11 l NI' PftnviurtSKI DNEVNIK Poštnina plačana w gotovini _ on A I*— Abb- postale i gruppo Cena 200 lir Leto XXXV. Št. 13 (10.232) TRST, torek, 16. januarja 1979 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni «SloveniJa» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi PREDSEDNIK VLADE JE DOKUMENT IZROČIL PERTINIJU NA KVIRINALU Val nasilja sc v Rimu Andreotti uradno predstavil «trileUio» -S*®* Ostre polemike med strankami večine Demokrščanski odgovor na polemike KPI ter izjava Pajette - Zaskrbljenost med republikanci, socialdemokrati in socialisti ■ Sklicane seje vodstev RIM — Predsednik vlade je s so-•avcl predstavil vsem uradnim or-noni republike «triletni gospodarit načrt«, ki je prejel ime po fi-J*ncnem ministru Pandolfiju. Doku-je izročil na Kvirinalu pred-te n4!1 rePut>like Pertiniju, na Monitorju predsedniku zbornice In-*Tau in predsedniku senata Fanfa-tu v palači Madama. Pri tem pa j*. raz(telil na desno in levo daljše ■lave, v katerih je poudarjal predam dvoje: da je «triletka» plod ‘ upnih naporov vseh večinskih sil /j torej edini možni kompromis za oh?-, večino, po drugi strani pa utiubljal, da ga je mogoče tudi spre-“niti ali izboljšati, le pod pogojem, ,.a se spor ne dotakne osnovnih ci-Jev> glede katerih poudarja, da ni dl-ugih izbir. Andreotti se je včeraj vedel, kot 1 0 v'adni krizi ne govoril še tv i *n ^ot de b> vlada sploh ne .'Sala poraza prav na vsebini «tri-tke«. Tokrat se je vmes pokazal i^mejan, veder in gotov in skušal J. ““Povedati vsem, s katerimi se srečal, da so «polemike nekaj . vJgegai’, triletni načrt pa mora 'tath sicer bo za italijansko gozdarstvo edina možnost katastro-fa>na kriza. Strategija predsednika vlade je ,?aaj jasna: strankam bi želel vsi-1 pi fuzpravo na dveh ravneh. O tri-tki naj raZpravljali vsebinsko, fndar ne v povezavi z reševanjem aanega okvira. Kot če bi pri tem ® *io za najtesnejšo povezavo med P’“gramom in organom, ki naj ga ^sniči v praksi. Rri vsem tem je Andreotti dal “zurneti, da bi bil pripravljen raz-Pfavljat.i 0 spremembi vlade in ključitvi »strokovnjakov«, če bi tranke vladne večine odobrile tri-”n* gospodarski načrt. Nekaj podobnega trdi v odgovoru ,a rastoče polemike KPI demokr-f°knski voditelj Budrato v uvodni-p glasila «JI Popolo«. Bodrato i-Taža zaskrbljenost zaradi tega, kar Pienuje «zasuk komunistov«. Toda ““glede na nezadovoljno bazo, KD e more sprejeti vladne koalicije * komunisti. Odgovor komunistov je zelo o-"'er. Pajetta pravi, da ni KPI, ki .aPušča večino, pač pa KD, ki se r ,Je izneverila in to dokazala nema-°«at. Pri tem navaja primer EDS, -mre vodilnih kadrov v gospodarju in arhiviranje preiskave o “aftnem škandalu« v preiskovalni “misiji parlamenta. Oe se demokristjani in komunisti ako kregajo pa zaskrbljenosti ne • krivajo «vmesne stranke« PRI, P 1 m PSDI, ki so računale na «vo- uen° krizo« sedanje vlade in njene Preosnove. V prihodnjih dneh bodo “Uhovi predlogi še bolj prišli do i-raza, saj se bodo sestala vodstva seh večinskih strank. Ugo La Mal-a je zaskrbljen za usodo triletke, medtem predlaga Pietro Longo srednje PSDI PSI, da bi uskladili sJ'0je predloge. Socialist Balsamo pa obtožuje komuniste, da izzivalno zahtevajo vstop v vlado, ker vedo, da jih bo KD zavrnila. Zato jih obtožuje, da so »zalučali kamen in bato skrili roko za hrbet«. PSI skratka noče vladne krize, ker noče no-rih parlamentarnih volitev. «To bi bila prava nesreča«, zaključuje “alsamo. P. P. Na Kvirinalu je predsednik vlade Andreottl izročil državnemu poglavarju Pertiniju uradno besedilo »triletke«. Z njim sta bila še ministra Pandolfi in Morlino ter podtajnik Evangelisti. (Telefoto ANSA) RIM — Včeraj zjutraj so v Viter-bu pokopali mladega Stefana Cec-chettija, zadnjo žrtev krvavih izgredov in nasilja v Rimu. Njegova edina krivda je bila, da se je ob določenem dnevu in uri nahajal pred barom, ki je bil znano zbirališče desničarskih skrajnežev. Strategi nasilja, ki so skrbno pripravili »mesec protikomunističnega ognja«, so iskali žrtev. Tako so pustili, da se je val nasilja, ki so ga sami sprožili, bohotno razrastel, da je izzval spopade med skupinicami, ki so začele obračunavati s političnimi nasprotniki. Stefano Cecchetti naj bi postal politična žrtev, v resnici pa je bil samo 17-!etni vesel fant. Napetost v Rimu in tudi drugje po Italiji še vedno nevarno narašča. Skrajneži nadaljujejo z medsebojnim obračunavanjem. Včeraj zjutraj so v Rimu pripadniki samozvane organizacije »komunistične gverile« izvršili dva atentata proti predstavnikom MSI-DN. Močnejše petarde so postavili v avtomobile misovcev Roberta Ulrica in Angelina Rossia, ki so eksplodirale, a povzročile so le nekaj škode. Tudi v Genovi so skrajneži streljali v okna stanovanja predstavnika «Fronte della gioventu«. Augu-sta Cesarina. Pol ure kasneje si je s telefonskim sporočilom odgovornost za atentat prevzela samozvana organizacija »oboroženi komunisti«. Sindikalna federacija CGIL-CLSL-UIL je potrdila za četrtek enotno manifestacijo v Rimu kot protest proti fašističnemu terorizmu in nasilju. O tem je tudi spregovoril rim ski župan Carlo Argan, ki je pozval Rimljane naj se v čim večjem številu udeležijo manifestacije in sprevoda. MEDTEM KO SPODKOPAVA TEMELJE BAKT1AR0V1 VLADI IRANSKA OPOZICIJA Sl SKUŠA PRIDOBITI NAKLONJENOST VOJSKE Ajtulah Homciny oblikoval vsedržavni islamski svel - Bog (ujcev iz Irana PO BESEDAH AMERIŠKEGA PREDSTAVNIKA V OZN Tudi ZDA se pridružujejo zuhtevi po umiku tujih čet iz Kampučije Princ Sihanuk v neki newyorški bolnišnici - Ranjeni rdeči hmeri se zatekajo na Tajsko - Nadaljuje se borba pri Poi-petu - Novi režim hoče navezati stike z vsemi državami Jutri 4-urna stavka tekstilcev RIM - Sindikalna federacija tek *ulnih delavcev je potrdila, da bodo Jutri tekstilci stavkali štii ‘ ure. Stavka sodi v okvir protestov proti nedojemljivim vladnim predlogom Za gospodarski razvoj Juga. Tekači bodo tudi enotno sodelovali pri splošni 4-urni stavki, ki je napove “ana za 2. februar. nun,im,i,............ Mnenje Na SlcpCMl tlfU Ko se je odposlanstvo Slovencev i ke, naj izrazijo o tem'nnen^° »«*— ™ “ iC i« So da že daje svoje mnenje, ceš da je predlog o globalni zaščiti «dema-goški, ker krši pravice večine in lahko kali vzdušje omikanega sožitja pri nas«. Mladi tajnik PL1 v Trstu prehiteva mnenja lastne stranke, kot je večkrat prehiteval (na desno) svoje kolege v občinskem svetu, ko je še sedel v njem, ali ko se je upiral prisotnosti slovenskega tolmača v rajonski konzulti, ko je še bil njen član. Sedaj ni ne to, niti ono. K sreči pa so zastopniki liberalne stranke v rimskem parlamentu bolj odprti do teh vprašanj, ker gledajo - kot je poudari) Zanone — v evrčpske razsežnost’ narodnostnih vprašanj. Tem razsežnostim sedanji tajnik PU v Trstu očitno ni dorasel, mor da zato, ker Je na prej omenjeni železniški postaji zašel na slepi tir. (Bangladeš, Bolivija, Gabon, Jamajka, Kuvajt, Nigerija in Zambija), v kateri te države zahtevajo takojšen umik tujih čet iz Kampučije. Kitajska pa je umaknila svoj osnutek resolucije, ki ga je varnostnemu svetu OZN predložila prejšnjo sredo. (mč) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiniminiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiuitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiMiiiiiiiuiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiHiiiiimiimimfiiiiimiilimiiiiiia Številke «triletke» RIM — Vsebina «triletke« je bila, v glavnih obrisih, znana že konec jeseni. Tokrat ji je vlada vdihnila «dušo«, se pravi številke. Tako si vlada postavlja cilj, naj bi do leta 1981 narasel narodni dohodek za 4 odstotke letno, cene pa največ za 12 odstotkov prvo leto, nato 9 in končno ?,5. Skratka, skrčili bi inflacijo. Temu ustrezno naj bi se prilagodila cena delovne sile. Iz nadaljnjega skrčenja javnih stroškov naj bi gospodarstvo črpalo notranje rezerve za investicije v produktivne namene in za oblikovanje od 500 do 600 tisoč novih delovnih mest, največ na Jugu. V prehodnem obdobju predvideva «triletka» krepke javne investicije na področju javnih del in infrastruktur: 7000 milijard lir državni industriji, velike investicije v stanovanjske gradnje, 500 milijard za gradnio bolnišnic na Jugu, 3700 milijard' za železnice, 2500 milijard za druge javne prevozne storitve in skupno 21 tisoč milijard posegov »blagajne za Jug« ter 12 tisoč mi-lijard, lir za deželno načrtovanje. V industriji predvideva «triletka» predvsem »ozdravljanje« produktivne osnove. Pri tem skuša stimuli rati ustanavljanje bančnih konzorcijev za finansiranje investicij, neusmiljeno pa predlaga ukinjanje tistih dejavnosti, ki jih tudi v triletnem obdobju ni mogoče sanirati. Od tod nujnost večje premičnosti delovne sile. . Tri odstotke narodnega dohodka naj bi, po «triletki», investirali v kmetijstvo, kjer naj bi s tehnološko obnovo zagotovili stalnost delovnih mest. Nad tisoč sto milijard določa «triletka» za priključitev južnih pokrajin k metanovodu iz Alžirije, ki naj bi nudil trdno osnovo za nadaljnjo industrializacijo južne Italije. Končno je predvideno v «trilet-ki», da se bo energetski sistem u-smeril na štiri strani: k jedrskim centralam, k racionalizaciji central na osnovi nafte in k iskanju alternativnih virov energije, poleg tradicionalnih elektrarn. Glede virov finančnih sredstev «triletka« predvideva okrepitev finančnih in carinskih storitev ki naj bi letno opravljale vsaj 600 tisoč kontrolnih posegov in sicer polovico na področju davčnih utaj in drugo polovico v represiji utajevanja prometnega davka IVA. (sts) , -mi o lajiunuiu m. »jMimiivjvH« 10 le-ta hudomušno dejal, da so pač •stranke, ki so podobne cerkvi, ka-°rim pripadaš od rojstva, druge pa '“tezniškim postajam, skozi katere jteedo domala vsi, a se le redko-ua njih ustavi«. S slednjim je {•Jlslil Zanone svojo stranko, skozi Katero je šlo veliko vidnih misle-c®v in je z njimi obogatila italijan-Sa° Politično življenje. Žal pa se je na tej postaji izgubi* mladi pravnik Franco Franzutti, k| Je po junijskem volilnem porazu Postal pokrajinski tajnik PIJ v Tr-s*u- V zadnji številki melonarskega glasila je Franzutti »preciziral«, da kanone po srečanju s Slovenci ni Podprl zakonskega osnutka senatori ae Gerbčeve, pač pa samo zagotovi »pozornost stranke za vpraša-Pja manjšin« Obenem Franzutti Poudarja, da jc Zanone «pozvai pokrajinske in deželne organe stran- NEW YORK, BANGKOK — ZDA se strinjajo, da bi moral varnostni svet OZN odločno obsoditi vietnamsko agresijo v Kampučiji. To je včeraj izjavil v Atlanti ameriški veleposlanik pri OZN Andrew Young, ki je še pristavil, da bi morale države, Ki obsojajo vietnamski poseg, najti tako formulo resolucije, da bi prisilila tudi Sovjetsko zvezo k podpisu le te. »Stališče večine v varnostnem svetu je,» je še pristavil ameriški veleposlanik, «da noben razlog ne more opravičiti posega neke tuje sile v določeni državi, pa čeprav v tej državi vlada do kraja skorumpiran režim.« Kot znano, r > osnutek resolucije ■'red-stavile države, članice gibanja neuvrščenih in Kitajska, v obeh resolucijah pa ja rečeno, bolj ali manj ostro, da se morajo tuji zavojevalci takoj umakniti iz Kampučije. Zaradi veta Sovjetske zveze pa je le malo možnosti, da bi odobrili predloga resolucije. V nekem intervjuju, ki ga je o-' bjavila ameriška revija «News-week», pa princ Norodom Sihanuk ostro napada Sovjetsko zvezo, in pravi, da je ZSSR tudi dejansko soudeležena pri napadu na Kampučijo, saj je podpihovala Vietnam v njegovih namerah. Sihanuk tudi i-zraža prepričanje, da se bodo rdeči hmeri na nekaterih zasedenih področjih uspešno borili proti inva-zorju, trdi, da je v stalnem kontaktu š' Pol Potom in da je poprosil »kitajske prijatelje«, naj se pogajajo s Tajsko. Po Tajski naj bi namreč dovažali orožje in hrano o-stankom Pol Potove vojske. V nexem smislu pa je vest dneva ta, da so bivšega kampučijskega predsednika Sihanuka včeraj sprejeli na zdravljenje v neko new-yorško bolnišnico, zaradi »izčrpanosti«. Medtem pa vietnamske čete in e-note FUNSK nezadržno rušijo pred sabo vsako oviro ,in se bližajo meji s Tajsko. Včeraj so tiskovne agencije objavile vesti o srditih bojih pri obmejnem mestecu Poipetu, kjer se rdeči hmeri zaenkrat še upirajo, vendar enote »upornikov« razpolagajo z boljšim in močnejšim orožjem, tako da je vprašanje, koliko časa bo še lahko vojska Pol Pota na tem kraju zdržala. S padcem Poi-peta bi namreč rdeči hmeri zgubili še zadnjo postojanko, ki jim služi za stik s Tajsko oziroma zunanjim svetom, zato pa se vojaki krčevito branijo. Po vesteh agencije «Nova Kitajska« pa je stanje na bojišču popolnoma drugačno. Rdeči hmeri naj bi se upirali enotam FUNSK in vietnamski vojski po raznih krajih Kampučije, ponekod prihajajo celo v protiofenzivo. Potrjena je tudi vest, da je radio nove »revolucionarne ljudske vlade« Kampučije apeliral na pripadnike Pol Potove vojske, naj se pridružijo enotam FUNSK in s tem pripomorejo k obnovi države. Iz Bangkoka se je medtem zvede obvezam za pomoč ranjencem, ka-terin) bo nudila tudi vso potrebno zdravniško oskrbo. Nekateri ranjeni rdeči hmeri so včeraj izjavili, da se sovjetski vojaki tudi neposredno u-deiežujejo bojev. Opazili naj bi namreč nekaj belcev, pomešanih med enotami FUNSK. Gotovo pa je tudi, da okrog trideset sovjetskih vojaškili strategov svetuje vietnamskemu generalnemu štabu, kako naj vodi vse vojaške operacije, da bi čimprej strle odpor rdečih hmerov. Ti pri svojem begu proti Tajski pa naletavajo še na dodatne težave, saj so prav v soboto trčili na pripadnike »gverilskega protikomunističnega gibanja« »svobodne hmere«, ki jih vodi «polkovnik» Chavvee Thuan, bivši častnik v vojski Lon Nolovega režima. Novi kampučijski režim »revolucionarni ljudski svet« pa je sporočil, da namerava vzpostaviti diplomatske stike z vsemi državami. To je potrdil v svojem govoru v Hanojiu na konferenci za solidarnost z azijskim in afriškim ljudstvom tudi glavni tajnik FUNSK Ros Samy, ki je dejal, da »nova vlada hoče navezati stike z vsemi državami, ne glede na njihovo družbeno ali politično ureditev, tudi s Kitajsko«. Tik ob zaključku smo dobili vest, da je Sovjetska zveza dala veto na resolucijo sedmih neuvrščenih držav EGS o Osimu in dogovoru z Jugoslavijo BRUSELJ — Na seji zunanjepolitičnega sveta EGS so včeraj razpravljali tudi o globalnem gospodarskem sporazumu z Jugoslavijo. Predstavniki deveterice so izmenjali stališča v pričakovanju seje izvršnega sveta EGS, ki bo (najbrž že 6. februarja) osvojila zaključno shemo mandata za sklep dogovora. V imenu Italije je spregovoril podtajnik Sanza, ki je evropske kolege seznanil z izidom Forlanijevih razgovorov v Beogradu in na Brionih. Sanza je poudaril pomen dejstva, da so v okviru EGS usvojili italijansko zahtevo, naj izvršna komisija skupnosti upošteva specifična vprašanja, ki jih obravnava o-simski sporazum med Italijo in Jugoslavijo. TEHERAN — Z oblikovanjem re-gentskega sveta in s sporočilom, da je ajtulah Homeini ustanovil nacionalni islamski svet, se je dejansko začela druga faza islamske revolucije. Kot v prvi fazi ima tudi v tej drugi versko gibanje, ki je znalo mobilizirati široke ljudske množice, nosilno vlogo. Potem ko so zrušili temelje Pahlavijeve oblasti se ajtulah prijavljajo, da bi spodnesli Baktiarovo vlado ne da bi izzvali frontalni spopad z vojsko in da bi obenem oblikovali pravo vzporedno vlado, ki bi ob primernem času lahko prevzela oblast. Gre za srednjeročno strategijo, ki mora upoštevati številne dejavnike in okoliščine. »Prepričani smo — mi pravi ajtulah Yahinuri — da sodobna država mora imeti svoje ustanove in svoja telesa, zaradi česar smo sklenili, da oblikujemo vsedržavni islamski svet, ki bo imel nalogo, da se sooči in nato nadomesti Baktiarovo vlado ter pr:'ra- vi svobodne vlade.« Medtem ko parlament še razpravlja o programu nove vlade, se premier Baktiar pripravlja, da prevzame vajeti države v svoje roke. ZDA ga podpirajo pozivajo vojsko, naj mu pomaga, sah je pozval oborožene sile, naj zaupajo novemu ministrskemu predsedniku in je zagotovil, da »državnega udara ne bo, dokler bo Baktiarova vlada na o-blasti.« Vendar v linearno rešitev iranske krize ne verjame nihče. »Upor iranskega naroda — trdi ajtulah Yahinuri — presega okvir ljudskega upora proti despotu. Iranski narod zavrača predvsem model družbenega in gospodarskega razvoja, ki mu ga je vsilila tujina, ker gre za razvojni načrt, ki je v nerazvitih državah in v državah v razvoju že dokazal, kako je v nasprotju z interesi domačih narodov.