih vzrokov tudi nemogoča, se tudi tu govori o svetovnih uspehih. Ker pa se to ne da izraziti v številkah, zato se uporablja pri teh jianogah beseda »umetnost«, ki jo omenjene panoge, kadar nastopajo svetovni mojstri, tudi zaslužijo. Seveda se ne sme imenovati drsalca, ki malo bolje drsa, za umetnika. prav tako ne vsakega skakalca v vodo z desetmeter- „os med neštetimi izletniki tudi trije mladi lanske deske. Na primer v Planici smo videli skakati "- -J ! Norvežane in |K>tem šc ostale narode. In kaka razlika med Norvežani in ostalimi! Norvežani so moj ninca De Reggija, dalje mlado Narobetovo, mnogo drugih pa se jih je na tej skali ranilo. Planinci namreč uporabljajo Turne, ki ima obliko vitke, »tožčaste in visoke skale, za plezalne vaje, za kar je posebno prikladen, ker je v neposredni bližini Ljubljane. Vendar pa že dosedanje nesreče kažejo, da predstavlja Turne prav nevarno turo. Danes bi Turne kmalu zopet zahteval smrtno žrtev. Na Šmarno goro in Grmado so se podali da-ined neštetimi izletniki tudi trije mladi fantje, od katerih je bil eden 10 letni knjigoveški vajenec Mirko Dovič, uslužben pri knjigoveški tvrdki Babka v Ljubljani in stanujoč v Mali vasi 38 pri H Gimnastika Ali bodo mogoči <)0meterski meti v kopju, ali se bo posrečilo komu preteči 100 in pod 10 sekundami, ali bo kdo skočil s palico 4.50 in itd.? To so vprašanja, s katerimi sc bavi ves sjx>rtni svet in še drugi strokovnjaki in ki dajo z ozironi na vedno nove rekorde dovolj misliti, /e večkrat so poudarjali, da je bil s tem ali onim rekordom dosežen višek in da odslej ne bo šlo več najirej, našli so se pa celo ljudje, ki so napravili tabele, iz katerih naj bi bilo razvidno, kje je še mogoče naprej in kje je že dosežen višek. I oda ti so se temeljito zmotili, kajti svoje tabele so morali že tolikokrat jx>pravljati, da se že sami več ne spoznajo iz nje. Celo športnim zdrav-nikom-slrckovnjakom in fiziologom je prekrižal Nurmi vse račune s svojimi rezultati. Le-ti so namreč na podlagi dolgoletnih izkustev in na fiodlagi znanstvenih raziskovanj dognali najvišje človeške zmožnosti, Nurmi pa jim je dokazal, da niti en njihov račun ne dr/i. Neki fiziolog je tudi preračunal, da more človek prosto skočiti največ 2.20 m v višino; znano pa je, da je nemška ekspedicija [X)d vodstvom vojvode I riderika Adolfa Mecklenburškega leta 1907/8 napravila pri nekem vzhodnoalriškem plemenu jx> imenu Mamili več lotografskih posnetkov, ko so domačini skakali 2.50 m v višino (prosto, torej brc/, vsake pomoči palice ali kaj sličitega). Celo dečki ^o skakali 2m. In vse te višine so dosegli brez vsakega treninga in na najprimitivnejši način. Vsekakor je treba računati z dejstvom, da ne bo ostalo pri sedanjih rekordih in da bodo mere še [»tisnili navzgor. In sicer tam, kjer se človek poslužuje orodja (motor, skakalnice, strmine pri smuku, palice za skok itd.), tam bo šlo še višje, kakor pri takih |ia-nogah, kjer je človek navezan sam nase; vendar