« V tekmi za oblast vsaka struja o-pozieijske fronte gleda predvsem na lastne koristi in že je v njej opazi ti nekaj razpok. Očitno je, da si verski voditelji skušajo žo goto vi d leVji deleži'Cfol»stl,i vendar pa so v , svojih potezah dovolj, prevodni in spretni. Njihov glavni cilj je zaenkrat ohraniti enotnost opozicijske fronte in o-benem vsaj delno onesposobiti vojsko ter ji preprečiti vsakršen udar. Ni naključje, da je Homeini ajtulah iz Pariza skupaj s sporočilom o u-stanovitvi islamskega sveta naslovil tudi poziv ljudstvu, naj ne napada vojakov, naj spoštuje zakone in naj osami skrajneže. «Narod mora spoštovati vojsko in jo braniti pred na padi provokatorjev, vojaki pa morajo s svoje strani bratsko ravnati z ljudmi in jih ščititi pred komplotom,« je poudaril Homeini in dodal, da šahov odhod še ne pomeni zmage, zaradi česar »se mora narod zavedati nevarnosti sedanje faze«. Ta strategija približevanja vojakom je prišla do izraza še zlasti včeraj med zborovanjem voditeljev nacionalne fronte v bazarski mošeji. Medtem ko so v mošeji voditelji govorili ljudstvu, smo bili pred bazarom priča neke vrste iranskemu 25. aprilu. Primerjava s Portugalsko je bila naravna, saj se je vsak tank in vsak oklepni avtomobil spremenil v neke vrste ljudsko tribuno: vozila so bila prekrita z rdečimi nageljni, vse okrog se je gnetla ogromna množica, ki je stalno ponavljala Homeinijeve besede: »Vojaki so naši bratje«. Vojaki, ki so v zameno za cvetje darovali ljudem vrečke slaščic, so bili vidno ganjeni in marsikomu so se orosile oči, ko so mu manife-stanti izročali cvetje. Tudi priletni ajtulah Taheri se je povzpel na e- nega od tankov in se v kratkem nagovoru zahvalil vojakom, ker »sočustvujejo z narodom«. Častnik, ki je poveljeval tanku ob teh besedah ni znal zadržati solz. Nekateri visoki častniki, ki so šli mimo, so ukazali množici, naj se oddalji, vendar ko so jih ljudje obkolili in jim ponudili cvetje, so ae tiho in v zadregi oddaljili. Prizor je skoraj neverjeten, še zlasti če pomislimo, da gre za iste vojake, ki so pred dvajsetimi dnevi streljali na množico. Težko je reči, če bedo ravnali tako tudi jutri, ali pojutrišnjem, brez dvoma pa bodo generali morali upoštevati ta novi odnos do ljudi in boe’ > morali dvakrat premisliti preden jih bodo poslali nad množico, ki jih sprejema s cvetjem in z vzklikanjem »vsi smo bratje«. Podobni prizori so se ponavljali tudi v ostalih iranskih mestih, kjer med manifestacijami ni prišlo do incidentov. ■ Prvi. ki so se zavedali nevarnosti so bili Američani, ki so že začeli onesposabljati najsodobnejše orožje in elektronske naprave. Tujci množično zapuščajo Ir...» in f Bližnjega vzhoda je že slišati prve zaskrbljene ocene. Ta zaskrbljenost najbrž ni neosnovana, saj se «islamska revolucija«, če bo zmagala, ne bo u-stavila pri mejah Irana. ROBERTO LIVI Obnovljeni štirje, občinski sveti RIM — V nedeljo in včrrai so izvolili občinske svete v štirih italijanskih občinah, kjer po lanskoletnih junijskih volitvah niso moirli sestaviti nobene večine in so zato te občine upravljali komisarji. V vseh štirih občinah so zaključili s štetjem glasov in dosegli naslednje izide: Občina Villa Minozzo (Retjgio E-milia) KD 9 svetovalcev (kot pri prejšnjih volitvah, KPI 8 (d- 1). PSI 1 (— 1), Neodvisni 2 (+ 2), PSDI 0 (— 1), trockisti 0 (— 1). Občim Trecale (Novara) KD 13 (- 1), KPI 12, PSI 3. PSDI 1. PSDI - Neodv. 1 (+1). Občina Legnago (Verona) KD 13 (+ 1), KPI 11 (+ 1). PSI 4. PSDI 1, PLI - Neodv. 1 (+ 1). MSI 0 (— I) in KD - Neodv. 0 (- D. V občini San Pietro Infine (Ca-serta) so volih po večinskem sistemu. Socialdemokrati so prejeli 12 svetovalcev, heterogena lista pa 3 svetovalce, medtem ko je pri zadnjih volitvah prejela enotna levičarska lista 12 svetovalcev, heterogena Usta pa prav tako 3 svetovalce. iniiHHmiiiiiiiiiiiiiiMttiiimtiiiiiiiaiiiitiiiiiiitmtmiimiiititiiiittiiiiitiitHiiiimiiiiittniiiiiMtMMiiiiuliHMit OBISK TAJNIKA KD V NtW Y0KKI/ Zaccagnini pojasnjuje Američanom politiko «soočanja» s komunisti Po njogovem mnenju bi se KPI ne smela vrniti v opozicijo, ker bi se okrepila Med obiskon tajnika KD v Združenih državah. Zaccagnini se rokuje z italo-ameriško predstavnico. NEW YORK - Obisk tajnika KD Zaccagninija v ZDA se bliža koncu. Včeraj je spregovoril na seji ustanove »Council on foreign rela-tions« (skupine za zunanje odnose) in na univerzi Columbia. Obakrat JUGOSLOVANSKI IN ITALIJANSKI USTI 0 F0RLANIJEVEM OBISKU V SFRJ Zgled z Jadrana Komentar beograjske «Politike» BEOGRAD — Vsa jugoslovanska sredstva obveščanja — tisk. radio in televizija so z vidno pozornostjo spremljala obisk italijanskega zunanjega ministra Arnalda For-lanija v Beogradu in še posebej njegovo srečanje s predsednikom Titom na Brionih. Beograjski časnik «Politika:> je včeraj objavil tudi komentar ob zaključku plodnega obiska šefa italijanske diplomacije v Jugoslaviji. Pod naslovom «Zgled za pogum« beograjska «Pclitika» poudarja, da .je bil Forlanijev obisk »zelo uspešen« in da je to enoten vtis iugo-slovanske in italijanske javnosti. Po mnenju beograjskega komentatorja sc je vnovič potrdila volja in želja obeh strani za stalen in pozitiven politični dialog. Sedanje stanje ju-goslovansko-itaiijanskih odnosov je logično narekovalo uspešen izid minulih Forlanijevih pogovorov z jugoslovanskimi osebnostmi v Beo- vlad za pogovore in dogovore v duhu vzajemnega spoštovanja, razumevanja in nevmešavanja v notranje zadeve«. «Politika» v nadaljevanju sega na mednarodno plat Forlanijevega o-biska in med drugim piše: »Pogovorov in pogajanj ni, ko namesto moči argumentov uporabljajo argumente moči. Zato svetovna obzorja zagrinjajo temni oblaki, polni nepredvidljivih novih neviht. V takšnih razmerah, kot novo opogumljanje in spodbuda deluje nova potrditev vrednosti in pomena tistega, kar v svetu vse pogosteje imenujejo 'zgled z Jadrana' m pri tem mislijo na sedanje stanje odnosov med Jugoslavijo in Italijo ter na način, kako sta ti državi, čenrav si- gradu in na Brionih. «Temeli in jamstvo za uspešen izid pogovorov, le, da so tajske oblasti dovolile ra ugodno perspektivo za nova sreča-njericem Pol Potove vojske, da se nja — piše »Politika« — pomeni že zatečajo na ozemlje Tajske. S tem večkrat zapisana, izrečena in z de Poudarek prijateljstvu Italijanski novinarji so namenili posebno pozornost tudi jugoslovanskim ocenam spopada v Indokini RIM — Italijanski tisk, ki običajno ne posveča velike pozornosti potovanjem zunanjega ministra na tuje, je zelo pazljivo spremljal obisk Arnalda Forlanija v Jugoslavija in mu odmeril neobičajno veliko prostora na prvili straneh. Poudarek, ki so ga listi dalj obisku, je po eni strani odraz važnosti, ki jo pripisujejo dobrososedskim odnosom med Italijo in Jugoslavijo, po drugi strani pa zanimanja za reakcije Jugoslavije na dramatični razplet v Indokini. In ravno Titovim ocenam spopada med Vietnamom in Kampučijo so novinarji posvetili u-vodni del poročil o srečanju med šefom italijanske diplomacije in ju goslovanskim predsednikom. Pose- različnega družbenopolitičnega stezna in različnih stališč do voja poudarek pa so namenili tudi škopol.t.cmh blokov ured.1 svpje Qm Jugoslaviio in EGS. odnose v lastnem interesu >n v m teresu miru v svetu.« I Maršal Tito - piše v svojem po Beograjski časnik v komentarju ročilu «La Repubblica« - se je v po obisku Forlanija tudi ugotavlja svojem razgovoru z italijanskim mi-da »bo kmalu videti, da so osim ’>strom posluzil dokaj ostrih izra ski sporazumi postali ena najpo zov in ocenil kot nedopusten in porazen spopad med Vietnamom in zaiecaju ua OZCIIUJC mjanc. o »II vraim Aapiaaiua, liictciia m i uv -----------------------------;--------—---------T. i ' Zr. ., , , . . tajska vlada zadošča mednarodnim I janji potrjena pripravljenost obeh I (Nadaljevanje na zadnji strani) | Kampučijo. »Atentat na mir in na politiko neuvrščenosti«, je dodal in tako s svojim prestižem ter ugledom še bolj potrdil jugoslovansko zaskrbljenost zaradi dogodkov v Indokini. Skratka — trdi list — na tem jadranskem otoku je Forlanijev obisk imel svoj najpomembnejši trenutek, saj je predsednik Tito tudi osebno potrdil, da si Jugoslavija želi tes nejšega gospodarskega in političnega sodelovanja z EGS in pri tem računa na odločno italijansko podporo. Forlani je zagotovil svojim sobesednikom, da se je Italija odločno angažirala v tem smislu in najbrž je bil v svojem izvajanju zelo prepričljiv, če je njegov jugoslovanski kolega med skupno tiskovno konferenco poudaril, da »so odnosi med Itplijo in Jugoslavijo lahko za vzor vsej Evropi.« Zunanja ministra obeh držav — poudarja v svojem poročilu »Cor-riere della sera« — sta ugotovila, da so pogledi na mednarodno pro (Nadaljevanje na zadnji strani) (Telefoto ANSA-UPI) je Zaccagnini opredelil pred ameriškim javnim mnenjem politiko krščanske demokracije in skušal odgovoriti na očitno razširjeno zaskrbljenost ameriškega javnega mnenja zaradi prisotnosti KPI v vladni večini. Predvsem je poudaril, da je KD storila zelo prav, da je prisilila komuniste k «soočanju« v okviru sedanje večine, ker so se tako vnela protislovja italijanske družbe in so se razblinile utvare tistih slojev prebivalstva, ki so komunistom pripisali sposobnost spremeniti italijansko družbo do globine. Od tod torej tudi vsebina demokrščanske politike, ki tišči KPI v večini, ne da bi ji omogočala doseganje pomembnejših uspehov. V nekaj letih so se pozicije KPI — poudarja Zaccagnini — oslabile in sedaj lahko trdimo, da je KD dejansko zelo močnejša. Prav zaradi povedanega pa Zaccagnini ne mara, da bi se KPI vrnila v opozicijo, kjet bi spet zbrala glasove nezadovoljnežev in družbeno odrinjenih slojev. Sedanja vlad na večina mora torej nadaljevati po začrtani poti, meni tajnik KD sicer se bo v Italiji prelomilo: in flacija bo zdivjala brez trdnih va jeti, brezposelnost bo naraščala in skratka, v nevarnosti bo celotna L talijanska demokratična ureditev, ker se bedo povečale možnosti destabilizacije. Istočasno pa komunisti ne smejo v vlado, nadaljuje Zaccagnini. ker meni. da morajo prehoditi še dolgo pot. če hočejo biti sprejemljivi. Pogoji zato pa so, po Zacca-gninijevem mnenju, »sprejemanje zahodne kulture in sistema demokracije, vključno s tržnim gospodarstvom« in opuščanje marksistično - leninističnih značilnosti. V tem okviru je Zaccagnini poudaril interes KD za polemike socialistov proti komunistom, (st.s.) PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 16. januarja 1979 STARŠI DIJAKOV LICEJA «PREŠEREN> DANES OBIŠČEJO PREFEKTA Pristojne oblasti naj zagotovijo varnost na vseh slovenskih šolah Delegacija staršev bo izročila dr. Marrosuju in kvestorju Giustiju pismo z zahtevo, naj se naša šolska poslopja zastrazijo in naj se s tem zagotovi reden pouk Stopnjevanje fašističnega nasilja v našem mestu je narekovalo izvoljenim predstavnikom v razredne svete slovenskega liceja »France Prešeren* pri Sv. Ivanu, da sami zahtevajo od pristojnih oblasti preprečitev nadaljnjega zastrahovanja in zatrtje zločinskih dejavnosti skrajno desničarskih prenapetežev. Danes nekaj po 9. uri bo tričlanska delegacija staršev obiskala prefekta dr. Maria Marrosuja in kvestorja Ferdinanda Giustija ter jima izročila pismo sledeče vsebine: »Izvoljeni predstavniki staršev Znanstvenega liceja France Prešeren, zbrani na skupnem sestanku, smo razpravljali o naraščajoči napetosti v Trstu, ki so jo v zadnjih tednih povzročile skrajno desničarske skupine s terorističnimi napadi. grožnjami in pogostimi telefonskimi sporočili o položenih peklenskih strojih v šole. Zavedamo se, da s temi dejanji hočejo te sile ustrahovati prebivalstvo in vnesti nemir ter občutek negotovosti v mesto. Slovenska šola je bila vedno med prvimi žrtvami fašističnega nasilja, ker prav šola predstavlja najvidnejši znak prisotnosti in avtohtonosti Slovencev v Trstu in okolici, kar je fašizem od svojega nastanka s silo in terorjem hotel zbrisati. Podpisani starši smo spričo groženj in napovedanih terorističnih napadov zaskrbljeni za varnost naših otrok, zato se obračamo na Vas, da ukrenete vse, kar je potrebno, da se prepreči uresničenje groženj, ki bi lahko prizadele naše otroke. Z ustreznimi varnostnimi ukrepi ie potrebno preprečiti posledice a-larmantnih sporočil, ki so v zadnjem času tako pogosta, in zagotoviti nemoten potek pouka na šolah. Prepričani smo, da razumete našo zaskrbljenost in da boste učinkovito zavarovali poslopja slovenskih šol.* Pri omenjenih telefonskih sporočilih gre, kot znano, za brezimna obvestila, ki so se v poslednjem času vrstila skoraj dan za dnem in po katerih naj bi bila zdaj na tem zdaj na drugem slovenskem šolskem zavodu tempirana bomba. A-genti so vsakokrat temeljito, a zaman prečesali prostore, dijaki pa so bili medtem kajpak ob pouk. Ne-učno šolsko osebje še sedaj vsako jutro preišče sleherni kotiček šole, skrajni čas pa je, da preiskovalci Digosa (nekdanjega političnega oddelka kvesture) izsledijo neposredno odgovorne in tiste, ki jih navdihujejo, ne pa, da prihajajo na dan s tezo, da gre pri telefonskih grožnjah za »paglavske podvige kakšnega lenega študenta*... Mar bi morali za varnost na naših šolah poskrbeti sami starši s 24-urraim strašen jem šolskih poslopij? (dg) • Tržaška občina sporoča, da je do 20. januarja prepovedano parki ranje v Drevoredu Čampi Elisi na odseku med Stopniščem Čampi Elisi in Ulico Schiaparelli. Prepoved velja od 7.30 do 17.30, uvedli pa so jo, da bi omogočili obrezovanje dreves. Konzul Renko pri miljskcm županu V preteklih dneh je generalni konzul SFRJ Ivan Renko, ki odhaja iz Trsta, obiskal miljskega župana Wil-lerja Bordona, s katerim se je zadržal v prisrčnem pogovoru. Bordon je konzulu Renku izročil pečat milj-ske občine zaradi prispevka, ki ga je dal razvoju prijateljskih odnosov in sodelovanja med tukaj živečima ljudstvoma. Gneča v tržaškem pristanišču ENOSTRANSKI SKLEP CECOVINIJEVEGA ODBORA Obema neutemeljeno odpovedala sodelovanje pri čiščenju morja Pokrajinski odbornik za zaščito okolja obžaloval sklep, ki ogroža nadaljevanje službe za čiščenje voda Tržaškega zaliva ..................................niraiim...■■■■.■■■■■,.. ZARADI STALNEGA ZAVLAČEVANJA S PR EPS NOVO Delavci bivše pivovarne Dreher zasedli tovarno pri Sv. Ivanu V četrtek novo srečanje na deželi ■ Včeraj dve protestni manifesta-ciji pred obratom - «Arrigoni» umaknila ponudbo o sodelovanju? Delavci bivše pivovarne »Dreher* so včeraj zasedli za nedoločen čas obrat v Ul. Giulia in Bonomo, med 12. in 13. uro ter popoldne ob 17. uri pa so uprizorili protestno manifestacijo pred samo tovarno. Protestni nastop se je porodil iz dveh razlogov: z deželne uprave je namreč prišlo sporočilo, da bo sestanek z novimi lastniki, ki je bil napovedan za sredo 17. ali najkasneje četrtek, 18. januarja, najbrž odložen. drugi razlog pa je v tem, da bd morali delavci — ki so že dalj časa v dopolnilni blagajni — včeraj prejeti predujem (za december) na običajno preživnino iz dopolnilne blagajne, medtem ko je Tržaška hranilnica, ki ji je poverjena naloga, da opravlja ta posel, sporočila, da .jim preživnine oziro- ma predujma ne more izplačati, dokler nima iz Rima zagotovila, da so bile ugodnosti dopolnilne blagajne za delavce bivše »Dreher* (skupno gre za 118 ljudi), podaljšane za nadaljnje tri mesece. Protestna manifestacija je očitno dosegla svoj r.amen, kajti deželna uprava j^ pozneje sporočila, da bo omenjeni sestanek, katerega se morajo udeležiti predstavniki nove družbe, deželni odbornik za industrijo Rinaldi in sindikalni zastopniki prizadetega delavstva, kakor prvotno dogovorjeno, in sicer v četrtek, 18. januarja. Po nekaterih vesteh naj bi poleg tega tudi odlok o podaljšanju ugodnosti dopolnilne blagajne, ki ga pričakuje Tržaška hranilnica za izplačilo predujma na preživnino, bil že podpisan in naj ■iiiMitiiiititiiiiiimiiiiiitiitfiiiiiiiiiiiiniiiimMimMniiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimMitiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiimfiiliJmmiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHitn Italijanski šolniki iz Istre in z Reke na seminarju v Trstu Seminar se prične danes - Deli se v kulturno, znanstveno in ekološko smer S sprejemom \ hotelu «Jolly» se danes začne seminar za učitelje in profesorje italijanskih šol v Istri in na Reki. Seminar prireja tržaška Ljudska univerza v sodelovanju z U-nijo Italijanov za Istro in Rek j ter pedagoško službo reških občin. Približno 65 italijanskih učiteljev in profesorjev iz Istre in z Reke bo sledilo trem tečajem. Usmeritev prvega tečaja je jezikovno - kulturna. Najavljena so zanimiva predavanja, prvi dan tečaja bt na primer prof. Bruno Maier govoril na temo «50 let po Svevovi smrti*. Prof. Bruno Cester pa se bo zadržal ob vprašanju znanstvenih raziskav na področju radioastronomije. V je dkovno-kulturnem delu seminarja bodo predavali še profesorji in pisatelji Renato Casini, Livio Pesante, Mariel-la Colummi Camerino, Claudio No-liani, Carlo Ventura, Fabio Todeschi-ni, Mario Doria, Arrigo Depollo, Gianfranco D’Aronco, Sergio Molesi, Ugo Fasolo in Roberto Damiani. Drugi del seminarja bo posvečen matematiki in biologiji. Predavali bodo profesorji Adolfo SteinJler, Da-rio Groppi, Dino Dal Maso, Giovan-ni Torelli in Roberta Strudhoff. Med drugim bodo v tej seminarski skupini govorili tudi o didaktičnih vprašanjih in programih na italijanskih osnovnih šolah v Jugoslaviji Tretja seminarska skupina bo posvečena ekologiji. Predavali bodo profesorji Elvezio Ghirardelli, Giandomenico Rottini, Lucio Randaccio, Nidia Bot-techelli in Franco Piranetti. Kroniki r.a lj '-o naj zapišemo, da je seminar za italijanske šolnike iz Istre in z Reke že 15. n vrsti. Na današnjem sprejemu, ki bo ob 11. uri, bo goste z onkraj meje sprejel ravnatelj tržaške Ljudske univerze prof. Giuseppe Rossi Sabatini, prisoten bo tudi predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko. Poleg predavanj so gostom pripravili tudi več poučnih izletov in ogledov likovnih razstav in raznih kulturnih sporne nikov. (am) SUNIA za pravilno izvajanje zakona o pravičnih stanarinah Sindikat si~i*o. anjskih upravičenčev SUNIA opozarja prizadeto, da so številni najemniki, ki jim je bila v skladu - zakonom o pravični stanarini znitana najemnina, te dni prejeli obvestilo, da jim 1 najemnina ponovno po\ išana v razmerju, ki ga določa ustrezni pokapate”, 0-srednjega zavoda za statistiko (I STAT) za razdob > 1977 78. Sindi kat obvešča, da se pravkar pogaja z združenjem stanov mjskih lastnikov in z zvezo upraviteljev za pra vilno uvajanj n.»vih poviškov, upoštevajoč tudi dejansko sta- Je posa-m ■ lih stanovanj in stranska bremena, ki gredo na raču. najemni- ka. SUNIA poziva najemnike, naj do zaključka teh pogajanj zavrnejo vsako zahtevo lastnikov po povišku stanarin, kolikor gre za a-plikacijo omenjenega pokazatelja ISTAT. Najemniki stanovanj v zgodovinskem središču mesta in na območjih, za katera občinska uprava še ni določila višine »conskega koeficienta*, pa naj zavučajo zahteve lastnikov — opozarja nadalje SU NIA — po povišanju stanarin na podlagi raznih conskih koeficientov. Zakon o pravični stanarini namreč pravi, da se pri določanju višine stanarin lahko uporabljajo le znani koeficienti, in ne bi bilo pravično naprtiti najemnikom višja bremena samo zato, ker občinska uprava ni pravočasno poskrbela za določitev conskih koeficientov. Na koncu SU NIA vabi vse prizadete, naj se za pojasnila oglasiji v njegovih uradih. Poveljnik Casablanca zapušča naše mesto Ing. Virgilio Casablanca, poveljnik tržaških gasilcev, bo 30. januarja zapustil naše mesto in prevzel poveljstvo v Genovi. Njegovo mesto bo prevzel dosedanji poveljnik gasilcev iz Belluna inž. Mario Biasutti, ki je Tržačan po rodu. Ime inž. Casablance se je nekako udomačilo v našem mestu, saj je bilo neštetokrat povezano z raznimi dogodki iz tržaške kronike (v Trstu je inž. Casablanca preživel kar sedemnajst let). Med tem je mogoče ostal najbolj vtisnjen v spomin velikanski požar v naftnem terminalu pod Dolino, tedaj je inž. Casablanka pri gašenju tudi sam zadobil opekline. Rojen je bil 2. 12. 1921 v Casal-vecchiu Siculu (Mesina). Diplomiral je na genovski inženirski fakulteti, v gasilski rod je vstopil 1. 3. 1952 kot prostovoljec in je med drugim služboval kot poveljnik gasilcev v Forliju. V Trst je dospel 23. 5. 1962. S svojo sposobnostjo se je torej povzpel do predzadnje najL višje šarže, zadnja je inšpektorsko mesto. • Kulturni krožek «Spazio - Utopla* prireja jutri ob 20. uri v prostorih knjigarne »Utopia 3» v Ul. del Bo-sco 50 javno razpravo na temo »Aktualnost misli Michela . oucaulta*. Uvodno besedo bu imel docent zgodovine sodobne filozofije na tržaški univerzi in urednik revije »Aut-aut* Pier Aldo Rovat.i. bi ustrezno obvestilo prispelo v Trst še danes. Delavstvo in njegovi sindikalni zastopniki bodo po vsem tem danes sklepali o morebitnem nadaljevanju protestnega gibanja v obrambo svojih pravic in za dokončno rešitev dolgotrajnega vprašanja preosnove stare pivovarne oziroma njene preusmeritve na novo proizvodnjo. Kolikor se je dah izvedeti, so se stvari v zvezi s prehodom na novo proizvodnjo (tovarna naj bi po novem proizvajala mesne izdelke) zataknile tudi zaradi znane teze nekaterih tržaških krogov, češ da je zrak v industrijski coni preveč onesnažen, da bi na tem območju lahko redno delovala prehrambena industrija. Družba »Arrigoni*. ki naj bi bila soudeležena pri novi dejavnosti «Dreher», je menda prav zaradi tega umaknila svojo ponudbo o sodelovanju, kar je zopet oddaljilo možnost takojšnjega prehoda obrata na noyo proizvodnjo. Najprej močno deževje, nato božični in novoletni prazniki ter vmes še nepričakovana zmrzal, vse to je negativno vplivalo na redno delo v pristanišču. Tako se je v luki sčasoma zbralo toliko ladij, da navezi niso zadostovali in je bilo včeraj zasidranih v zalivu kar 12 večjih enot, natovorjenih z najrazličnejšim blagom. Ob pomolih pa je čakalo na iztovarjanje enajst ladij. Delo v luki se te dni odvija v pospešenem tempu, vendar sodijo, da bo gneča odpravljena šele proti koncu meseca. Protesti zaradi atentata na knjigarno «Utopia 3» Razne organizacije, ki delujejo na področju založništva, kulture in novinarstva so objavile izjavo, ki obsoja podli atentat na knjigarno «Utopia 3». V izjavi je rečeno, da gre za nov dokaz fašističnega barbarstva, ki je naperjeno proti kulturi, inteligenci in informaciji in ki je organsko povezano z novim valom fašističnega škvadrizma po vsej državi. V našem mestu, kjer je to barbarstvo zelo pogostoma nekaznovano, so atentati naperjeni proti kulturnim krožkom, informacijskim organom, proti šolam in proti slovenski skupnosti. Podpisniki izjave zahtevajo, naj pristojne oblasti napravijo konec škvadrističnim izpadom, ki jih organizirajo dobro znani neofašistični krogi. Jutri javno srečanje o problemih zaposlenih žensk Na pobudo tržaške sekcije Zveze italijanskih žena bo jutri ob 18. uri v krožku »Salvemini* na Korzu I-talia štev. 12 javno srečanje o problemih žensk v današnji stvarnosti. Govor bo o zaposlenosti «part-time», o enakovrednosti ženske z moškim na delovnem mestu. Richetti (KD) o problemih tržaškega pristanišča Načelnik svetovalske skupine KD v občinskem svetu Richetti je izrazil zadovoljstvo zaradi široke konvergence, ki so jo zabeležili na zadnji seji tržaškega občinskega sveta ob problemih tržaškega pristanišča, ko so za dokument strank ustavnega loka glasovale vse politične sile, razen radikalcev. Richetti je v izjavi poudaril, da je tudi Lista za Trst pristopila k resoluciji, ki zahteva od vlade, dežele, pristaniške ustanove in Evropske gospodarske skupnosti konkretne posege za izboljšanje konkurenčnosti tržaškega pristanišča, ne pa formalistična priznanja o »mednarodni vlogi*. Pokrajinski odbornik za zaščito okolja Carbone je včeraj seznanil pokrajinski odbor z dejstvom, da je tržaška občina enostransko in brez vsakršne utemeljitve sporočila pokrajini in drugim zainteresiranim ustanovam, da ne namerava več, vsaj za sedaj, sodelovati pri konvenciji za obvarovanje voda Tržaškega zaliva pred onesnaženjem. Odbornik Carbone je globoko obžaloval to zadržanje tržaške občinske uprave, ki bj utegnilo onemogočiti edini poskus, da bi med različnimi ustanovami koordinirali tako važno pobudo za zaščito okolja. Sedaj obstaja nevarnost, da bi morali prekiniti službo čiščenja morja in izvidov z letalom: gre za službo, ki je sicer kazala nekatere pomanjkljivosti, a ki je vendarle dala nekatere koristne rezultate. uiiaiiiiiifiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiifiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiMiMiiiiiiniiiiiniiiiiiiiuuiiiiiiiiiii MESIČ DNI PO IASCDBI Iz krize v obratu S. Giusto še vedno ni videti izhoda Predsednik Friulie Gallopin bo danes ali jutri skušal doseči kompromis med lastnikom in novim najemnikom Včeraj je potekel mesec dni, odkar so delavci zasedli obrat «Fila-tura S. Giusto* v žaveljski industrijski coni. Kakor znano, gre za 58 delovnih moči (v glavnem ženske), ki so 15. decembra lani ostale brez zaposlitve, ker je najemnik obrata ob zapadlosti najemninske pogodbe opustil proizvodnjo in se posvetil drugemu delu. V obrambo svojih pravic je delavstvo zasedlo obrat in zasedba še vedno traja: delavci in delavke opravljajo v to- brata. Po uvedbi »pravične stanarine* se Fabocart nagiba k temu, da bi prepustila tovarno zasebnemu podjetniku na podlagi posebne posojilne pogodbe (»komodata»), Ve-chich pa bi bil menda pripravljen prevzeti obrat le na podlagi navadnega najemninskega dogovora. Stališči sta si še vedno precej narazen in nič ne kaže. da bi se kmalu lahko našla sporazumna rešitev. To mnenje je izrazil sinoči deželni odbornik za industrijo Rinaldi na vami po tri »zasedbene* izmene na srečanju s predstavniki tovamiške- dan. v pričakovanju, da se bo vpra šanje nadaljnjega obratovanja tovarne vendarle premaknilo z mrtve točke. Lastnik tovarne, ki je nekoč zaposlovala več sto delavcev, družba Fabocart (ki je med drugim lastnica štivanske papirnice), se že dalj časa pogaja z nekim zasebnim podjetnikom (Vechichem) za oddajo o- (iiiiiiiimiMHiiiiNmiiiiiiMniiMiiiiiintiioiiiiMfutiiiiniiiiiiiiiiiMifiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiimi TRŽAŠKA FINANČNA STRAŽA ARETIRALA ŠEST OSEB TIHOTAPCI Z MESOM KONČNO ZA ZAPAHI Med njimi tudi funkcionar ICE • Namesto v V. Britanijo so romunsko govedino pošiljali v Bergamo in Como Tržaški finančni stražniki so aretirali in prijavili sodstvu šest oseb, ki jih dolže tihotapstva z mesom. Obtožnica govori sicer o združevanju v zločinske namene, neprestanem kršenju carinskih predpisov z obtežilnimi okoliščinami, lažnivih carinskih prijavah, kršitvi prepovedanih določil o trgovinskih operacijah in poškodovanju carinskih pečatov. V past finančnih straž se niso u-jeli morda običajni drobni tihotapci, marveč celo funkcionar rimskega sedeža zunanjetrgovinskega zavoda ICE. Gre za 40-letnega odvetnika Nunzia Valenzio iz pravnega urada tega zavoda, ki se je zna’ 1 za rešetkami skupaj s 53-letnim milanskim časnikarjem in založnikom Albertom Grisolio, 48-letnim strokovnjakom za meso Giuseppejem Gioio ravno tako iz Milana, 59-let-nim rimskim komercialistom in nepremičninskim upiaviteljem Rizieri-jem Calamantijem, 42-letnim lastnikom špediterskega podjetja iz Livorna Aldom Barsottijem in 27-let-nim trgovcem oz. uvoznikom mesa Marcom Mapellijem iz kraja Ca-stello Brianza v comski pokrajini. Šesterica j- zasnovala načrt, po katerem naj bi nezakonito postavila na italijansko tržišče nad 500 ........................................................■iiiiiiimiii.iiiiiiiilliiHliuiiilminiiiii.iiimiilim-oHmiiimiimnmHiHHlii.... ZAPIS Z OBČNEGA ZBORA ZAVAROVALNICE ZA GOVEJO ŽIVINO V BAZOVICI Nad osemdeset let v korist živinoreje ton zamrznjene romunske govedine in ga je že pričela uresničevati: na carinskih listinah so goljufi o-značevali uvoženo meso kot tranzitne pošiljke namenjene v Veliko Britanijo skozi tržaško in livorn-sko pristanišče, toda govedina je potem iz našega mesta romala v Bergamo in Como. Z ustreznimi o-peracijami je druščina utajila za nad 156 milijonov lir carinskih pristojbin, k rreči pa ji je finančna straža po dobra dva meseca trajajoči preiskavi pod vodstvom namestnika državr: pravdnika v Tr- stu dr. Coassina ’ raznih italijanskih mestih stopila na prste. Aretiranim je uspelo pretihotapiti 37.654 kg mesa. Poleg orne:'.ne šesterice so prijavili sodni oblasti zaradi sodelovanja z aretiranimi nadaljnje štiri osebe, sicer nabavitelje romunske govedine oz. neposredno odgovorne za njen prevoz, (dg) Občni zbor Zavarovalnice za govejo živino v Bazovici - obred, ki se ponavlja že osem desetletij, vsako drugo ali tretjo nedeljo v januarju. Prekinili sta ga samo svetovni vihri. Letošnji je bil enainosemdeseti. Scenarij je vedno isti. Pozdravi, to in ono poročilo, nato beseda ali dve o cenitvah, o tehtnici, ki je še ni, pa o nesrečah, ki so prizadele ta ali oni hlev, o paši in še o čem. Le udeležencev je vsako leto manj in še ti so menda vsi prestopili prag petdesetega leta. Na prvi videz bi morda kdo rekel, da ie nekaj anahronističnega v lem obredu. Nekaj, kar se mogoče zdi izven današnjega časa in prostora; skratka neka preživela zanimivost preteklosti, ki so ji dne vi šteti. Morda je res tako, vendar je Zavarovalnica za govejo živino v Bazovici na nedeljskem občnem zboru pokazala, da kljubuje časom, ki so v naših krajih skrajno nenaklonjeni vsakršnemu razvoju živinoreje in kmetijstva sploh. V. ne samo to. V tej organizaciji, ki je v zgodovini vzhodnokraških vasi odigrala pomembno vlogo zlasti na gospodarskem področju ter bila za- to istočasno tudi v narodnostno-obrambnem pogledu pomemben dejavnik združevanja in organiziranosti, si utira pot novo prepričanje, da je mogoče nemara z novimi prijemi in na nekih novih temeljih, torej z ustvarjanjem novih pogojev, ne le ohraniti živinorejo in s tem Zavarovalnico za govejo živino pri življenju, temveč ju celo obogatiti in ovrednotiti. Podatki za preteklo leto se sicer težko skladajo s temi upanji. Krivulji, ki ponazarjata število zavarovane živine ter včlanjenih živinorejcev drsita neizprosno navzdol. Na koncu preteklega leta 78 je bilo v Bazovici, Gropadi, Padričah in na Jezeru (zavarovalnica namreč vključuje tudi te tri vasi) za varovanih 209 glav živine (139 v Bazovici, 54 v Gropadi, 15 v Padričah in 1 na Jezeru), včlanjenih pc je bilo 50 živinorejcev (26 v Bazovici, 18 v Gropadi, 5 v Padričah in 1 na Jezeru). Leto prej so našteli 225 glav živine, včlanjenih je bilo 58 živinorejcev, pred de setimi leti (ob koncu leta 68) pa je bilo 406 glav živine in včlanje nih 110 živinorejcev. V zadnjem desetletju je torej živinoreja upa dla za krepko polovico. V čem so torej znamenja, ki bi opravičevala določeno optimistično razpoloženje? Morda že v dejstvu, da z razliko od prejšnjih let, tokrat ni bilo običajnega tarnanja ob omenjenih ne ravno spodbudnih podatkih, udanosti v usodo in vzklikov vdokler smo mi še živi, bo šlo, potem bo vse propadlo». še bolj je ta znamenja zaznati v nekem vsebinsko novem gledanju na razvoj živinoreje v teh krajih. V-tirajo si pot novi pogledi, ki se naslanjajo na zadružniške oblike gospodarjenja v kmetijstvu. Perspektiva zavarovalnice je, na kratko povedano, da se vanjo včlanijo zadružni hlev v Praprotu in zadruga Dolga krona. Prav o zadnjem času je prišlo do prvih stikov in o tem je v nedeljo rekel prvo besedo tudi občni zbor. Zadruge so zainteresirane za včlanjenje. Zavarovalnica bi se s tem obogatila. In celotna operacija bi verjetno bi la pošten vdihljaj svežega kisika za slovensko kmetijstvo na Tržaškem. Da se razmere mogoče obračajo na boljše, bi končno lahko sklepali tudi iz korenite zamenjave v vod- stvu. Ne zategadelj, ker bi staro vodstvo ne bilo več kos nalogam, temveč ker je prav, da pridejo do besede mlajše sveže sile. Predsedniško mesto je bilo poverjeno A-lojzu Križmančiču, dosedanjemu tajniku, ki se je obremenjen s tisoč drugimi opravili, sicer krepko otepal funkcije. — To je *naloga», s katero se je treba sprijazniti, sta ga poleg drugih prigovarjala Ed? vard Grgič, ki ga «blagajniškega posla lahko rešita samo bolezen ali smrt», kot je sam pripomnil, in dosedanji predsednik Zoro Grgič, ki je v nedeljo obhajal 50 letnico svoje prisotnosti v odboru zavarovalnice in 20-letnico predsednikovanja. *To je skrajni čas za upokojitev», je komentiral svojo razbremenitev. Toda koj zatem se je z nesebično pripravljenostjo, ki je značilna za vse tiste, ki so kakor on z dvojnim vozlom povezani z usodo naše narodnostne skupnosti in našega življa, obvezal, i'.a bo že v torek pomagal pri cenitvi živine in še pri čem. če bo treba. Takšnim ^nadlogam» se skratka naš človek ni vajen odreči. Tudi zato še živimo. D. Kalc V televizijski oddaji »Akvarij* Basaglia o reformi psihiatrije Gost časnikarja Maurizia Costan-za in njegovega »Akvarija* je bil sinoči na prvem televizijskem programu psihiater prof. Franco Basaglia, ki velja za »očeta* reforme psihiarije in nedavnega zakona št. 180 o odpravi psihiatričnih bolnišnic. Sicer je sam Basaglia že takoj na začrtku oddaje zavrnil očetovstvo nad zakonom, ki pa ga je takoj nato zelo zavzelo branil. Gosta oddaje sta bila tudi posl. Orsini, ki je bil v poslanski zbornici poročevalec o zakonu 180, ter mati nekega umske ga bolnika, ki je s svojim dramatičnim pričevanjem opozorila na glavno hibo nove zakonodaje: na pomanjkanje vmesnih struktur med bolnišnico in bolnikovo družino, ki pogostoma ni sposobna pomagati bolniku, da bi se spet vključil v družbo. Ta problem skušajo reševati v našem mestu s centri za umsko zdravje, ki pa jih drugod po Italiji še ni. Božični koncert na Kolonkovcu V cerkvi na Kolonkovcu je bil v nedeljo popoldne koncert božičnih pesmi. Na prireditvi, ki se je je udeležilo veliko ljudi, zlasti domačinov, sta nastopila mešani in o-troški pevski zbor iz škednja pod vodstvom Dušana Jakomina, vmes pa