se bo tudi tam moralo enkrat ustaviti, ker slejkoprej bo odrekel človeški organizem najboljšim napravam, ker jim ne bo mogel slediti. Imamo pa potem še druge sjx>rte, v katerih se nc vodijo nobene tabele o svetovnih rekordih in sc ocenjujejo le jx> točkah. II tem spadajo v prvi vrsti smučarski skoki, skoki v vodo, umetno drsanje po ledu in telovadba. Vse navedene panoge spadajo med najtežje, najlepše in najzanimivejše sjjortne panoge. Ce izvzamemo smučarske skoke, ki sc merijo in oce- stri zase in gotovo za en razred boljši od ostalih, zato zaslužijo njihovi skoki |x> pravici ime umetnost, četudi bi bili morda krajši od ostalih. Isto velja za skoke v vodo. Ko smo gledali na olimpijskih igrah v Amsterdamu Američane, smo se jim čudili; čudili so se jim pa tudi vsi drugi, kajti oni so s svojimi skoki naravnost frapirali ves sjKirtni svet. To so pravi umetniki, ki imajo krasen stil v skokih, katerim drugi niso kos. Največja umetnika v umetnem drsanju sta vsekakor svetovna mojstra Norvežanka Sonja Hennie ter Dunajčan Karel Schiifer. Pa je šc nekaj drsalcev, ki zaslužijo ime umetnik, četudi še ne dosegajo omenjenih svetovnih prvakov. In tudi v telovadbi imamo umetnike. Tudi tu imamo sicer razne načine in je opaziti točno razliko med severnimi in južnimi narodi. Sedanji svetovni prvak na drogu, Nemec Winter, zasluži jx> vsej pravici ime umetnik. Neglede na to, da zaključi on svojo poljubno vajo z dvojnim prostim premetom in neglede na to. da je prav malo telovadcev na svetu, ki bi to še napravili, jc vendar vsa njegova vaja umetnost zase. Ko ga človek gleda, dobi vtis, kakor da bi plaval okrog droga, ne pa telovadil Njegova vaja se zdi pri njegovi vaji na konju. In še nekaj je takih, ki bi jih lahko prišteli v ta razred, dočim imamo pa na drugi strani zopet take, ki tudi izborno izvajajo, vendar prevladuje tezno in tudi koleb ni jx>-polnoma čist. Poleg rekordov, o katerih smo v športu že mnogo slišali, imamo tudi umetnost v sjiortnih panogah. Radovedni smo le, na kakšni višini se bosta oba ta pojma v športu zaključila. I. K-er. Popoldne so se ti trije izletniki domislili, da bi bilo dobro, ki bi splezafi na Turne in preskusili svoje plezalne zmožnosti. Za Doviča je jMistala ta tura usodna. Ko so okoli 3 priplezali nekako do sredine skale, je Dobiču naenkrat odpovedal pri- Mariborski drobiž Akademskn kongregaclja ima v ponedeljek ob 20 sestanek v frančiškanski kapeli. Slabost na ulici. Sredi Gosposke ulice se je ob času najzivaunejšega prometa zdrudila nji tla .stara ženica ter obležala nezavestna. Reševalci so revico prepeljali v bolnišnico, kjer sc je osvestila ter povedala, da sc piše Sernec Ana ter je doma od Sv. Antona v Slov. goricah. Tatinski prsti na delu. Celo vrsto tatvin beleži policijska kronika včeraj in danes. Služkinji Ani Golob je odnesel tat iz njenega nezaklenjenega kovčka 20(1 Din; Dobršek Ani iz Laporja jo odrezal spreten uzmovič na Glavne m trgu torbico od držaja ter