so mladinke in mladinci Marija Lozej, Marija Kostnapfel, Rosana in Tiziana Purger ter Igor Pavletič brali sestavke o svojem gledanju na razne življenjske probleme. Po zdravno besedo je imel Germano Grahonja. ga sveta in sindikalne zveze Ds-grassijem in Di Turom. Srečanje, di sta se ga udeležila tudi ravnatelj odborništva dr. Pastorino in predsednik deželne finančne družbe «Friulia* Gallopin, je bilo na sedežu deželnega odborništva za industrijo v Ul. Trento. Jasno .je, da so sindikalni zastopniki in člani tovarniškega sveta odšli s sestanka nezadovoljni in za skrbljeni, saj se rešitev osnovnega vprašanja predilnice po dobrem mesecu še vedno odmika. Danes se bodo o tem problemu pogovarjali na seji tajništva sindpali^ . bo tajništ\ predvideva se. da bo tajništvo sprožilo vrsto solidarnostnih akcij v prid delavstvu v zasedeni tovarni, v pričakovanju izidov novega posredovanja deželne uprave in finančne družbe Friulia med družbo Fabocart in podjetnikom Vechichem. Predsednik Friulie Gallopin bo še danes ali najkasneje jutri ponovno odpotoval v Milan, • Komunistični poslanec A. Cuffaro je naslovil na pristojnega ministra interpelacijo, v kateri se zavzema za dokončno rešitev vprašanja bančnega zavoda »Cassa di risparmio dellTstria*, in sicer s posegom, ki naj zaščiti interese prizadetih varčevalcev. Zadržanje občinskega odbora vzbuja toliko večje presenečenj«' kot je dejal Carbone, ker je v čitnem nasprotju z deklarirano linijo Cecovinijeve uprave. Slednja je namreč odrekla sodelovanje v službi, ki zanjo predstavlja prav majhno finančno breme, po drugi strani pa prav glede čiščenja mesta predlaga take pobude — teh sicef ne bo uresničila — ki zahtevajo veliko več denarnih sredstev in ki ne dajejo nobenega zanesljivega jamstva glede rezultatov. Pokrajinski odbor je potrdil odločenost, da še naprej sodeluje pri konvenciji, ter je odborništvu za zaščito okolja naročil, naj naveže ustrezne stike za morebitno obnovitev službe čiščenja morja. Omenjeno konvencijo so poleg občinske in pokrajinske uprave sklenile še druge obmorske občinske uprave in letoviščarske ustanove. Pogovor o delu P. P. Pasolinija Že več kot tri leta so minila, odkar je Pasolini umrl nasilne smrti. Pier Paolo Pasolini, po rodu Furlan, je bil vseskozi v središču italijanskega književnega, filmskega in filozofskega življenja, oziroma miselnosti, s svojimi deli in nastopom je nemalo razburjal javnost. O njegovem delu je sinoči v Krožku za kulturo in umetnost spregovoril književni kritik Enzo Siciliano, katerega izvajanja sta dopolnjevala še Giuseppe Zigaina in Carlo Vem tura. Siciliano je ob tej priložnosti tudi predstavil širši tržaški javnosti svoje delo «Vita di Pasolini*, orisal je vzgibe, ki so ga vodili pri pisanju biografije furlanskega književnika. Njegov pristop do obravnave Paso-linijevega opusa, je podčrtal govornik, je bil izrazito čustvene narave, saj ga je na umrlega pisatelja vezalo iskreno prijateljstvo, pa tudii profesionalno sta tesno sodelovala-Enzo Siciliano je tako sinoči skušal razgaliti in pojasniti Pasolinija kot človeka in umetnika izključno s psihološkega zornega kota, govoril je, o vseh disonancah, ki so burile pisateljev duh, o njegovi polemični O Včeraj se je mudilo v Trstu odposlanstvo občinske uprave iz Trbiža, ki ga je vodil župan Treu. Odposlanstvo se je sestalo s podpredsednikom deželnega odbora Coloni-jem, s katerim je pregledalo načrte za speljavo nove avtoceste na območju Trbiža. VESTI IZ KOPRŠČINE Srečanje lovcev Rižanska lovska družina, ki združuje »zeleno bratovščino* Kubeda, Hrastovelj, Dola, Podpeči, Črnega kala, Bezovice in Rižane, je zaključila lovsko sezono 1978 taki, da je na zadnji dan lova povabila v goste lovsko družino iz Podbrda. Kakih sto lovcev se J: zgodaj zjutraj razpršilo po lovišču, vendar tokrat le bolj formalno kot zares in sicer za to, da bi uplenili nekaj za skupno kosilo. In res je enemu izmed lovcev uspelo podreti srnjaka, ki je skupno z gamsom, ki so ga prinesli s seboj lovci iz Podbrda, služil kuharicam v gostišču »Pri bobrih* ob izviru Rižane kot odlična »surovina* za skupno kosilo. Se o vprašanju , Jakega vrtca $ihoči so se v Bazoviškem domu Sestali starši otrok in vaščani, da bi razpravljali o nemogočem položaju v vaškem o-troškem vrtcu. Položaj je tu nemogoč, kajti 30 slovenskih ih 18 italijanskih otrok prebije šolske ure v prostorih, ki so zdaleč premajhni in neprimerni, neprimerna je tudi kuhinja. Pobudniki sestanka so povabili tudi predstavnike strank, prisotna sta bila prof. Marta Ivašič za KPI in prof. Josip Pečenko za PSI. Na sestanku so se starši menili, kaj naj naredijo, da bi imeli nov, primeren vrtec. Prejšnja občinska uprava je že namenila sredstva za vrtec, sedanja uprava pa se o vprašanju ni izrekla. Prisotni so na sestanku ugotovili, da se sedanja uprava izmika svojim odgovornostim, zato so sklenili poslati občinski upravi pismo, kjer zahtevajo, da se župan in odgovorna odbornika sestaneta z delegacijo staršev in drugih občanov, če na pismo ne bo odgovora bodo vaščani pričeli s protestnimi akcijami. ihti in nazadnje tudi o Pasolinijevih stilnih posebnostih. Slikar Zigaina je nato govoril o Pasoliniju kot risarju, oziroma kot človeku, ki je s čopičem delal nekakšne eksperimente, medtem ko je Carlo Ventura skušal začrtati in poudariti Pasolinijev prodor in dejavnost v svetu filmske umetnosti. Ob izgubi svojega člana Rudolfa Guština izreka zadruga Naš Kras svoje iskreno sožalje hudo trizade-tim svojcem. Dne 15. januarja nas je za vedno zapustil naš dragi RUDOLF GUŠTIN (Gostilničar) Pogreb bo jutri, 17. januarja, ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na Repentabor. Žalujoči: žena Olga, sin Branko in hči Ljubica z družinama, sestra Marija ter drugi sorodniki Veliki Repen, 16. januarja 1979 PRIMORSKI DNEVNIK 3 GORIŠKI DNEVNIK 16. januarja 1979 SLOVENSKI KLUB v Trstu Ulica sv. Frančiška štev. 20/H Priredi v svojih prostorih danes, 16, januarja, ob 20.30 Kaj je PSIHOANALIZA in kaj ni Krajši strokovni oris problematike je na osnovi svojih pogledov in izkušenj pripravil psihoanalitik dr. Savo Spacal, ki bo tako uvedel razgovor in debato. GLASBENA MATICA Tisi Sezona 1978-79 Peti abonmajski koncert V četrtek, 18. januarja 1979, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu KLAVIRSKI RECITAL MASSIMA GONA Na sporedu: elementi, Bach, Chopin, Merku, Schumann, Saint-Saens, Casella, Prokofjev in Bd-lakirev. Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. do 12. ure in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Veljajo že kupljene vstopnice. V ORGANIZACIJI ŽELEZNIŠKE UPRAVE OD NEDELJE SMUČARSKI VUKI V KANALSKO DOLINO Odhodi iz Trsta, Tržiča, Gorice in Vidma STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU CARLO GOLDONI NERGAČ komedija v 3 dejanjih (2 delih) V soboto, 20. januarja, ob 20.30 v kinodvorani «Roma» v Miljah. V nedeljo, 21. januarja, ob 16. uri v Ljudskem domu v Križu. PD SLOVENEC vabi na Kulturno prireditev ob prazniku vaškega patroha jutri, 17, t.m., ob 20.30 in v nedeljo, 21. t.m., ob 17. uri v društvenih prostorih v Borštu. Vabljeni! Kino Ua Cappella Underground 18.00 - 20.00 ■22.00 »Le plaisir di Max Ophuls*. Jean Gabin in Danielle. Dgrieux. Ariston 15.30 «Un mferdAled! ttžT leo ‘ ni». Jan Katt, Gary *Utz 16.30 «Dove vai in vacaoza?* Alberto Sordi, Ugo Tognazzi, Ste-fania Sandrelli, Paolo Villaggio. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 16.30 «Assassinio sul Nilo». Pe-ter Ustinov, Jeane Birkin, Bette Davis, Mia Farrow, David Niven. Barvni film. Grattacielo 16.30 »Uomini dvargento». Michael Cajne, Martine Balsam, Cybill Shepard. E*celsior 16.00 »Visite a domicilio*. j, V/, Matthau, Glenda Jackson. Penice 15.30 «1 forza 10 da Navarro-vne». Robert Shavv, Franco Nero. Nurionalo 15.30 «La carica dei 101». , Walt Disneyeva barvna risanka. "*lgnon 15,30 «Heidi torna tra i monti*. Cr>staIlo 16.00 «L’affare della sezione speciale*. Sledi «La febbre del sa-bato sexy». Pilodrammalieo 16.00 »Cover girls*. iPorno ragazze per tutti). Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. ™»derno 16.00 «Grease». John Travol-fa. Olivia Newton-John. Barvni film. Aurora 16.00 «11 vizietto*. Ugo To-gnazzi, Michel Serrault. Barvni film. Uapitoi 16.00 »Battaglie nella galas-^sia». Barvni film. vittorio Veneto 16.00 «Piedone 1’Afri-cano». Bud Spencer. V(|lta Milje 17.00 «Incontri ravvicina-ti dol tprzn t.inn» Ranmi film. Krajevna uprava železnic sporo ča, da bodo od nedelje, 21. januarja, vozili tako imenovani «beli vlaki*, se pravi vlaki za smučarje. Organizacijo je uprava izvedla z veliko natančnostjo z namenom, da bi zagotovila smučarjem hitro in dokaj udobno vožnjo. Umik vlakov za smučarje bo naslednji: Odhod: iz Trsta 7.03, iz Tržiča 7.28, iz Gorice 7.50, iz Vidma 8.22. Prihod: v Kluže ob 9.05, v Ponta belj 9.17, v Ukve 9.32, v Ovčjo vas 9.36, v babnice 9.43, v Trbiž 9.50. Za povratek pa velja naslednji urnik: Odhod iz Trbiža ob 17.14, iz Zab-nic 17.30, iz Ovčje vasi 17.36, iz Ukev 17.40, iz Pontablja 17.55, iz Kluž 18.07. Prihod: v Videm ob 18.50, V Gorico ob 19.22, v Tržič 19.41, V Trst 20.10. , , Cene vozovnic so naslednje: iz Trsta 4.500 (za otroke. Od .4- do 12. let 3.000 lir), iz Tržiča 3.900' (za otroke 2.600 lir), iz Gorice 3.500 (za otroke 2.200 ljr),j iz Vidma 2.400 lir Čz% otroke 1.600 lir), Izletniki bčdb ldhko' izstopili ali vstopili na postajah v Klužah,.Ponta blju, Ukvah, Ovčji vasi - Višar-jah, Žabničah, Trbižu rričsto irf Trbižu glavna postaja. Vozovnice bodo prodajali na železniških postajah ter v agencijah v Trstu,, Tržiču in Gorici ter na postaji v Vidmu, dokler ne bo vlak poln, vsekakor pa ne po 20. uri v soboto. Gledališča UDOdtlU Danes ob 20.30 Boli «Un sorso di terra* v izdaji ATER • Gli Associati, Premiera. V abonmaju odrezek št. 4. Rezervacije pri osrednji blagajni za ponovitve do 21. januarja. Izleti Smučarski klub Union priredi smučarski izlet. na Zoncplan . - Ra-vaseletto in sicer za 3 nedelje zaporedoma, Informacije in prijave na sedežu v Ul. Valdirivp 30, tel, 64-459, vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12.0.0 in Od 17,00 do 19.30,. ob r četrtkih od 17.00 do 19.3Q in ob sobotah od 10.30 do 12.00. PD »Valentin Vodnik« iz Doline pri reja 21. januarja, smučarski izlet v Ravascletto žjoncolan. Vpisovanje ob torkih in četrtkih, od 20. do 20.30 na društvenem sedežu. , ...... . (u:> Prosveta Razna obvestila ib da-fso pevske vaje--danes, eb 20.30 v Saležu. Ob 30-letnici Eilatelisličnega kluba Koper je v Pokrajinskem muzeju v Kopru prvič v v zgodovini jugoslovanske filatelije odprta razstaya originalnih osnutkov, za jugoslovanske znamke, ki jih je izdelal mojster Božidar Jakac. Na ogled so tudi študijske zbirke znamk članov Filatelj stičnega kluba Koper. Razstava bo odprta do 31. januarja 1979 vsak dan bd 9, do 12. in od .16. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9-;da 13. ure. Vstop prost. . mm BANCA Dl CREDITO Dl TFilESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S P. A. 'trst (juIca F.-FiiLifel-id,- .'3£ ei>«w%6 TEČAJI VAI.UT V MILANU DNE 15. 1. 1979 Ameriški dolar Funt šterjing švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiiing Kanadski dolar HolandsKi florint Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar 840.— 1675,— 485.— ■ 1*6,-27,70 446.-61,-670.— 410.— 155,— 189-.-159,— 18,60 38,50 39.-' Bo Vesna iz Križa prireja foto-Srafski tečaj, ki ga bo vodil stro-"°vnjak fotografije. Zainteresirani M se javijo pri odbornikih društva na tel. štev. 225320. Ob začetku ®naja ni potreben fotoaparat. "........................................................................ MENJALNICA vseh tujih valut Včeraj - danes Ganeš TOREK, 16. januarja K TOMISLAV l?]Ce vzide ob 7.42 in zatone ob A8 — Dolžina dneva 9.06 — Lu-a vzide ob 20.08 in zatone ob 9.07 Jutri, SREDA, 17. januarja ANTON Vri eme včeraj: na j višja temperatura ok ,stopinie, najnižja —0,5 stopinje, ,_*3. uri 3,4 stopil _ rahlo pada, vlaga 47-odstot- uri 3,4 stopinje, zračni tlak rnb J?) ne^° skoraj jasno, veter jugo-,’odnik 5 km na uro. morje mirno, temperatura morja 7,6 stopinje. n ROJSTVA IN SMRTI s,°ne 15. januarja 1979 se je v Trostih1,0^0 8 otrok, umrlo pa je 13 Rodili SO SE: Borut Vidau, Arito-] 0^au, Donatella Diminich, Pierpao-_ Piredda, Alberto Vivoda, Dario Ber-nnnii Enrico Tatafiore, Eva Bar- IlMRLl SO: 91-letna Giuseppina Ma-<■ '1 vd, Piranu, 91-lctna Maria Ste-r?ni vd. D’Agostini, 74-letni Virgilio n'ich8°r'' Francesca Vusse- g n vd. Bacer, 69-letna Annamaria enči por. Crevatin, 27-letiia Ivana Cabitta por. Piga, 83-letna Romilda Zorzi vd. Sigon. 85-letna Rosa Pod-berscek vd. Sossi, 67-letni Italo Sta-nich, 88-letna Gisella Chiaruttini vd: Cociancich, 77-letni Galliano Della Zotta 79-letni Alessandro Gallucci/ 66-letni Dino Michieletto. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7, S. Cilino 36, Erta S. Anna 10. (od 8.30 do 13, in od 16. do 20.30). Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul, Cavana 11. Mali oglasi NUJNO iščem knjigo «Latinska slovnica in vadnica za prve tri razrede višjih srednjih šol — 1. knjiga«. Telefon 228436 v popoldanskih urah. PRODAM zaradi Dolezni dve lepi mladi kravi molznici in junico rjave alpske pasme. Telefon 226309 od 18. do 21. ure. PRODAM motokultivator AGRIA 8 KM s priključki; frezo, plug, kosilnico in prikolico. Telefonirati v večernih urah na štev. 225323. ZAVAROVALNICA »GENERALI* -agencija Korado Švab, nudi svojim klientom in prijateljem zavarovalne usluge nh vseli področjih zavarovanja. V trstu, Ul. Genova 14, tel. 61034-5 ali na Opčinah, Ul. dei Salici 1, tel 211489 UGODNE PRILOŽNOSTI. Carli pro-da 850 '68; 127 '72-73; alfasud '73; ja 850 '68; 127 '72 - '73; alfasud '73: AR 2000 '72; 128 '72; 124 '68; 125 '68 '71 72; A U2 '70; R 16 72: AR 1300 '70; 238 furgoh' '69; ford tran-sit '70; 124 '71. Ogled v Ul. B. Ca-saje 7. POTREBUJEM pridnega in zanesljivega delavca srednje starostne dobe za ; skladišče v centru mesta In za stalno zaposlitev, po možnosti z ’ znanjem slovenskega jezikal Ponudbe na Primorski dnevnik pod šifro «Pošten». NA PRODAJ kuhinjska kredenca v dobrem stanju. Oglasiti se pri O-skarju Jamniku, 63000 Celje. Slomškov trg št. 8. MALO sobno kolo zamenjam za veliko (normalno) ali kupim rabljeno, Tel. 53160. PRODAM FIAT 128 (famigliare) let nik 1973 — prevoženih 58.000 km. Telefonirati na štev. 824381. IMAM staro violino 1/1 v zelo dobrem stanju, v Kateri je v notranjosti pod ■ ‘ ENOSTANOVANJSKA hiš’a potrebna .popolne obnove z vrtičem, v mestu na prodaj najboljšemu ponudniku.' Telefonirati na štev. i211303 od 11. do 13. in od 18. do 20/ urč' IŠČEM knjigo M. Matko: »Psihološka sistematik* poklicev.*, ki je že razprodana;? Jpvlitežen, mi- jo kdo proda ati posodi na ogled. Giovanni Brajkovič — Via Zaroli 12, -V 2P025. Legna!)o (MI) tel^fob 0331/547489. IŠČEM harmoniko 80 basov po mož nosti znamke Paolo Soprani: Tele-fopirati na štev. 824787 od 16.30 1Q i itva - t * DELILI JIH BODO NA OBIČAJNIH MESTIH Končno nekaj bencina po nizki ceni: boni proste cone kmalu v obtoku Tudi letošnji kontingent na isti ravni kot lani, kljub rahlemu povečanju števila vozil Edina vesela vest za goriške avtomobiliste med obilico vesti o raznih podražitvah Med tolikimi nevšečnimi vestmi trgu. Na kongresu pa smo, po u- za avtomobiliste je vendarle tudi ena nozitiVna. V ponedeljek, 22. januarja, bodo pričeli deliti v pristojnih uradih bencinske bone proste cone, Kot smo že omenili, imajo avtomobilisti v zadnjem času vrsto nevšečnih novosti. Podražile so se zavarovalnine, podražile so se avtomobilske takse, pred časom se je podražil benem v sosedni Jugoslaviji. Skratka prevozni stroški so se precej povečali, ne da bi upoštevali povečane cestnine na deželni avtocesti ali pa r tri iške za po pravila Starih, avtomobilov ali pa vodnih besedah in pozdravnih nastopih predstavnikov socialistične in komunistične stranke, poslušali razne samogovore posameznih ljudi. Govoril je lahko vsakdo, saj nima- jo radikalci organiziranih strankarskih struktur in zato nimajo niti 'delegatov oshotmih strankarskih celic. Glavni. argumenti v razpravi so biti borba proti nameravanim gradnjam atomskih električnih central Oh- izlivu Soče in Tilmenta. borhg proti, Vojaškim streliščem in živi cene novih. ’ V Vgaj ena vesela Vest, smo de ja? 11. Od ponedeljka, 22. januarja, bomo lahko spet dobili bencinske bone proste cone za letošnje leto. Tudi letos bo, če ne pride kasneje do novih sprememb v zvezi z morebitno podražitvijo bencina (zaradi nedavne podražitve petroleja pri arabskih proizvajalcih), cena litra bencina proste cone 270 lir. To je vsekakor malo, tako v primerjavi s ce'no bencina v prošti prodaji (500 lir), kot z ono jugoslovanskega bencina (350 360 lir). KMirisko goro, pa ‘še■ nujnost za radikalce,, da sestavijo platformo proti delovanju deželne vlade. Govorili so tudi o obrambi vseh manj-]šin v naši deželi, tako etničnih kot socialnih. Le da je šlo nadobudnim mladeničem, ki so posegali v razpravo, bolj za obrambo raznih .socialno ogroženih ljudi, kot za za- Seveda so količine bencina po tako ugodni ceni omejene. Na prvi delitvi bonov, od 22. januarja do 14.-marca, bodo lastniki vozil dobili šest mesečnih kvot. Nadaljnje štiri kvote bodo delili od 2. maja do 22. junija. Zadnjih dveh mesečnih kvot sploh ne bo, kot jih nd bilo lani, ker je kontingent enak lanskemu, avtomobilov pa je vedno več. Prebivalci Gorice in Sovodenj dobijo dvakratno nakazilo v primerjavi z avtomobilisti drugih občin goriške pokrajine. do118. ure. ZAMENJAM smučarske (usnjene) 'Čevlje št. 44 s št. 42. Telefonirati na št. 226-196 v popoldanskih urah: PRODAM avto fiat 500 L letnik 1969 V zelo dobrem stanju. Telefon 758515. KUPIM rabljen gumijasti tekoči trak (električen) dolg približno 5 m. Te lefonirati na št 220109. DELNIŠKA DRUŽBA, ki deluje nh področju prodaje ekonomsko - propagandnih storitev v Italiji in Ju-gošlaviji išče nujno več akviziterjev - propagandistov obeh spolov. Delo je primemo tudi za visokošolske študente in študentke, ki razpolagajo s potrebnim delovnim časom, so komunikativnega značaja. imajo smisel za propagando in grafiko, željo po osebni uveljavitvi ter materialni neodvisnosti. Zainteresirani naj pošljejo kratek življenjepis na naslov: Informedia — Casella postale 559, 34137 Trst — Trieste. Vsem prošnjam, ki bodo dospele do 25. januarja, bo družba odgovorila v roku 1 meseca. OBVESTILO IŠČEMO ŠTUDENTE/KE, BREZPOSELNE IN UPOKOJENCE/KE ZA RAZNAŠANJE PRIMORSKEGA DNEVNIKA v SKEDNJU, na KOLONKOVCU, v ROCOLU in v SREDIŠČU MESTA Interesenti naj se javijo na upravi Primorskega dnevnika ali po telefonu na štev. 794672. Za širše področje Goriče bodo delili bencinske bone na sedežu avtO-kluba na Tržaški cesti, prav tako bodo bone delili v pisarnah AČT V Krrpinu in uvhdežu. , V Gradišču bodo'bone delili v pisarni avtonomne letovičafsKe ustanove, v R olikah v pisariti Prh 'Lbco. V Tržiču pa bodo od letos dalje bojte delili v posebni pisarni oltčinske uprave, ki je letos prevzela to službo. V pfvem razdobju bodo delili 'tudi bone za, naft.o lastnikom tovoiitja: kov. Vsi zainteresirani morajo seveda dokazati, da .so. plačali letošnjo av tolrhobilsko: taKeo:1 Tisti, , vodni poti Soča - Sava, o odprtju mejnega prehoda druge kategorije Gabrije- ge ograje, ki bo hkrati razmejevala območje med'solkanskim prebodom in prehodom v Gabrijelovi u-lici. primerjali so prostorski plan. oziroma urbanistični načrt' ter se seznanili s prizadevanji za zgradijo' čistilnih naprav itd. , Predvsem pa so ugotovili pomembnost politike sodelovanja, ki sta jo pbe občini pričeli.. uresničevati že pred pgdeisorp osimskega, scorazu-ma, politike,, ki je v osimskem sporazumu dobila svojo stvarno potrditev z, gradnjo, mejnega preboda, avtoporta ter ureditve vodnega režima, na Soči. Člani komisije so .-se obvezali, da bodo nadaljevali takšno politiko, ki je povezana z napredkom obmejnega področja. Gio-riška občina se obvezuje, da bo izkoristila ,-obstoječa finančna sredstva ter čimprej dokončala začeta dela na poorej omenienih obiektih. Če se sedaj nekoliko pobliže seznanimo z obravnavanimi problemi, ootem nai povemo, da so se poglabljali v idejne načrte za izgradnjo Na zadnji strani: Odv. LIVO BERNOT pred beneškimi sodniki iiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiitiiiMiiiiitiiiiMmiiiiiiiimtiiiliiuitniiiiiiiniitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiilMiu Z ZNESKOM 10 MILIJARD UR SOBOSLIKARSTVO, polaganje tapet in talnih oblog ter strojno čiščenje itisona, tapisona ter struženje in lakiranje parketa opravimo za družbeni in privatni sektor. Rasto Bizjak, Gospodinjska 28, Ljubljana, tel. 556-572. ms LETOŠNJI RAZVOJNI PROGRAM DEŽELNE KMETIJSKE USTANOVE Po potresu so zgradili ali obnovili hle-vov s kapaciteto 13.550 kgav - Izgradnja sušilnic za koruzo, sirarn, vinskih središč itd. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141 Božje polje: Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209 197; Zavije: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENI’AS od 22. do 7. ure: telef štev. 732:622- ; .. "1 Ob 7. obletnici smrti Nina Gregoriča darujeta žena in sin 10,000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Karla -Jakoba Ketteja od Kačuna darujejo Giudita in Meri od Rožcev 5.000 ter Pavlina in Duilio od Burjatov 5.000 lir za Dijaški dom. V spomin na Antona Carli ja da-ruje Pfni Kocjančič 5.000 iir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Antona Ukmarja daruje Dušan Furlan 10.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Aem-polaju po Stanislavu Grudnu. Namesto cvetja na grob Juštine Hrovatin • darujejo Cilka, Gina. An-giolina, Ju.šta, Karla in Marija Bra tuš 18.000 lir za Skupnost družina Opčine. Tehnična in gospodarska naravnanost deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) je bila predmet razprave na seji upravnega sveta. Izpostavili so jo. v proračunu za sedanje finančno - poslovno leto. Njene poglavitne smernice jo nakazal že predsednik deželnega odbora Camelli, ko je predstavil program nove deželne uprave. če hočemo podrobneje osvetliti poglavitna kmetijska področja, potem naj navedemo, da so na prvo mesto postavili skrb za tehnično w gospodarsko izboljšavo kmetij. Donosnost in tržne presežke bodo dosegli s povečanjem obdelovalne površine ter z ovrednotenjem zapuščenih kmetij. Pospeševali bodo neposredno in zadružno obdelovanje zemlje. Kmetijstvo bodo razvijali s pritegovanjem kmetov in zastopništev krajevnih ustanov. Posebno skrb bodo posvetili prilagajanju deželne kmetijske politike evropskim smernicam; v ta namen bodo izdelali posebno zakonodajo. Na deželni ravni ter . okviru deželne pristojnosti bodo uresničevali deželni kmetijski načrt. Poiskali bodo naj-prikladne.jše oblike posega za razvoj gorskih in brdnatih področij ter kmečkega turizma. Z ustanovitvijo krožnega sklada bodo pospeševali kreditno politiko, ki bo v kratkoročnem ali srednjeročnem razdobju služila združenim kmetijam, za drugam, ali njihovim konzorcijem. Posebno skrb bodo namenili razvoju živinoreje, kj je utrpela hud udarec s potresom. Doslej so obnovili ali popravili 583 hlevov za 13,550 krav. V okviru programa skupnega evropskega trga bodo zgradili 12 sirarn, od katerih jih bo že v tem letu pričelo obratovati vsaj šest. Dogradili bodo osem sušilnic za koruzo; zadnja je v gradnji v Fossalonu. V S. Vitu al Tagliamento bodo odprli center za pitanje telet, v Porcii pa drugovrstno vinsko središče Friulvini. Na tržaškem Krasu bodo dogradili cvetlično središče, v kraju Maruzzo pa umetno oplojevalnico. Skupno evropsko tržišče bo finansiralo tudi consko središče v Gradišču pri Soči; tri središča, in sicer v Codroipu, S. Vitu al Tagliamento ter v Fagagni, že delujejo. Z državnim prispevkom (669 milijonov) bodo z novimi stroji opremili zadružno klet v Kr-minu ter skladišče sirov (758 milijonov lir) v Codroipu. Letošnji pro račun je uravnovešen na desetih milijardah lir. . vodne poti Soča - Sava. Jugoslovanska stran je pokazala interes za gradnjo poti po Vipavski dolini. Kar pa zadeva premostitev težav pri Postojni, obstajata dve varianti: ali zvrtati predor, ali pa se za tisti odsek pesi užiti’ železnice. Tehnični urad 'pripravlja načrte, za mejni prehod v: Gabrijelovi ulici J ki ga bodo zgradili s sredstvi iz osimskega sporazuma. Komisija želi, 'da bi z'deli začeli čimprej, in sicer hkrati na obeh straneh.. ' Jugoslovanska stran je sporočila, da bo letos oddala dela za izgrad-ii’o čistilne naprave za odplake pri Mirnu. Objekt bodo gradili pet let ter bodo glavni kolektor iz Nove Gorice speljali po _ predoru pod . Kostanjevico. • Ttoliianiito!. stran> ie z zadovoljstvom rprejtia' na znanje to vest. ja. na meji pri sVetogorskj žfelezra- ogra- ja. na tneji pri svetogorskj železniški postaji estetsko in tehnično sprejemljiva za obe strani. Primerjali sp.jhdi nekatere podrobnosti urbanističnega liačrta Gorice ter prostorskega plana občine Nova Gorica. INTERPELACIJA PSI Proti poveličevanju fašizma v bolnišnici V zvezi s postavitvijo plošče v goriški bolnišnici, ki spominja na ranjene tolovaje republikfnskih e-dftiic- »Tagliamento« in »Mussolini*, ki so ropale, požigale in ubijale v naših krajih v letih 1944 in 1945, o čemer smo v našem listu že poročali, je svetovalec socialistične stranke, Marko Waltritsch poslal goriške-mu županu interpelacijo, v kateri protestira proti takemu poveličevanju fašističnih kgvnikov in zahteva, da se občinski zastopniki v u-pravnem svetu bolnišnice temu zoperstavijo. Poleg tega isti svetovalec zahteva tudi, da se enkrat za vselej, 33 let po proglasitvi italijanske republike, spremeni uradni naziv goriške bolnišnice, ki je še vedno i-menovana po savojskem kralju Viktorju Emanuelu III.. Sestanek manjšinskih strank o evropskih volitvah V Veroni so se v nedeljo sestale delegacije strank narodnostnih manjšin ter se' pogovarjale o bližnjih e-vropskih volitvah. Slovensko skupnost so predstavljali Andrej Bratuž, Drago Štoka, Aleš Lokar, Marjan Terpin, Marija Ferletič in Antek Terčon. Navzoče so nadalje bile delegacije južnotirolske ljudsko stranke (SVP), trentinsko - tirolske stranke (PPTT), Union Valdotain na čelu s senatorjem Fossonom. Movimento Friuli, civilta Mitteleuropea 1 manjšini iz Piemonta in Val d’Os-sole. Na sestanku so se r oznanili dosedanjim stališčem italijanskega parlamenta v evropskih volitvah. V senatu so namreč ustrezni zakon že sprejeli, v poslanski zbornici pa naj bi ga sprejeli v polovici tega tedna. Od zakona, kakršnega bodo sprejeli v poslanski zbornici, je odvisno tudi zadržanje v odnosu do junijskih volitev. Sestanek je ’ 11 informativnega značaja ter se bodo stranke, kakor smo izvedeli, o skupnem nastopu na volitvah konkretneje pogovarjale po sprejemu dokon čnega zakona. JUTRI V GORICI Koncert orgelskega mojstra Berganta Jutri ob 20.30 priredi SKDP Mirko Filej v stolnici v Gorici večer orgelskih sonat, ki jih bo izvajal znani orgelski mojster Hubert Ber- gant. Na sporedu so skladbe Mendelssohna, Bartholdgja, Bacha, Him demitha in Guilmanta. Bergant, ki je goriškemu občinstvu že dobro znan, bo izvajal orgelske sonate od baroka do današnjih dni, V letošnji sezoni je z u-spehom nastopal v glavnih središčih Sovjetske zveze in v severni Italiji, še posebej pogostni pa so njegovi nastopi v matični domovini. Drevi seja članov moškega zbora «0. Župančič» HQJb*rl"pK)9*ete«^r ki J® zasedel odlično '•etrto mesto. u^S,ovan Križaj se je prvotno na 10. mesto, nato f>a ga je l pa diskvalificirala, ker je zgre-imoJ1 , vra*,a- Dobro uvrstitev je J?* dože Kuralt, ki je osvojil 16. enak° kot drugi najboljši za-*n°odst Clros je padel Lestvica: 1 Frommelt (Liecht.) , Wenzel (Liecth.) 4 Stenmark (šve.) 5 Ma"y (It ) r Neureuther (ZRN) , Donnet (švi.) '• Steiner (Av.) "• LUscher (švi.) in £ Mahre (ZDA) i & 12 yrtne ?eman (ČSSR) J Drtner (Av.) ,, feman (ČSS1 : u Hardy (Fr.) Drlainsky (Av.) 1'50"18 i- Km^a (Jap.) 1’45”38 1’45”50 1’46”19 1’46”39 1’46"47 1’46”50 1'46”51 1’47"26 1’47”34 1’49”04 1'49''37 1’49”72 1’49”88 lfi ITuwa tuapj 1’51”20 Kuralt (Jug,), Thoni (It.) 1’51”34 . Lestvica za SP: ,• Stenmark (šve.) s Ltischer (švi.) 3' Miiller (švi.) in . Wenzel (Liecht.) , Kead (Kan.) 7 Cros (It.) 8 Snžai (Jug.) * Neureuther (ZRN) 10 n Mahre (ZDA) Donnet (švi.) leb?A*Ns MONTANA - Komaj 21-n3 Sricar Toni Burgler je popolna 8 nePričakovano osvojil 1. mesto tjP^rijskem smuku v Crans Mon-Ibinm - ->e Lil veljaven tudi za kom-r8]j 'j°; Favoriti so tokrat razoča-s*:. ’ ,s®j se je Kanadčan Read uvr-je se'e na 3. mesto, Klammer je š|u v®5' časa zunaj skupine najbolj-32 ’ ri .ian Herbert Plank pa je bil (Ji Prvi °d Italijanov ie bil tokrat 115 112 61 55 51 50 48 47 43 od Italijanov je bil tokrat tu, —*. k: ^ enajsti. V aardini, ki je bil osmi, Happacher . 'U 1’58”19 po 24 91 i.pise 1"96 w21'04 2”05 2”23 2”41 2”46 (vidi srmjku je prvič nastopal Sej Jugoslovan Koželj, ki pa je za-el zadnje mesto. 1 ^(rica smuka: 2' MU-^er (švi ) 3 ^uller (Švi.) 4' «ead (Kan.) 5 ^eissmann (Av.) e ^ (Svi.) I 9 r.'ardini (It.) 10' (Kan.) ■ M (Švi.) 1 »r^idca kombinacije je taka: 3' p re (ZDA), 2. Wenzel (Liecht.), Matohi11')- 4- Stock (Av-). 5- s-(ZDA), 6. Thoni (It.), 7. Lii-_ r (Švi.), 13. Plank (It.). iliil-OKROS N/v državnem prvenstvu ^agneur sedmič prvak citujiaosko državno prvenstvo v colon r0SU’ k* je bilo v nedeljo v Sac-v ^ gu Pri Padovi, je potekalo vse lijan^iu premoči večkratnega ita-dis„i ,.ega državnega prvaka v tej Val ?!'ni> 35-letnega Vagneurja iz anij>t Aoste. Sedemkratni italijanski prerJ,!?^* Pwak v ciklokrosu je bil za ajfatl ,za vso konkurenco, tako dir^.alerje kot profesionalce, ki so krogih skupaj, zato ni, razen v prvih Por n ’ n*kdar naletel na resnejši od-la t©ua »*> naporni progi. Ta je bi-nih avtla predvsem zaradi večkrat-PokriuP°nov čez nasipe, ki so bili ie hii’ z ledom in blatom, tako da Oje f, nem°8oče vsakršno napredova-oprem?- n‘?° Lili kolesarji kompletno je 5H-1 n* z žeblji na čevljih. Tako boljši 0 do selekcije, ko so vsi naj-Vaia Ustvarili glavnino, ki je nadalje-Za sphl1?19 Pooti cilju in pustili daleč ^*°j vse ostale tekmece. Dirka je bila izredno borbena, primerna pa je bila le za tiste, ki so res tehniki v tej disciplini, ko se je bilo treba obdržati na nogah v nemogočih pogojih. Na prvenstvu sta nastopila tudi člana lonjerske Adrie Petelin med amaterji in Čok med juniorji, ki pa nista bila kos hudi konkurenci smetane italijanskega ciklokrosa. Poleg tega pa si je mladi Čok med dirko huje poškodoval koleno pri padcu, tako da ne bo mogel nekaj časa nadaljevati s tekmovanji. Vrstni red amaterjev in profesionalcev za Italijansko prvenstvo: 1. Vagneur, ki je 24 km dolgo progo prevozil v 1. uri 2’ 2. Flaiban 34” zaostanka 3. Di Tano 1’ 4. A Saronni (prvi profesionalec) 1’23 5. Benato 2’33 Mladinci in juniorji L Fausta Toši — jun. 18. km v 43' 2. Bedeschi — jun. 28” zaost. 3. Sartor — jun. 1'39” 11. Toši G. — prvi mladinec R. PEČAR NAMIZNI TENIS DUISBURG — Ekipa ljubljanske Olimpije je v tekmi 2. kola tekmovanja za sejemski pokal zelo prepričljivo premagala istoimensko e-kiiipo s 5:0. NOGOMET V NEDELJSKEM KOLU PRVENSTVA 2. AMATERSKE LIGE Bazoviška Zarja v drugem polčasu položila orožje Tudi vse ostale naše enajsterice so v svojih nastopih ostale praznih rok Zarja — Rosandra 0:2 (0:0) ZARJA: Puzzer, Cecchi, Samese, Križmančič, Metlika, D. Grgič (v d.p. Lupidi), Mikuš, Sulčič, Frando-lič Pieri, 12 Favento. ROSANDRA: Da pas, Gulič, Slaka, Taddeo, Colavecchia, Grezar, Tcm-masi, Mihelčič, Cicchese, Picchieri, Kierkmayer, STRELCA: v 61. min. Tommasi, v 83. min. Kierkmayer. SODNIK: Crosa iz Latisane. Zarja je ponovno po dolgem času okusila grenkobo poraza, tokrat že drugič na domačih tleh. Premagala jo je solidna Rosandra, ki je prikazala mnogo več odločnosti v ključnih fazah tekme. Zarjani nikakor niso igrali podrejene vloge in so tudi lepo izpeljali akcije, toda vse se je zataknilo že na robu kazenskega prostora, kjer se je poznalo, da napadalcem manjka telesna priprava. Rosandra je na svoj način to tudi izkoristila, saj se je zaprla v svoj kazenski prostor in prehajala v hitre in zelo nevarne protinapade. V prvem polčasu jje bila tekma zelo izenačena in tudi priložnosti za gol so bile na obeh straneh enake. Od teh bi omenili le Tommasijev strel, ki ga je Puzzer lepo ubranil in odlično obrambo Dapasa ob strelu D. Grgiča. V drugem polčasu je Zarja nekoli- ko bolj pritisnila, toda prav ko je izgledalo, da bodo Bazovci prišli v vodstvo, je prisebni Tommasi v protinapadu zatresel mrežo domačinov. Vsi so mislili, da bo reakcija Zarje silovita, toda «rdeče-belim» ni uspelo niti enkrat resneje zaposliti vratarja gostov. Nekaj minut pred koncem pa je Kierkmayer izkoristil napako bazovske obrambe in zapečatil končni izid, ki je vsekakor prestrog za domačine. Tokrat sta pri domačih najbolje igrala Cecchi in Bidussi, pri gostih pa Mihelčič. BIG Sovrana — Gaja 2:1 (1:1) SOVRANA: Parovel, Colombo, Fon-tanot, Ravalico, Godas, Jerman, De Calo, Marchio, Vidonis, Orto, Visin-tin. GAJA: Kante, Olenik, Viviani, Ga-brielli, Saule, Vrše, B. Grgič, Zippo, Bolcich, Milkovič (v d.p. I. Grgič), Rismondo. STRELCI: v 20. min. p.p. Bolcich, v 32. min. p p. Vidonis in v 22. min. d.p. Visintin. SODNIK: Tomasin iz Gorice. OPOMBA: v 34. min. d.p. je bil zaradi prekrška nad vratarjem Pa-rovelom izključen Bolcich (Gaja). Kljub temu, da je Gaja igrala proti solidni Sovrani zelo dobro je ........................mi..................... V MOŠKI C LIGI ODBOJKA Borovci v velikem slogu v Ekipa je zaigrala kot v «starih časih» ■ V ZBL dobra igra obeh naših predstavnikov, vendar