ne-opaženo pobegnil. V torbici je bilo nekaj gotovine in ura. — Celjskemu vlakovodjj Ivanu Jevševarju so ukradli v neki gostilni v Ve-trinjski ulici listnico s 40(1 Din. Pojeg navedenega so bile izvršene tudi tri tatvine koles. Ukradena so bila kolesa trgovcu Antonu Baumrueku iz Krčevine, Josipu Prahu iz Vo-seka in zasebnemu uradniku Hugonu Har-dinki. Slab dimnik kriv požara. V Lobnici je bil velik požar, ki je izbruhnil na hiši po-sestnice Ivane Janinikar ter je poleg stanovanjske hiše upepcljil šc gospodarsko poslopje. Posestnica trjii Ud.IHMI Din škode, zavarovano pa je bilo vse imetje le za 10.000 Din. Požar jc povzročil slab dimnik. Možnar mu je razbil roko. Pri Sv. Anj se je nevarno ponesrečil 18 letni posestniški sin Ilozner Ivan. Nabijal je možnar. pa je prišlo jiod možnar nekaj zrnc smodnika, ki so se radi udarcev vnela. Pri tem se je vnel tudi smodnik v možnarju in eksplozija je raznesla Hoznerju levo roko. Prepeljali so jjn v bolnišnico . Spodnjo čeljust ji je razbil. Iz Sp. Korene so pripeljali v mariborsko bolnišnico Nežo Škofič. Ima razbito spodnjo čeljust. Poškodbo ji je zadal Jožef Rajšp, za katerim je Neža vrgla kamen, on pa je kamen zopet pobral in jo zadel v brado. Zajet tihotapec. Narednik Kuljad in ka-jilar Cirkovič od orožniške postaje Sv. Kun- Zupanca, pri katerem sla našla celo zalogo cigaretnega papirja, vžigalnikov in kamenčkov. Zupanca so orožniki izročili carinskim oblastem. Višek umetnosti na drogu (Prosti premet nazaj iz sloje na nogah) kakor igra z zakoni, ki so skriti v telesu — in nič _ ____ več. Isto je s svetovnim prvakom Švicarjem Mačkom ^ta"na paTroiji"zajeia tihotapca Antona be, ki jiii boiio r!jutraj' ujeli"žVve v" inorjiT, bodo Se n.: niArr^iM oii, i,l/rtllil! In O O nol/n! ift I n L" i ti L'I r, • 1 J ' .... ' .1 „ ., .. -. 1 .. ..»in nnlnirn : .. I.. ,1 „1.1.. „ .. '/...»-..1.. ■ 1.1». lil, K...1.. .. ^ ....,.* T: „ jem, pod nogami pa mu je spodrselo. Dovič je pa del jiod vznožje Turnca ter se nato še ves poškodovan valil nekaj metrov daleč po produ. Padec je bil globok kakih 25 metrov in bi se Dovič nedvomno ubil, ako mu ne bi padca ublažile posamezne škrbine skale. Dovič je obležal pod Turn-ceni z zelo hudimi poškodbami. Njegova tovariša sta takoj splezala do njega ter poklicala na pomoč ljudi. Nekdo je skočil na kolo ter se odpeljal do bližnje železniške postaje Vižmarje, odkoder so telefonirali po ljubljanski reševalni avlo. Reševalci so takoj prišli na lice mesta, morali so pa od ceste hoditi še kakih deset minut peš do ponesrečenca, ki so ga naložili na nosilnice ter prenesli na avto. Nato je bil Dovič prepeljan v ljubljansko bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da ima zlomljeno desno nogo v kolku, lažje fioškodbe na glavi, na-lomljenih nekaj reber ter druge notranje poškodbe, |>o telesu pa ima več ran in prask. Ranjenec je bil aicer pri zavesti, toda je zelo težko govoril. K sreči njegove hude rane niso nevarne za