so zmagale le Tržačanke Bor — Scatollflclo 4 S 3:1 (12, -13, 2, 9) BOR: Kralj, Kodrič, Fučka, Zadnik, Ugrin, Neubauer, Krebel, Koren, Pečenko in Veljak. SCATOLIFICIO 4 S: Biancolin, Sodorman, Antoniolli, Mesaglio, Ru-bino, Cecutti, Tre, Guslinelli, Del Zotto, Bondonno, Tre in Cecutti. SODNIK: Giotta, stranski: Naci-novi, zapisnikar: Montanari. Odbojkarji Bora so uspešno premagali tudi drugo oviro v letošnjem prvenstvu. Pred nastopom v Trstu smo napisali, da spada Scatolificio 4 S (bivši Kennedy) med slabše nasprotnike v tei konkurenci. Sedaj pa lahko rečemo, da smo se precej ušteli, saj bodo Videmčani trd oreh tudi za najboljše nasprotnike. To e-kipo sestavljajo izredno visoki odbojkarji in Gustinelli ter Mauro Tre sta lani igrala za tržaškega prvoligaša CUS. Igra sama je nudila vse tisto, kar danes lahko nudi moderna odbojka. Gledalci, ki so se to pot zbralj na stadionu v večjem številu kot sicer, so resnično uživali ob složnem zbiranju točk obeh tekmecev. Tržačani so v velikem slogu nadaljevali tudi v drugem nizu, toda. samo do vodstva 10:1. Od tega stanja naprej se je vse postavilo na glavo. Šepal je sprejem in niti podaje niso bile najboljše, tako da so nasprotniki izenačili. To je naše fante dobro podžgalo ter je bil na-snrotnik v naslednjih dveh nizih nadigran v vseh elementih igre. Borovci so zaigrali v velikem slogu, ki je spominjal na lepe, lahko bi rekli klasične čase naše moške od- Za konec bi dodali še to: če bo šesterka Bora zaigTala v takem slogu tudi v nadaljevanju prvenstva, se ji obeta ob 20-letnici društva iz- redno uspešno prvenstvo. G.F. ŽENSKA B LIGA Bor _ Cenate Sotto 3:0 (15:5, 15:13, 15:4) BOR: Bolčina, Debenjak, Fičur, Glavina, Hrovatin, Kalan, Kus, Me-s€sncl. CENATE SOTTO: Bettinelli, Lusan- na, Lorenzi, Rama, Nidrati, Lorenzi, Chiari, Maino, Trapletti. Cenate je sicer v tej ligi novinec, kljub temu pa je svoj prvi poraz utrpel šele v prejšnjem kolu. Ekipa je torej prišla v Trst trdno odločena, da osvoji svojo četrto zmago. Vendar se borovke tokrat niso pustile presenetiti. Naša ekipa je v soboto odigrala svojo letošnjo najboljšo tekmo. Posebno dobro so «pla-ve» zaigrale v prvem setu, ko so se dobesedno razigrale in sproti onemogočale vsako pobudo nasprotne ekipe. Dobro je deloval predvsem blok, pa tudi v..ostalih igralnih elementih so bile «plave» boljši nasprotnik. Najbolj izenačen je bil drugi niz. Prva je povedla ekipa iz Cenateja in kazalo je, da ji bo uspelo presenetiti borovke. Naša ekipa pa je prevzela pobudo ponovno v svoje roke. Nasprotnice pa je izgubljeni niz demoraliziral in so v zadnjem delu igre povsem popustile, tako da so borovke brez večjih težav zaključile tekmo v svojo korist. Po zadnjih dveh uspešnih nastopih so torej borovke dokazale, da znajo zaigrati umirjeno in solidno, kar je pa tudi najboljše jamstvo za bodoče prvenstvene nastope. INKA LATS Treviso — Sokol 3:0 (15:4, 15:13, 15:11) SOKOL: Škrk, Lia Legiša, Vida Legiša, Frai, Volari, Pertot, Kukanja, Capolicchio, Lozar. Tokrat so naša dekleta igrala slabo le v prvem setu, v ostalih dveh pa so se enakovredno borile z nasprotnicami, saj so v drugem celo vodile z 12:7. Po slabi igri v preteklem kolu z ekipo iz Brescie so torej naše igralke pokazale lep napredek, saj so dobro servirale in gradile igro, žal, pa niso našle v nasprotnicah ranljive točke. Ekipa iz Trevisa igra zelo dobro, zlasti v obrambi in ima dober blok. Upajmo torej, da se Nabrežinke prebujajo iz krize in bodo že prihodnji teden o-svojile drugi par točk, kar bi pomenilo veliko moralno pomoč za nadaljnje tekme. Sokol je zaigral tokrat z okrnjeno postavo, saj ni igra- la Zidaričeva. Pertotova je tokrat igrala v prvi šesterki in opravila svoj nastop zelo sigurno ter brez treme. Omeniti moramo še, da je tokrat igrala ekipa v zelo lepi ter veliki telovadnici in se je publika, kakor tudi gostujoča ekipa, zelo korektno in športno obnašala. S. A. OBVESTILA ŠD Mladina - Križ sklicuje 28. januarja ob 21. uri v drugem sklicanju v prostorih Ljudskega doma Z. OBČNI ZBOR. J) p e.V ni red: I,, Predsedniško poročilo 2. Tajniško poročilo 3. Blagajniško poročilo 4. Poročilo referentov za posamezne panoge- 5. Pozdravi 6. Razrešnica staremu odboru 7. Diskusija 8. Volitve 9. Razno • • • SPK čupa Iz Sesljana obvešča člane in prijatelje, da bo v petek, 26. januarja 1979, v Gregorčičevi dvorani v Ulici sv. Frančiška 20/H- nadslr. ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju izredni občni zbor na katerem bomo sklepali o spremembi člena L, drugi odstavek, društvenega statuta: «Društvo je slovensko.. .» v «člani društva so lahko italijanski državljani slovenske narodnosti...» V Isti dvorani bo istega dne ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju 7. redni ob*čni zbor Dnevni red občnega zbora bo obsegal: 1. Poročilo odbora o delovanju v pretekli sezoni 2. Poročilo nadzornega odbora 3. Razrešnico staremu odboru 4. Volitve novega odbora za dve-letje 1979 - 1980 5. Razno Vabimo člane, da se občnega zbora aktivno udeležijo. tudi tokrat zapustila igrišče poražena, kar je že njen drugi letošnji zaporedni poraz. Torej kljub dobri igri «zeleno-rumenim» ne gre in ne gre, poleg tega niso imeli niti malo sreče, nasprotno so to izkoristili domačini, ki so res srečno iznečali z Vi-donisom. Gaja se je dobro upirala domačinom in tudi prva prišla v vodstvo: Saule je silovito streljal izven kazenskega prostora, žoga se je odbila od prečke, ko je pritekel Bolcich Tudi v tem zavrtljaju je vreme nagajalo nogometašem; dve srečanji so morali odgoditi in tako se je seznam zaostalih tekem povečal od sedem na devet. Nedeljski zavrtljaj je bil povsem negativen za naše enajsterice, kajti vse, razen Brega (ki ni igral), so poražene zapustile igrišče. Bazoviška Zarja je na domačih tleh povsem nepričakovano podlegla Rosandri, ki je presenetila Bazovce v drugi polovici drugega polčasa. To je bil drugi prvenstveni poraz Zarje na domačih tleh in tretji v tem prvenstvu. Prav tako poraženo je zapustilo igrišče proseško Primorje, ki je gostovalo pri Costalungi. Trebenski Primorec se je vrnil z gostovanja pri S. Marcu kar s tremi goli v lastni mreži; vsekakor tako visokega poraza Trebencev nismo pričakovali, predvsem ker je že tretji zaporedni, kar daje slutiti, da je Primorec zašel v trenutno krizo. čeprav poražena se je tokrat še kar dobro odrezala pa-driško-gropajska Gaja, ki je le s tesnim izidom klonila močni Sovrani. Gajevci so celo prvi prišli v vodstvo. Deželni odbor nogometne zveze je odločil, da r; tri zaostale tekme (Aurisina - Zaule, Gia-rizzole - Rošandra in Sovrana -Costalunga) odigrajo že jutri popoldne. IZIDI 16. KOLA Zaule - Campanelle odg. Aurisina - Giarizzole 2:1 Costalunga - Primorje 2:0 Zarja - Rosandra 0:2 S. Marco - Primorec 3:0 Sovrana - Gaja 2:1 Libertas - Opicina 1:3 Breg - GMT odg. LESTVICA Opicina 24, Zarja- 20, Uber-tas 19, S. Marco 18 Sovrana 17, Zaule, Campanelle in Costalunga 16, Rosandra in Primorec 15, Breg 13, Primorje in Aurisina 12, GMT in Giarizzole 9, Gaja 7. Rosandra in GMT tri tekme manj. Campanelle, Zaule in Giarizzole dve tekmi manj. Sovrana, Costalunga, Breg, Primorje, Aurisina in Gaja eno tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (21. 1.) GMT - Sovrana Rosandra - Libertas Gaja - Breg Campanelle - Costalunga Primorje - Zaule Giarizzole - Zarja Primorec - Aurisina Opicina - S. Marco B.R. in premagal vratarja Parovela. Po prikazani igri in vodstvu so navijači Gaje tokrat upali na pozitiven rezultat, toda v nadaljevanju so Tržačani izenačili: prosti strel je izvedel Vidonis, žoga se je odbila od vratnice in od vratarja Kanteja ter se zakotalila v mrežo. Tudi po odmoru sta ekipi prikazali dopadljiv nogomet in domačini so v 22. minuti, potem ko so jih gajev-ci lepo nadzorovali, prišli v vodstvo z Visintinom in tekmo tudi nezasluženo osvojili. Proti koncu so gajev-cem popustili še živci, saj so morali igrati z igralcem manj, kajti Bolcich je bil izključen in s tem je bilo tudi tekme konec. Naj omenimo, da je to že deveti letošnji poraz Gaje, ki še vedno čaka na osvojitev zmage. d.gr. Costalunga — Primorje 2:0 (1:0) COSTALUNGA: Mezzavilla, Let, Mačehi, Tugliani, Palcini, Bartole, Bussi, Sciarrone, Rovatti, Retti, Brai-nich (v 75. min. Lenarduzzi). PRIMORJE: Babuder (v 77. min. Kapun), Tomizza, G. Husu, Angile-ri, Blažina (v 63. min. Zupin), Car-meli, Albi, V. Husu, Brizzi, F. Su-gan, Rustja. STRELCI: v 44. min. Rovatti, v 60. min. Mačehi. Po nedeljski zmagi v derbiju proti Primorcu so Prosečani v gosteh proti solidni ekipi Costalunge klonili s klasičnim rezultatom 2:0. Zmaga Tržačanov je popolnoma zaslužena, saj so domačini zaigrali mnogo bolje od Primorja, ki je v tej tekmi zaigralo brez jasnih idej. Potek igre je ovirglo blatno igrišče in smo videli poprečno igro obeh ekip. Domačini pa so vsekakor zaigrali bolj konkretno kot «rdeče-rumeni» in so si zagotovili zmago, predvsem ker na sredini igrišča niso zaustavljali igre in so spretno pošiljali dolge žoge svojim hitrim napadalcem. Prosečani pa so vse preveč zadrževali žogo in zaustavljali vse možne akcije. Zmago so si domačini zagotovili torej prav na sredini igrišča, kjer so skozi vso tekmo popolnoma gospodarili. V vrstah Primorja je manjkal vezni igralec Olivo, katerega odsotnost se je brez dvoma zelo poznala. Edina dobra točka Primorja v tej tekmi je bil dober nastop treh mladincev in sicer Albija, Zu-pina in Brizzija. Posebno moramo pohvaliti zadnjega, ki je bil eden najboljših v vrstah Primorja. H. V. Juventina — Pro Romans 1:2 JUVENTINA: Plesničar, Tavčar, Gomišček, Mikluš, Nanut, Medeot, Panico, Devetak, Čevdek, Zin, Radi-kon. PRO ROMANS: Dessabo, Martel-los, Demartin, Bolzan, Zorzin, Sgu-bin. Minut, Boscarol, Donda, Tode-scato, Boaro. STRELCI: v 5. min. p.p. Zoržin, v 11. min. Nanut (avtogol), v 20. min. Panico. SODNIK: Degan iz Trsta. Sreča tudi tokrat ni bila naklonjena Juventini, ki je povsem nezasluženo klonila pred lastnim občinstvom proti ekipi iz Romansa. Nedeljsko NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI Polom Mladosti Tudi Sovodnje so doživele hud poraz Sagrado - Mladost 8:0 (4:0) SAGRADO: Padovan, Munarin, Tosetto, Ceglia, Paolini, Clemente, Borghetto, Dario, Motta, Devetti in C&ri&m&ti MLADOST: S. Gergolet, Frandolič (v 46. min. Cotič), Pahor, Barbana, D. Gergolet, Marizza, K. Ferfolja, Šuligoj, G. Ferfolja, Rusin in E. Gergolet. SODNIK: D’EreditA iz Tržiča. STRELCI: v 13., 79., 82. in 86. min. Motta; v 22. min. Dario; v 36., 41. in 63. min. Borghetto. Končni rezultat 8:0 res ne bi potreboval komentarja, posebno če u-poštevamo, da je Mladost osem dni prej kar s 4:0 premagala enajsterico iz Mariana, ki je približno na isti Jakostni stopnji kot Sagrado. Izgleda nenavadno, a edini, ki ni bil kriv za splošni polom je bil prav vratar Sandi Gergolet, ki je večkrat z odličnimi posegi rešil lastna vrata pred hujšo katastrofo. Noče-mu iskati nobenih opravičil, dejstvo pa je, da je igrala v tem srečanju Mladost z izredno okrnjeno postavo, v drugem polčasu pa je bilo praktično na igrišču le devet nogometašev. Poleg tega naši fantje niso trenirali že več tednov. Vendar bi morali biti nekateri i-gralci deležni ostre kritike zaradi svojega vedenja na igrišču. Mladost ima možnost, da v prihodnjem srečanju pred domačo publiko (v zadnjem kolu prvega dela prvenstva) popravi nedeljski slab vtis, saj bo sprejela v goste Foglia-no, ki je pred desetimi dnevi premagal Sagrado z 2:1, torej res ne varen nasprotnik. Vsekakor pa smo mnenja, da je treba te res žalostne nastope čim hitreje pozabiti. (fg). Sovodnje - Vlllanova 1:4 (1:1) SOVODNJE: Petejan R„ Cechet, Ferfolja, Florenin, Kovic, Bagon, A. Kovic, Marson, Musolin, Vižintin, Devetak. Pravijo, ko se ladja potaplja, miši skačejo v vodo: morda je prispodoba nekoliko prehuda, vendar prav to se rado dogaja v našem nogometu: ko je ekipa prva na lestvici, ne manjka takih, ki si lastijo njene uspehe, ko pa napočijo hudi časi, ostane le peščica takih, ki opravijo svojo dolžnost. To je jasno spoznala tudi enajsterica Sovodenj, ki je brez večje sreče odigrala pred domačim občinstvom predzadnjo tekmo prvega dela letošnjega prvenstva tretje amaterske lige. Valle se je namreč tik pred tekmo znašel brez enajstega igralca in iz zagate se je rešil le tako, da je v zadnjem trenutku poslal na igrišče A. Kovica, ki že dolgo vrsto mesecev ni nastopal, a se je kljub temu dobro odrezal. Sicer pa je v začetku že kazalo, da se bo Sovodenjcem vendarle nasmehnila sreča. V 25. min. je namreč Floreninu uspelo z lepim strelom ukaniti nasprotnikovega vratarja in povesti. Toda dobrih osem minut kasneje so gostje že izenačili, ko je levo krilo izkoristilo slabo odbito, žogo,,tik pred vrati Petejana in brez večjih težav remiziralo. Sredi drugega polčasa pa so gostje najprej povedli, nato pa z lepim strelom cšestice* spravili rezultat na varno. Tik pred koncem je Cechet nepravilno zaustavil nasprotnikovo levo krilo v kazenskem prostoru in bila je to enajstmetrovka, ki jo je isti igralec zanesljivo izvedel. (cf) TENIS OAKLAND — Apolidka Martina Navratilova je v finalu mednarodnega ženskega turnirja v Kaliforniji premagala Američanko Chris Evert s 7:5, 7:5. Evertova se je pa «ma-ščevala» v dvojicah, kjer je v paru z rojakinjo Casals premagala dvojico Stove (Niz.) — Austin (ZDA) s 3:6. 6:4, 6:3. srečanje se je namreč odločilo v prvih 10 minutah igre, ko je Pro Romans dvakrat zatresel Plesničarjevo mrežo in s tem odvzel vsako upanje domačinom, ki so jurišali na zmago. V ostalem delu srečanja so štan-drežci stalno oblegali nasprotno o-brambo. Po golu Paniča je celo kazalo, da bo Juventina tudi prišla do izenačenja, saj je igrala zelo odtočno. Nesreča pa se drži Štandrežcev, tako da so tudi tokrat zapravili nekaj dobrih priložnosti za izenačenje. (pr) Poraz vodeče Romane pred lastnim občinstvom ter zmaga Sevegliana, ki je tako dohitel Tržičane na vrhu lestvice, sta glavni značilnosti 16. kola v frulanski skupim 2. AL. Drugo dejstvo pa je, da je razlika na lestvici med zadnjimi tremi ekipami in ostalimi vedno večja, tako da bo za Au-dax, Juventino in Aiello zelo težko dohiteti ostale in se rešiti izpada. IZIDI 16. KOLA Romana - Itala 0:1 Moraro - Aiello 2:1 Audax - Fiumicello 1:2 Sevegliano - Terzo 1:0 Villesse - Staranzano 1:1 Torriana - Malisana 0:1 Ruda - Torre 3:4 Juventina - Pro Romans 1:2 LESTVICA Romana, Sevegliano 23, Fiu-micello, Moraro 21, Torriana 20, Itala 19, Pro Romans, Sta-ranzano 17, Villesse, Terzo 15, Ruda 14, Torre, Malisana 13, Aiello 8, Juventina 7, Audax 6. (Torre in Malisana imata tekmo manj). PARI PRIHODNJEGA KOLA Pro Romans - Torriana. Terzo - Ruda, Malisana - Juventina, Itala - Audax, Fiumicello -Romana, Aiello - Sevegliano, Staranzano - Moraro, Torre -Villesse. (pr) ATLETIKA SYDNEY — Novozelandec John Walker je zmagal v teku na eno miljo s časom 3.36”3. Na istem mitingu je na 100 m Anglež Weels p/vi pritekel na cilj pred Craivfor-dom in Don Quarrijem z 10”23. V teku na 200 m se je izkazal Quarrie, ki je prvi pretrgal vrvico s ča-sor. 20’'6. ŠK Kras izreka svojemu odborniku Branku Guštinu in družini iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta. San Marco - Primorec 3:0 SAN MARCO: Balzarini, Giraldi, Minca, Toffanin, Stradi, Rosin, Ge-rin, Bardin, Zolia, Pacor, Clementin. PRIMOREC: Pavatič, Miljkovič, Štoka, Škrem, Kralj, Mauro Kralj II., Edvin Kralj, Možina, Boris Kralj, Marko Kralj, Mauro Kralj I., 12 Maglica, 13 Husu, 14 Miljkovič. STRELCI: v 20. min. p.p. Clementin, v 9.' min. d.p. Clementin, v 34. min. Zolia. SODNIK: Neri iz Latisane. GLEDALCEV: približno 150. Trebenci so v gosteh pri enajsterici San Marca doživeli svoj tretji zaporedni poraz. Tokrat so naleteli na odlično razpoloženega nasprotnika, tako, da jim kljub dobri volji ni uspelo priti nikoli do živega. Domačini so igrali v obrambi zelo u-činkovito in odločno. V napadu pa so z izrednim Clementinom stalno zaposlili Primorca. Trebenci so v prvih minutah skušali priti do gola, a domačini so brez večjih težav odločno odbijali, v napadu pa so bili vsakokrat zelo nevarni. V 10. min. je vratarju Primorca v zadnjem trenutku uspelo preprečiti zelo nevarno žoge pred svojimi vrati, v 20. min. pa se je moral vdati. Trebenci so skušali priti do remija, a jim ni uspelo priti niti v nasprotni kazenski prostor, saj so domačini z lahkoto nadzorovali igro. V drugem polčasu so se gostje nekoliko odprli v obrambi in v 9. minuti je to Clementin spet izkoristil ter drugič premagal Pavatiča. Od tedaj dalje so Trebenci igrali neorganizirano, tako da so domačini v 34. min. še povišali rezultat z Zo-lio. V 43. min. se je nudila Primor-c priložnost, saj je sodnik dosodil enajstmetrovko zaradi prekrška nad Edvinom Kraljem v kazenskem prostoru. Streljal je kot po navadi Mauro Kralj II., a tokrat je njegov strel šel čez prečko. Bruno Križmančič MIŠKO KRANJEC Nekoč bo lepše (Dve povesti) 93. ^Tajdo je ta «doma sva» le še bolj vznemiril. Od ov i ^u^a£10lčevega doma se je bila ona že davno po-1 a> skoraj že popolnoma odtrgala. Vračala se je vanj Bde kQt gost za skop dan, živela pa je mimo njega. p??0 Je čutila, da med njimi ne bi mogla živeti. -Tak s®n rumel imate!