življenje, seveda, ako ne bo komplikacij. Le golo naključje pa je zahtevalo, da se Dovič pri padcu ni ubil. Huda nesreča kolesarja Ljubljana, dne 5. maja. Včeraj proti večeru je bil reševalni avto poklican na Celovško cesto, kjer je padel s kolesa in se hudo [»oškodoval g. Ženko Hribar, uradnik Hi-[»otekarne banke, star 31 lel in stanujoč v nebotičniku. Hribar si je pri padcu razbil obraz ter dobil še druge notranje poškodbe. Reševalni avto je prepeljal jionesrečenca v Slajmerjev doni. Ponesrečo-nec je sin znanega ljubljanskega industrijalca g. Dragolina Hribarja. Zračna proga Belgrad-Sarajevo Kakor je že poročni »Slovenec, je Aeroput ))0 triletnem odmoru končno vzpostavil dne 1. maja zračno zvezo med Sarajevom in Bclgradom. fce leta 1931. je bila uvedena zračna zveza med Sarajevom in Belgradom, oziroma med Sarajevom, Splitom ter Zagrebom, bila pa je še istega leta ukinjena zaradi slabega obiska občinstva. Sedaj |>a kaže, da ima Aeroput več upanja v uspeh, pa so za ta namen določene razmeroma tudi nizke cene za prevoz potnikov, ker je vozna rena na letalu cenejša nego vozovnica II. razreda železnice. Na progi je v službi trimotorno letalo, ke leta med Sarajevom trikrat na teden. Letalo prileti na sarajevsko letališče Rajlovac vsak torek, četrtek in soboto zvečer, iz Sarajeva pa odleti v Belgrad vsake sredo, petek in nedeljo zjutraj. Letalo je moderne urejeno in more sprejeti 7 j»otnikov. Letalska proga je v zvezi z vsemi mednarodnimi progami in morejo potniki, ki odlete iz Sarajeva, biti še istega dne v kateremkoli važnejšem mestu Evrope Sarajevčani so prepričani, da se l>o tokrat njihova zračna zveza obnesla. Ribe z letalom v Zagreb Prihodnji teden bo v Zagrebu otvorjenn .«f>o-mladanska razstava Zagrebškega zbora, lo je zagrebškega velesejma. Največja zanimivost na tej razstavi bo posebna ribiška rastava, na kateri bodo razstavljene tudi žive ribe vseh vrst, tako sladkovodnih kakor morskih. Znano pa je, da je prevoz živih rib zelo težak. Na pomoč je sedaj priskočil letalski promet. Zagrebška razstava bo dobila žive ribe iz morja z lelaloni, in sicer največ iz Hrvatskega Primorja, v glavnem s Sušaka. Ri- isto dopoldne v Zagrebu, kjer jih bodo spustili v akvarije. Podjetje Aeroput je za ta prevoz odobrilo minimalno tarifo 2 Din za kg. Tudi potnikom na letalih je dovoljen 20 odstotni popust. Lahkoalfetshi miting SK Sloge Ljubljana, 5. maja. Danes je priredila Sloga na igrišču Primorja lahkoatletski miting, katerega so se udeležili a tleli Sloge, Primorja in Ilirije. Uspehi so bili prav lepi, nekateri prvovrstni, zlasti če pomislimo, da smo šele v začetku sezone. Že takoj prve prireditve so pokazale, da bodo na letošnjih lahko-atletskih prireditvah, katerih bo v Ljubljani zelo veliko, doseženi izborili rezultati in je pričakovati, da bo letos marsikakemu slovenskemu in jugoslovanskemu rekordu ugasnila luč. V naslednjem prinašamo rezultate v posameznih dispi-plinah: 1500 m seniorji (ti tekmovalcev); t 1. Osterman (Ilir.) 4;'27/20; 2. Srakar (Pr.) 4:27.40 (za pol prsi zadaj); 3. Ogrin (Pr.) 4:33.20; 4. Mršek (Pr.) 4:39.80. 1500 m juniorji (12 tekmovalcev): 1. Kotnik (Ilir.) 4:38.40; '2. Poljšak (Sloga) 4:46.60; 3. Tavčar 4:51.20; 4. Baloh (Pr.) 4:57.80. 111(1 m juniorji I. pred tek ((i tekmovalcev): 1. PriboSek (Ilir.) 12.3; 2. Jeločnik (Pr.) 12.3; 3. Kosec (Pr.) 13,2: 4. Kajfež (Pr.) 13.5. lllll m juniorji II. predtek: 1. Žuško (Pr.) 12.1; 2. Safošnk (II.) 12.6; 3. Ilnikar (Sloga) 13.1. 100 m juniorji — finale: 1. Jeločnik (Pr.) 12.2: 2. Žuško (Pr.) 12.3; 3. Pribošek (II.) 1.2.4; 4. Kosec. (Pr.) 12.5. tOOin seniorji I. predtek: 1. Sodnik (II.) 12.00; 2. Stok (Pr.) 12.00; B. Cztirda (Pr.) 12.5; 4. Grohar (1'r.) 12.7 100 m seniorji II. predtek: 1. Kovačič (1'r.) 11.9; '2. Gaberšek (Pr.) 12.00; 8. Skušek (Pr.) 12.4; 4. Cerar (Pr.) 12.8. 100 m seniorji — finale: 1. Kovačič (Pr.) 11.1; 2. Sodnik (II.) 11.8; 3. ftlok (Pr.) 12.00; 4. Skušek (Pr.) 12.4; 5. Gaberšek (Pr.) 12.5; Czurda (I'r.). Krogla: 1. Stepišnik (II.) 13.10 m: 2. Jeglič (Ilirija) 12.55 m; 3. Sodnik (II.) 12.40 m. Skok v višino (juniorji): 1. Pribošek (Ilir.) 1.55 m; 2. Kosec (Pr.) 1.50 m; 3. Baloh (Pr.) 1.50 m; 4. Polak (Prim.) 1.45 m; 5. Ilnihar (Sloga) 1.30 metra. Skok v višino —■ seniorji: 1. Slamica (Pr.) 1.65m (1.70m podrl z. roko!); 2. Svetek (II.) 1.60m; 3. Cerar (Pr.) 1.55m; 4. Tršan (Pr. 1.55m; 5. Dečman (II.) 1.50 m. 5.000m: t. Bručan (II.) 16:29.80; 2. Starman (Sloga) 16:41; 3. Slarman (11.) 17.30; 4. Srakar Fr. (1'r.) 17:54.80. Kopje: 1. Dečman (II.) 49.38 m; 2. Putinja (Pr.) 49.05 tli; 3. llovar (II.) 42.08 m. Skok v daljino (juniorji): 1. Ilnihar (Sloga) 4.98 m: '2. Jeločnik (1'r.) 4.93 m; 3. Zorman 4.8Kin. Skok v daljino (seniorji): 1 Stepišnik (Ilir.) 6.21 m; '2. Štok (Pr.) 6.09 ni; 3. Tršar (Pr.) 6 m; 4. Požar (Pr.) 5.95 m; 5. Rajič Mil. (Pr.) 5.88 m. Disk: 1. Stepišnik (II.) 37.17 m; 2. Jeglič (11.) 35.35 m; 3. Jug (Pr.) 32.50 m. Triskok: 1. Požar (1'r.) 11.80 m; 2. Tršar (1'r.) 11.53 m; 3. Oražem (Pr.) 1t.28m; 4. Baloh (Pr.) 10.66 m. Tek na 400 in; 1. Czurda (Pr.) 56.6 sek; '2. Ga-beršek (Pr.) 56.8 sek; 3. Skušek (Pr.) 56.8 sek. Gospod Bertoncelj strašno rad pije kuhano vino. Zdravnik pa mu je lo prepovedal. Da bi se pa lahko polagoma odvadi te pijače, mu je naročil, naj nekaj i— <---r------ . . . ■.. , M___ časa pije tako, da 1x1 vlival med vino vročo' vodo. drugi ppdpredsedmk dr. Ros.na, tajnik d n Novak »To bo opazila moia žena,« se je ustrašil go- blaga nik zavarovalni uradnik Kovač, gospodar 1 BertonceH 1 . ravnatelj »če Novak,,, pdbormki: velemestnih Občni zbor dirkalnega društva Maribor, 5. maja. Ob priiičnem zanimanju konjerejcev in ljubiteljev dirkalnega športa se je vršil letošnji občni zbor Mariborskega kasaškega društva v petek zvečer. Na zborovanju se je razpravljalo zlasti o kritičnem položaju dirkalnega športa, za katerega kažejo poklicani činitelji premalo zanimanja. Vse veliko