« je govorila v predmestnem žargonu. ‘ kdo bi vzdržal pri vas.» Tak -rumel« je nekoč tudi 'm* gnala. , Bili so še drugi vzroki: mati je vedno začenjala svojo I?111 o težavah, — da ni ničesar dobiti, da ni denarja, na revna plača, takšna preskrba. Majda, ki je na Ankih razlagala, od kod vse pomanjkanje, kakor da že »lora biti, je doma bila brez moči. Matere ni bilo °če o ničemer prepričati. Zato je Majda bila vesela, da a7hko pobegnila od njih in se jih rešila. .■^aj naj živi v tem domu, v tem večnem -rumlu!« naj sicer stori te tri tedne? Tri tedne? Mar se počila za tisto službo? V njej je vse mrtvo, niti misel ®g čez mejo se ne vrača. Nekaj se je sesulo v njej a ®na ruševina — kako naj živi? . 0 sta bila na cesti in bi morala zaviti proti domu ajda je bila poprosila očeta, da sta njeno prtljago pustila v garderobi — je dejala «Pojdiva malo na sprehod... v park« Obstal je začuden. Domov se mu sicer ni preveč mudilo. A nazadnje — kam naj gre človek, če ne v tisti stari nepokoj? «Na sprehod?« je dejal. -Čemu nama zdaj sprehod? Kakor da ga nimam že dovolj!« -Vseeno,« je odvrnila. -Dom nama ne uide. Morebiti ga bo še preveč, vsaj zame.« Nerad je stopil z njo. Sonce se je že nagnilo. Po mestu je bilo vse živo. Mladi ljudje so se sprehajali. Tisti, ki so se kopali, so se že vrnili v mesto. Vročina ni več tako neznosno pritiskala na ulice. Ljudje so bili brezskrbni, kakor da na svetu nimajo nikakih težav. Majda je z bolečino v srcu pomislila na to, da je... nekoč davno — vsaj njej se je zdelo davno — bila tudi sama takšna. V parku je bil pokoj; zdelo se je, da je ta svet daleč od mesta. Majda je hitela po poti, medtem ko je oče capljal za njo. Bil je napet, skoraj nasajen, ker se mu ni prav nič dalo, da bi se zdaj — sprehajal po parku. Sprehodi niso spadali v dnevni red njegovega življenja. Ta ob tej priliki se mu celo ni zdel prikladen. Ko je kazalo, da se hči sploh ne bo ustavila, jo je vprašal razdraženo: -Kam pravzaprav hočeš!« Ko ni takoj odgovorila, je nadaljeval: «Drviš in drviš... Prav potreben sem tega sprehoda in še po parku! Brez parka mi bo ta dan obležal na duši...,» je godrnjal. Ni se vznemirjala ob njegovih besedah. Gledala je predse in nazadnje, ne da bi se obrnila k njemu, dejala brez popustljivosti: -Pogovoriti se morava«. Namršil je čelo, vendar je šel za njo. Ko je precej na samem našla prazno klop, je zavila k njej in sedla. Oče je prišel za njo nejevoljen in se nazadnje še sama spustila na klop: ni bil vajen takole posedati v parku. Prižgal si je zadnjo tistih svojih petih cigaret, ki jih je po odmeri pokadil dnevno, a to zadnjo navadno šele po večerji. Danes si bo moral kupiti še vsaj dve. Suhadolc si ni želel več nikakega razgovora o -teh stvareh«. Hotel je, da bi šlo vse to mimo njega brez vsakršnih pojasnil. Pozabiti na vse... Kljub temu je dejal, a očitno razdražljivo: «Kaj mi hočeš povedati?« Čutila je njegovo razdraženost. Imelo jo je, da bi se dvignila in šla. In vendar-------ne, tega ni mogla storiti. Rekla je, kakor da ga ošteva, hkrati pa prosi za prizanesljivost: -Kakšen si! — — Kaj naj ti povem? Ne vem, sama ne vem... Tako nasploh bi se rada pogovorila s teboj... vsaj med nama naj bi bilo vse čisto, preden prideva domov, da ne boš razmišljal, kaj se je zgodilo...» «Komar mi je povedal,« je pripomnil, da bi jo ustavil. Za trenutek jo tudi je, a že se je pognala in rekla: -Da, povedal ti je ... tisto je drugo ...» -Denar si jemala, Majda,« je rekel tiho, z bolečino. -To vem ...» «Kradla,« ga je popravila. «Ni velike razlike v tem,« je pripomnil. Temu se je uprla, rekoč- -Je, je razlika! če kdo pride s ceste v sobo in vzame, pravijo: kradel je. Če uslužbenci v podjetju kradejo, temu pravimo: jemljejo. No, to so besede. Kradla sem, precej denarja sem nakradla;« Čutil je, kako jo nekaj žene v to izpovedovanje. «Za to, bi me morali zapreti. Kaj bi rekel, če bi me zaprli?« Zmignil je z rameni in dejal suho: -Moral bi tudi to prenesti...» -Strašno!« je vzkliknila skoz stisnjene zobe. -Ti bi vse samo prenašali — Kradla sem in ti molčiš! Zakaj molčiš?« je dejala pritajeno. Videl je pred seboj park. bogastvo pisanih rož, ki so tudi zdaj cvetele, videl je ciprese, jagnede, smreke, kostanje, različno grmovje, v ozadju vsega gozd proti Rožniku. Med vsem tem so se vile z belim kamenjem posute stezice in po teh zavitih poteh so hodili ljudje, dekleta, fantje, starci; matere so vozile vozičke. Pred kakšno klopjo so se igrali otroci, medtem ko so matere sedeč na klopi klepetale. Suhadolc je molčal. A Majdo je sililo da je spet spregovorila: «Takšna naj se vrnem domov? Kaj naj počnem doma? Kako naj še grem v kakšno službo? Veš, kaj pomeni ___________ krasti? Kaj bi ti vedel!« Majda se je tiho suho zasmejala. -Vse življenje si preživel lepo in mirno. Naj si še tako malo zaslužil — tebi je bilo vedno dovolj. Bo že kako, si rekel in moralo je biti! če ni šlo drugače, si stradal.' Če bi te vrgli na cesto, bi tudi ostal, kakršen si bil vedno.« Zdelo se je, da ga ošteva, da je jezna nanj. A že se je pognala dalje, rekoč: -Zahotelo se mi je denarja. Poglej te čevlje!« Dvignila je noge od tal in mu pokazala na njih lepe čevlje, kakršne je tedaj bilo redko videti. -Niso lepi?« je rekla, kakor bi se posmehovala nečemu. Bežno je vrgel pogled na te čevlje. -Zahotelo se mi je,, je rekla še vedno z istim posmehom, -lepih čevljev, zahotelo se mi je lepih oblek, — vsega in takega, kakor nimajo druge ženske.« Ko je le molčal, je nadaljevala: -Otrok sem bila vedno slabo oblečena. Saj nisi bil ti kriv. Z bomo plačo si moral hraniti in oblačiti devet ljudi...« Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llni|e) Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00. letno 650,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS • 61000 Ljubljana Oglasi 400 lir za Stran 6 16. januarja 1979 Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mrnl 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalj® mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda Ob praznikih: povišek 20%., IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijska krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dež*1 v Italiji pri SPI. član Italijanske|j zveze časopisnih M založnikov FIEG * Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja 1 in tiska I pr llrst PO OBISKU ZUNANJEGA MINISTRA FORLANIJA V JUGOSLAVIJI Prvi obračun uresničevanja sklepov osimskih dogovorov Osem posebnih mešenih komisij opravilo precejšnjo količino dele GORIŠKI ODVETNIK LIVI0 BERN0T NA ZATOŽNI KLOPI RIM — Na sedežu italijanskega zunanjega ministrstva, v Famesi-ni, delajo te dni obračun Forlanije-vega obiska v Jugoslaviji. Ne gre namreč zgolj ^a načelno preverjanje soglasja o posameznih vprašanjih, pač pa tudi za obračun konkretnih rezultatov, ki bodo v najkrajšem času otipljivi. Med te lah ko štejemo dogovore gospodarskega značaja, na osnovi katerih bodo, na primer italijanske »Reggiane* gradile tovarne sladkorja v Jugoslaviji, podjetja skupine IRI pa nadaljevala sodelovanje pri gradnji avtocest. Veliko se je, končno, razpravljalo o najnovejših metodah izkoriščanja ribjega bogastva Jadrana, kjer bi lahko delovale italijansko - jugoslovanske mešane ribiške družbe, V okvir preverjanja tega, kar je bilo storjenega in kar bo mogoče storiti v najkrajšem času spada vsekakor tudi obračun dela posebnih mešanih komisij ki sp bile ustanovljene na osnovi osimskega sporazuma ali so prišle v ta okvir. Prva je, kot znano, zaključila svoje delo mešana komisija za defini cijo dokončnih meja med Italijo in Jugoslavijo. Druga komisija, ki uspešno nadaljuje svoje delo, zadeva gradnjo dveh cest v Goriških Brdih. Dosežen je bil že dogovor o trasi obeh cest, medtem ko je ANAS prejela navodilo, naj pripravi zakup del na italijanskem delu trase. Intenzivno je tudi delo mešane komisije za zaščito čistoče jadranskega morja. Obe strani sta se dogovorili, da bosta sprožili znanstveno kampanjo raziskovanja morskih voda. V ta namen bodo sodelovale ustrezne specializirane ladje italijanske in jugoslovanske vojne mornarice. Dosežen je bil tudi • IIIIIIIIIIIIIIIIIIIBIHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM • Poudarek prijateljstvu (Nadaljevanje s 1. strani) blematiko enaki ali podobni. Med načetimi vprašanji gre zlasti omeniti pomen, ki ga državi pripisujeta pobudam OZN za razorožitev, nujnost miroljubne rešitve krize na Bližnjem vzhodu ob upoštevanju zakonitih pravic palestinskega naroda, potrebo po vse večji angažiranosti pri uresničevanju helsinške listine. Kar pa zadeva osimske sporazume — zaključuje list — so u-gotovili «da vsa telesa, ki jih predvidevajo sporazumi, delujejo v vzdu šju tvornega sodelovanja.* Milanski «1! Giorno* poudarja pri srčno vzdušje na razgovorih med Forlanijem in jugoslovanskimi voditelji z opisom nenavadnega dogod ka. V treh dneh Forlanijevega obiska v Jugoslaviji — trdi časnik — je samo majhen in bel koder Jim-my neprijazno zalajal proti našemu zunanjemu ministru, vendar se je takoj pomiril, ko je videl, s kolikšno toplino je predsednik Tito pozdravljal svojega gosta. Glede na vzorne odnose med državama Jim-mvjeva nerodnost ne bi mogla biti večja. FTijateljstvo pa se bo najbrž še bolj utrdilo ob Pertinijevem obisk, ki je predviden za maj in ki ga predsednik Tito — kot je sam dejal — »pričakujem z navdušenjem*. Poleg komunističnega lista «Uni-ta» je torinska «Stampa» edina, ki omenja vprašanje zaščite manjšin. Pred odhodom — poroča časnik — se je Forlani srečal z Luigijem Fer rijem, podpredsednikom puljske občinske skupščine in predstavnikom Unije Italijanov. Italijanska manjšina v Pulju šteje komaj 5.000 ljudi v primerjavi s 70.000 Hrvati, kljub temu pa ima vse šole v materinem jeziku od vrtca do gimnazije in naš jezik poučujejo tudi v hrvaških šolah. Glede narodnostnih manjšin skupno sporočilo poudarja, da slovenska manjšina v Italiji in italijanska v Jugoslaviji imata važno vlogo za nadaljnji razvoj dobrososedskih odnosov. Nekje drugje — nadaljuje list — sporočilo trdi, da se obe državi zavzemata za nadaljevanje politike, s katero naj bi še izboljšali položaj narodnostnih manjšin na podlagi osimskih sporazumov. Med vsemi pozitivnimi rezultati dobrososedkih odnosov — zaključuje »Stampa* — ta poskus, da bi dokončno premostili in preboleli hude travme preteklosti brez dvoma ni med najmanj pomembnimi, (vt) okvirni dogovor, da bosta Italija in Jugoslavija skušali čimbolj u-skladiiti svojo ..akonodajo v zvezi z ekološko zaščito morskih voda. S svojim delom nadaljuje tudi komisija, kj je zadolžena za uresničitev mešane industrijske cone na meji pri Sežani. Kot je znano je komisija najprej sklenila, da izloči iz območja cone naselja Bazovica, Padriče in Gropada na italijanski strani, Lipica in Orlek na jugoslovanski. Nadaljuje pa se proučevanje okolja za uspešen boj proti nevarnosti onesnaževanja vode in zraka. V ta namen je bila že sestavljena »črna lista*, se pravi seznam obratov, katerim ni mesta v taki industrijski coni. Posebna komisija se ukvarja z vprašanjem skupnih naporov za boj proti toči na Goriškem in za zaščito talnih voda na vsem obmejnem ^ področju. Komisija nadaljuje proučevanje možnosti za gradnjo vodne zapornice na Soči, vendar je vprašanje še odprto, tudi zaradi problematičnih pristojnosti. čeprav ne spada v okvir osimskega sporazuma, ker je bila u-stanovljena že leta 1962, deluje komisija za maloobmejni promet v tem okviru. V okviru komisije je, kot [»udarjajo v Farnesini, bil dosežen okvirni dogovor o nadaljnji razširitvi in olajšavah za maloobmejni promet. Ko bo sporazum ratificiran bo takoj stopil v veljavo v očitno korist obmejnega prebivalstva. V zaključni fazi dela je tudi komisija za nove mejne prehode. Dela za mejna .prehodia v Ulici sv- Gabrijela in štandrežu (Vrtojba) bo do v kratkem dana v zakup. Z vprašanjem izplačila za nacionalizirano lastnino v bivši coni B se ukvarja posebna komisija, k j nadaljuje svoje delo. Medtem pa je že proučila 700 prošenj prav toliko lastnikov, ki želijo predati svoje nepremičnine v upravo sorodnikom, ki živijo v Jugoslaviji. Osimski dogovor predvideva tudi poseben mehanizem priznavanja socialnega zavarovanja ljudi, ki so delali tostran ali onstran meje. U-strezna komisija je že sklenila o-kvjrni začasni dogovor, kateremu bo sledil dokončni tekst. V veljavo bo stopil po ratifikaciji., ..... Prav tako je nedavni sporazum predvideval tudi vzajemno priznavanje vseučiliških diplom. Pristojna mešana komisija je dosegla o-kvimi dogovor o priznanju diplom «v akademske namene*, medtem ko se dogovor o priznanju diplom v «profesionalne namene* še izdeluje. (st.s.) Zaradi lažne prijave dohodkov 140 sodnih pozivov profesorjem v Neaplju NEAPELJ — Da ne bi izgubili univerzitetnega dodatka* v višini lSO.OOi) lir za docente in 80.000 lir za asistente, so številni univerzitetni profesorji vlagali lažne prijave o dohodkih. Dovolj je namreč bilo, da dohodki za izvenuniverzitetno delo niso presegali vsote dveh milijonov lir in dodatek je bil rešen. Zadeva je seveda prišla na uho sodnim organom, ki so poverili finančni straži strogo preiskavo, ki se je sedrj končala s sodnimi pozivi 140 profesorjem, med katerimi so zelo znane osebnosti z znanstvenega in tudi političnega področja. Obtožujejo jih lažne prijave in prevare. Nasprotu/oče si izjave o vlogi državnega tožilca Bruna Pascolija Razprava o vsebini brzojavke, ki jo je Bernot naslovil na beneškega tožilca - Jutri se nadaljuje zaslišanje karabinjerskih častnikov (Od našega poročevalca) BENETKE — Poleg glavnih obtožb, zaradi katerih se morajo pred beneškimi sodniki zagovarjati tožilec Pascoli, general, Mingarelli polkovnik Farro in major Chirico, vsebuje obtožnica tudi obrobno obtožbo obrekovanja, ki jo pripisuje odvetniku Liviu Bernotu. Tu je mišljena vsebina brzojavke, ki jo je 22. junija 1976 poslal Bernot beneškemu tožilcu dr. Fortuni in v kateri je sporočil, da je goriški tožilec Pascoli poklical na zaslišanje sorodnike VValterja Di Biaggia. Zadeva sama bi ne bila obreko-valna, če bi ne vsebovala vrste predpostavk, ki v brzojavki niso bile navedene, ampak jih je bilo mogoče razbrati med vrsticami in so prišle na dan šele včeraj. Takoj naj povemo, da so ob začetku razprave sodniki ločili posto-pet proti Bernotu od postopka proti ostalim obtožencem in sklenili, da bodo najprej sodili Bernotu. Bernot je uvodoma obrazložil sod nikom, kako je prišlo do brzojavke. Dr. Fortuna bi moral 23. junija 1976 zaslišati Pascolija, ki je bil tedaj še osumljenec. Prejšnjega dne je goriški odvetnik Mamolo, ki je zastopal družino Di Biaggio, telefoniral odv. Bernotu in ga obvestil, da mu mora povedati nekaj važnega. O vsebini tega razgovora je včeraj govoril sodnikom sam Bernot, ki je dejal, da mu je Mamolo zaupal, da je Pascoli poklical k se bi Di Biaggiove sorodnike ih jim dejal, naj na zaslišanju pred beneškim tožilcem izjavijo, da so Wal-terju Di Biaggiu izročali v zaporu večje vsote denarja, kot so jih dejansko izročili. Čemu to'. Bernot si je razlagal, d je zadeva povečana z jetnišniškim paznikom Padulo, ki je večkrat pričal proti I.Iingarelli ju in Pascoliju v zvezi z zaslišanji Di Biaggia in ki je bil v tistem ča- liiliiiinilimitmiiiiniiliiiiiimMiimiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiMiiiHiiuiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiNiiimimiiiiHiMiimiimiiiiHtiiiiiHiliiiniiiiiirliiiiiliiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiii ODGOVOR MINISTRA ZA PREVOZE VITTORINA COLOMBA USODNA ČLOVEŠKA NAPAKA VZROK LETALSKE NESREČE PRI PALERMU DC 9 je pred pristankom letel prenizko in izven določenega koridorja ■ Včeraj potegnili z morskega dna pilotsko kabino s prednjim delom trupa, kjer je bilo dvainštirideset žrtev PALERMO - Letalo DC 9 «Isola di Strombodi*, ki je 23. decembra lani strmoglavilo v morje nedaleč od letališča Punta Raisi pri Palermu. je letelo izven določenega koridorja in tudj prenizko. To so izsledki, sicer še neuradni, preiskave o nesreči, ki je terjala nad 100 človeških žrtev, medtem ko se je 21 potnikov* predvsem'tistih, ki so bili v srednjem delu letala, rešilo. Dvigovanje razbitin iz morske globine je potekalo počasi, delno zaradi neugodnih vremenskih razmer, predvsem razburkanega morja, delno pa zaradi slabe organizacije. Končno se je včeraj posrečilo potegniti iz globine 52 m tudi prednji del letala s pilotsko kabin o. Razbi- tine so s pontonsko ladjo odpeljali na kopno, kjer so se lotili predvsem reševanja trupel iz objema skrotovičene pločevine. Trupla so sproti peljali v sodnomedicinski oddelek bolnišnice, kjer so se morali zdravniki posvetiti pietetnemu delu identifikacije trupel. Nekatera, med katerimi sta tudi truplj glavnega pilota Serghr Cmdnč^to- tfjčgbve^a pomočnika Nfcola Bonifacia, so takoj spoznali, tudi po našitkih na srajC&B, za druge, katerih trupla sp zaradi ugrizov rib in razjedanja morske vode. izmaličena, pa bo delo bolj težavno, če že ne nemogoče. Vsega skupaj so včeraj potegnili z morskega dna " z morskega dna 42 trd pel, kar pomeni, da jih pogrešajo ........"'