delo dirkalnega društva za prospeh konjskega športa in konjereje je slonelo na društveni iniciativi in je zahtevalo v minulem letu velikih žrtev. Usf>ehi so bili tako na športnem polju, kakor v pogledu pospeševanja konjereje kljub oviram znatni. Najlepši dokaz društvene delavnosti so podale velike jesenske dirke 8. in 9. seplembra, ko se je vršil tudi jugoslovanski derby. Starlalo je oba dneva 108 konj. Največ uspehov je dosegel znani vozač Filipič, ki si je lani priboril devet zmag. Pa tudi znani konjereja in vozači Warren-Lippit, lleric, Woschnagg, Outtman, Rastajger. Kodela in Kostanjevec so dosegli lej* uspehe. — Občni zbor so zaključile volitve odbora, ki je sledeče sestavljen: predsednik industrijalec Rosen bere, rrrvi podpredsednik veletrgovec Konig. . , i -i i _ __■ „ Af M/miiI/ sjxxl Pa ji recite, da rabite vodo za britje.« Warren-Lippit, industrijalec Luckmau, mesarski mojster Filipič, veletrgovec Lenard, tovarnar Wosch- Bertoricelj se je zahvalil in odšel. ......, -.....; . .. . c ,, ,„,m . Po enem tednu se poda zdravnik na njegov nagg, trgovec Šepec, industrijalec Scherbaum, pob dom da bi videl, kako je s pacijentom. Gospa Ber- kovnik Radovanovič, ravnatelj Klemsche, mesarski uoiu, ua 1 - • • ■ •• ----- mojster Weitzl, zdravnik dr. Turšič, pekovski moj- toncljcva ga na pragu sprejme z naslednjimi bese- dami: ster Fiirthner, gostilničar llogenvvarth, trgovec Kuhar. Nadzorstvo: tovarnar inž. Dračar, zobozdrav- »Gospod doktor, moj mož je znorel! Pomislite, har. Nadzorstvo: tovarnar mz. u že teden dni se brije podnevi in ponoči vsako uro!« nik dr. Kac in ravnatelj Limttner. BBBHBBaBBBBBBBaBBBBBBBBBB Miškec Mirko e 1 u j e m : »Poglej, mama — dal sem se prav tako ostriči kakor očka!« »Snoči je bilo pri vas silno lepo! Krasna družba! Človek bi kar zasanjal!« »Da, da, saj navadno ob leni času že vsi spimo...« Plačamo dobro jx>štene, zanesljive, vztrajne jsoverjenike. Pismene ponudbe z znamko za odgovor na »Moj Dom« v Ljubljani, Dvorakova ulica 8b. i z d brusilnica stekla in ogledal, za stavbno in pohi-Ljubljana VII - Medvedova štvcno "stvo; ,, ' v brušena ogledala m stekla ulica Št. 38. Telefon Št. 35-75 ter izložbene šipe. Zahtevajte moj cenik frc. gratis. Ogledala m steklo za hotele, kavarne, restavracije, obkladanje zidov iz brušenega in nebrušenega stekla, čistega in barvanega (marmoriranega); za avtomobile in avtobuse sprednje (vetrobrane) in stran. šipe. Popravljam vsa stara ogledala takoj, čisto, kot nova, dobro in poceni! Cene brezkonkurenčne! Dobava takoj! | ■BIlIlHiiiDiiiioiiBBiBBBB LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI registrovana zadr. z neomejeno zavezo NihlošiCeva cesto štev. 6 (v laslni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri. Nove vloge, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3°/0. Izdaja konsorcij »PonedeljskejJa Slovenca«. Zastopnik Miha Krek. 'Jreiuie Ciril Kočevar. ~ Tisk« Jugoslovanska tiskarna. Zastopnik: (L C96.