““'"m................................................................................ STAVKI AVTOPREVOZNIKOV SO SE V V. BRITANIJI PRIDRUŽILI ŽELEZNIČARJI Callaghanova vlada v težavah še 28. Na dnu morja so še ostali motorji in večji ali manjši deli letala ter seveda krila. Medtem ko še proučujejo vsebino «Čme skrinje*, ki bi morala razbliniti ali potrditi nekatere sume, so ugotovili, da je letalo v prenizkem poletu zašlo z radarskih zaslonov. Nadzorniki poletov so s Punte Raisi opozdrili pilota, kar je. sicer. tudi sani ugotovil na svojih napravah. Vse je bilo nared za instrumentalno pristajanje, vendar bi' tnbral pilot še prej zapeljati v koridor. Pilot je tedaj pognal motorje, da bi se nekoliko dvignil in obenem zavil na desno, a' tedaj je krilo verjetno oolazilo morsko gladino, kar /e zadostovalo, da je letalo preklalo na dvoje. Letalo, kj se je potopilo, se je tako spremenilo za večino potnikov v velikansko krsto. Stavka hudo prizadela britansko gospodarstvo - Zaskrbljujoče narašča število delavcev v dopolnilni blagajni - Poseg canterburyjskega nadškofa LONDON — Ali bo Velika Britanija ali bolje njena vlada klonila pod udarcem večdnevne stavke uslužbencev prevoznega sektorja? Posledice v gospodarstvu so izredno hude, položaj pa se bo v prihodnjih dneh prav gotovo še poslabšal, saj napovedujejo tudi železničarji vsedržavno stavko. Teden torej, ki je pred nami, bo prav gotovo odločujoč za laburistično vlado. Predsednik vlade Callaghan je tako včeraj sklical izredno sejo ministrskega sveta, ki naj bi preučil položaj v Veliki Britaniji. Za Callaghana in njegovo vlado se obetajo nič kaj rožnate Zgled z Jadrana (Nadaljevanje s 1. strani) membnejših in najbolj otipljivih po trditev duha Helsinkov, zgled, na katerega opozarjajo vse miroljubne in demokratične sile v svetu z željo, da ne bi ostal osamljena. Ob koncu komentarja »Politika* poudarja, da bo -miložnost za nov ploden dialog najvišjih jugoslovanskih in italijanskih predstavnikov, tudi napovedan obisk predsednika italijanske republike Sandra Pertinija v Jugoslaviji. »To bo tudi priložnost, da v naši sredi pozdravimo ne samo šefa sosedne prijateljske države, temveč v njegovi osebnosti tudi vidnega protifašističnega borca, socialista in junaka italijanskega odporniškega gibanja*, zaključuje beograjska »Politika*. Gondola padla z žičnice za Golte LJUBLJANA — V nedeljo zvečer, nekaj pred 19. uro, je na žičniči, ki vozi na Golte nad Mozirjem ena od gondol padla z vlečne vrvi, približno 20 metrov globoko. V gondoli so bili trije potniki, od katerih sta se dva huje poškodovala in sta v bolnišnici. Hkrati je z vrha tega zimskega in rekreacijskega centra peljala druga gondola, v kateri je bi'-* 26 potnikov. Gondola se je začela v trenutku nesreče hitro spuščati, vendar se je s pomočjo varnostnih naprav ustavila. Potniki, med njimi dva otroka, so re ponoči po vrvi sami rešili iz nje. Na prizorišče so takoj prihitele reševalne ekipe, na pomoč je prišel tudi helikopter, ki bo v naslednjih dneh oskrboval s hrano in potrebščinami vseh 110 gostov, ki so na Golteh ostali odrezani od sveta. Na delu so tudi preiskovalne komisije, ki pa do zdaj zaradi težko dostopnega terena niso ugotovile niti tega, ali se je pretrgala vrv oziroma kaj je razlog za nesrečo. V tej zimski sezoni je to že peta nesreča na žičnicah v Sloveniji in sicer sta bili dve v Kranjski gori, ena na Pohorju in ena na Veliki planini, vendar razen ranjenih k sreči doslej niso terjale žrtev. (JP) perspektive, saj oster boj, ki je v teku med vlado in sindikati, bi prav lahko terjal ostavko sedanje vlade in predčasne volitve, ki bi se danes, z nezadovoljstvem, ki vlada v Veliki Britaniji, prav gotovo zaključile negativno za laburistično stranko. Največjo oviro, da bi prišlo do dogovora med vlado in sindikati predstavlja spor o tako imenovani «mezdni dinamiki*. Callaghan je namreč določil za nesprejemljive vse poviške, ki presegajo 5 odst., kar pa sindikati ostro in kategorično zavračajo. Poleg sindikatov je ostro nastopila tudi opozicija, ki obsoja Callagha-novo vlado, da ni dovolj energično nastopila proti stavki v cestnih prevozih in ni bila kos dramatičnemu položaju. No, gospodarski položaj v Veliki Britaniji je res težaven in tudi panike med prebivalstvom je kar dovolj, saj se ljudje bojijo, da bodo zmanjkali najnujnejši prehrambeni proizvodi. Vsi kupujejo, govori se že o pravih navalih na trgovine, ki težko stanje še poslabšajo. Dežela, ki jo je stavka še najbolj prizadela, je severna Irska, kjer so pristanišča popolnoma paralizirana, v trgovinah so pošle skoraj že vse zaloge, medtem ko je že nad 18.000 delavcev v dopolnilni blagajni. Tudi na Škotskem imajo velike tež&ve. Letališče v Glasgovvu je zaprto. saj ga pokrivata sneg in led, soli in peska pa je zmanjkalo. V državi so tudi skoraj vse tovarn* omejile svojo proizvodnjo, predvsem tekstilna in prehrambena industrija. Največji britanski industrijski obrat «British Leyland» je poslal veliko delavcev v dopolnilno blagajno. Predvidevajo pa, da se bo število še povečalo z današnjo vsedržavno stavko železničarjev. Ob koncu tega tedna naj bi bila kar dva milijona delavcev v dopolnilni blagajni. Hude bodo torej posledice teh zadnjih stavk za britansko gospodarstvo, saj bodo nekateri, predvsem manjši obrati, prav gotovo dokončne prekinili svojo proizvodnjo. Stavko v cestnih prevozih je včeraj ostro obsodil canterburyjski nad škof Donald Coggan, ki je dejal, da take »neodgovorne stavke po-' vzročajo trpljenje in večkrat tudi smrt nedolžnih ljudi in nebogljenih živali*. Znan virus vzrok smrti 38 neapeljskih otrok RIM — Že dvajset let znani virus je povzročil smrt 38 neapeljskih o-trok v bolnišnici »Santobono*. Tako trdi prof. Giulio Tarro, primarij oddelka za virusne bolezni bolnišnice «Cotugno», v intervjuju' tedniku «Oggi». Proti virusu, ki se vgnezdi v dihalnih organih, imamo tudi zdravilo, cepivo, ki ga prodajajo v vseh lekarnah O dinanjikl in vzrokih nesreče je včeraj minister za prevoze Vittori no Colombo odgovoril številnim poslancem, ki sq mu naslovili pismena vprašanja. Predvsem je minister svoj odgovor razdelil na tri dele in s tem zaobjel tudi tehnična vpraša- nja varnosti V vseh letališčih. Ori- il je nadalje potek reševalne ak ci'e, ki je stekla po nesreči, potrdil, da krivda ne pade ne na osebje: letališča, ne na strukture, ki mprda niso na optimalni višini, a so zadovoljive. Minister je izkoristil priložnost in orisal načrt o pre-osnovi civilnega letalstva in izboljšanje letalskih struktur. su tudi dejansko ur; dnik v zaporu. S temi izjavami naj bi dokazali, da je Padula vpisal v poseben seznam predmetov, s katerimi razpolagajo kaznjenci, manjšo vsoto od tiste, ki so jo svojci izročili Di Biaggiu in da je torej poneveril denar, ki mu je bil zaupan v varstvo. Z obtožbo poneverbe na grbi pa bi le malokdo verjel Paduli, ko bi pričal proti Mingarelliju l.i Pascoliju. O tem razgovoru je Bernot nemudoma poročal Maniaccu, De Lucu in Battellu (vsi trije so to včeraj potrdili) in skupno so sklenili, da naslovijo brzojr o ra beneškega državnega tožilca; to brzojavko pa je poslal Bernot. Slednji je včeraj povedal, da je Mamolo ob prisotno- Ob robu petoveljskega procesa Lahko bi pobegnila... BENETKE — Ob robu procesa proti preiskovalcem, ki so obtoženi, da so namerno izkrivljali preiskavo o petoveljskem atentatu naj navedemo majhen, skoraj nepomemben dogodek, iz katerega je moč razumeti, v kolikšni meri so biii (in so še) oškodovani tisti, ki so morali po nedolžnem presedeti v zaporu več kot leto dni. Dva izmed njih, Gianni Mezzorana in Fu-rio Larocca, sta zaprosila za potni list, vendar jima je v soboto beneško prizivno sodišče zavrnilo prošnjo. Utemeljitev je naslednja: oba sta obtožena pokola in ker je obtožba izredno težka, jima ni mogoče izdati dovoljenja za potni list, kajti lahko bi tudi pobegnila . .. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Filo diretto Na strani potrošnika 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 17.00 Vlakec pravljice, pesmice in igre 17.25 Ihtavi, simpatični Braccio di ferro — risanke 17.35 Nekoč je bilo. .. 18.00 Argumenti 18.30 Dnevnik 1 - KRONIKE 19.05 Programi pristopanja 19.20 HAPPY DAYS - TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 PROCESSO ALLA PAURA, 2. in zadnje nadaljevanje 21.35 Programi pristopanja 21.50 Pekel v sebi Zgodbe o alkoholizmu 22.50 Graham Greene pripoveduje: ljubezenske zgodbe Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika sti odv. Maniacca pred kratkim potrdil to verzijo dogodkov. Pascoli je seveda vse zanikal. Dejal je, da ni nikoli zaslišal Di Biag-giovih sorodnikov W"da je šlo le za pomoto, kajti poziv, ki so ga sprejeli, ni bil njegov, temveč le kopija poziva, naj se zglasijo v Benetkah, ki so ga v Gorici prejeli po telefonu in napisali na u-radnih pozivnicah goriškega državnega pravdništva. Treba je bilo zaslišati odv. Ma-mola, ki -»a se ni predstavil sodnikom, češ da je bolan. Sodni zbor se je tako v popoldanskih urah podal v Gorico, kjer je tri ure zasliševal Mamola v njegovi pisarni. Takoj naj povemo, da je Mamolo vse zanikal. Sprva se je ' otel sicer zakrinkati pod »poklicno tajnost*, kr? pa mu je so/išč prr-'rečilo z o-dredbo, v kateri ugotavlja, da odvetnik ni vezan na nobeno tajnost. Mamolo je torej moral spregovoriti in je. kot smo že rekli, vse zanikal. Zanikal j: celo vsebino razgovora z Maninceom, vendar je bil ves čas zaslišanja zelo živčen in vidno razburjen, Nje"ovc izjave, v katerih je nekajkrat zaše’ v del- Drugi kanal 12.30 Obiettivo Sud 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Vzgoja otrok Program za mladino: 17.00 Buli in Bill — risanka 17.05 Odpri se sezam, za najmlajše 17.30 Mladih trideset minut Aktualni tednik 18.00 OTROŠTVO DANES 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 — ŠPORT 18.50 Dober večer z... Lucianom Sakejem Vmes TV film iz serije »Veseli zdravniki* Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Dnevnik 2 — GULLIVER 21.30 MOŠKI Z USNJENO OVRATNICO, film Igrajo: Clint Eastwood, Su-san Clark, Lee J. Cobb, Ti-sha Sterling. . . Filmske novosti Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana no protislovje,_ pa so ostale kljub vsemu v odločnem nasprotju z iz-.lavami Bernota in Maniacca, tako Minister je tudi zavrnil govorice da je po L' ,h urah zaslišanja toži- o pomanjkljivi profesionalni usposobljenosti obeh pilotov za upravljanje letal vrste DC 9. Oba sta bila usposobljena in Sta imela za seboj precej ur leta prav na teh letalih. Zanimivo je, da je minister s svojimi odgovori razočaral tako poslance in senatorje vseh strank in nekateri so že napovedali zahtevo po ustanovitvi preiskovalne komisije! (md) lec Fortuna vz.;likn:'.: «Jasno je, da tu nekdo laže!* Razpravo so tako prekinili v tem dvomljivem vzdušju; proces pro.i Bernotu bodo nadaljevali v ponedeljek, ko bodo zaslišali karabinjerskega podčastnika Bossija, medtem ko se z zaslišanjem majorja Chirica in podpolkovnika Farra jutri nadaljuje osrednji proces proti preiskovalcem. BOJAN BREZIGAR 9.00 in 11.20 TV V ŠOLI 17.35 Poročila 17.40 Folklorna gora Francije in Italije 18.05 Pisani svet....... 18.45 OBZORNIK 18.55 Portret sodobnika: Ivan Potrč 19.30 DNEVNIK 20.00 Od Munchna do Carigrada aktualna oddaja 30.50 Propagandna oddaja 20.55 J. Janicki: POTA POLJSKE, TV nadaMevanka 22 20 DNEVNIK 22.35 Razvoj popularne glasbe Koper 19.30 ODPRTA MEJA 20 00 Dober večer: Risanke 20.15 DNEVNIK 20.35 Lucien Leuwen, 5. nadaljevanka 21 25 Aktualna tema — dok. film 22.00 Narodna glasba: BOLGARIJA 22.25 Stičišče (ponovitev) Zagreb 18.15 Knjige in misli 19.05 Kulturni pregled 19.30 DNEVNIK 20.00 Aktualnosti 20.55 ČEZ PACIFIC, film 22.40 DNEVNIK ŠVICA 18.20 Kulturna oddaja 19.05 Retour en France 19.35 Svet v katerem živimo 20.30 DNEVNIK 20.40 KDO JE UMORIL LAMBO? 21.50 Tretja stran TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Ženska stran neba; 9.05 Mozaik melodij in ritmov; 9.30 Filološki utrinki; 9.40 Disco mušic; 10.06 Koncert sredi jutra; 11.00 »Strici so mi povedali*, 5. del; 11.35 Z glasbo po svetu; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba; 14.10 Literarni utrinki; 14.20 Od prvih uspehov do danes; 15.00 Mladi izvajalci; 15.35 Poglejmo v izložbo plošč; 16.30 Čudoviti otroški svet; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Problemi sloveaskega jezika; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30. 18.30 Poročila; 6.05 in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Operni protagonisti; 9.00 Orkester Jimmieja Haskel-la; 9.15 Knjiga o radiu; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je. . 10.15 Orkester Baiardi; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po že ljah; 14.00 Jezikovna pravila; 14.10 Plošča zime ’78; 14.33 Simfonični poemi; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.40 Jugoslov. motivi; 16.05 Folk ansambel Galletti; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17 30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Domači pevci zabavne glasbe; 20.00 Glasbena fantazija; 20.32 Rock party; 21.32 Komorna glasba; 22.00 Lahka glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujen je; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasbeni trenutek; 9.00 in 10.35 Radio, anch’io; 11.30 Glasbeno srečanje z Mino; 12.05 in 13.30 Vi in jaz '79; 14.05 Glasbena oddaja z Renzoffi Zenobijem: 14.30 Knjižna diskoteka; 15.05 Rally; 15.35 Popoldanska radijska srečanja; 16.45 Klasična glasba; 17.05 Italijanske povesti; «Polikuschka»; 17.30 Sestanek z Bobbyjem Solom; 17.45 Glasbena šola; 18.35 Programi pristopanja; 19.30 Nabožna oddaja; 19.35 Glasbeno okolje; 20.25 Kulturni časnik; 21.05 Radio 1 — jazz '791 21.30 Abeceda; 21.40 «Analasun-gar, roman- 22.10 Glasbena kombinacija; 23.10 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, Poročila- 6.00 in 7.55 Jutranja glasba in pozdravi; 8.45 Anteprimadi-sčo; 9.32 «Corleone», radijska priredba, 4. del: 10.12 Odprti dialog s poslušalci: 11.32 Današnje povesti in pravljice; 11.52 popevke za vsakogar; 12.45 Alto gradimento; 13.40 Romanca; 15.00 Tukaj Radio 2; 17.50 Long play hit; 18.33 Spa-zio Z — glasba za vse okuse; 22.20 Parlamentarna panorama. LJUBLJANA 6 00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Promenadni koncert; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočamo vam. . .; 14.05 V rokah z mladimi! 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Svet tehnike; 16.00 «Vrtiljak»! 18.05 Obiski naših solistov. . ■! 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Franci Purah; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Radijska igra; 20.58 Zvočne kaskade; 22.20 Skupni program JRT; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo; 00.05 - 4.30 Nočni program. uaaiiiiaiiauia«i>iaiiiiiia«ci«ii«t*ii«ii«iiia«iiiiii«iiiirfi«iii«iiiii>iii«iia*iiii>itiii«Riii«fa«ii««i««iiitiiiic«iBB«iiii«ii«iiiitiiiBaiiiiaai«||S«ii«aiiiiagliigiaiiaiaiiiiiiimui«itiiiii«iiiaiMiiiiaiiiiiMiiiii/aiiiiiiiiiiitiiiMi»t#Sma«tM«ii«iiiBS|Mii|liiiaiiiiM|M|ai||aaaia||||||||llll||,uariaiaa|||aiaaialtatltvatvlvvf9at««*^ TRETJE Prvi dve sta bili punčki «končno» ...pa je fant Uspešno se nadaljuje boj proti sterilnosti upanje za marsikatera žensko Novo LONDON — Prvič v zgodovini tako imenovanih «rojstev iz epruvete*, se je rodil mali fantek. Prvi, če jima lahko rečemo »fenomena* ali samo razveseljiva presenečenja, sta bili namreč punčki in se je prva rodila v Angliji, druga pa v Indiji. No, vsekakor težko pričakovani fantek se imenuje Alastair Montgomery in se je rodil v nedeljo zjutraj v glavni bolnišnici v Glasgovvu. Naj omenimo še to, da je ob rojstvu tehtal 2,60 kilograma, ima čisto rdeče laske in se zaenkrat, na tem svetu, prav dobro počuti. O rojstvu poroča londonski dnevnik «Daily Mail», ki si je tudi tokrat zagotovil ekskluzivo vesti, saj, kot pravijo, plača z dragimi denarci, kar pol milijarde lir. No, vrli fant se je vsekakor rodil predčasno, saj so ga pričakovali, šele čez dober mesec dni. Zdravniki vsekakor zagotavljajo, da je rojstvo potekalo čisto normalno, saj niti predvidenega carskega reza ni bilo treba, h kateremu pa so se morali za- teči pri rojstvu male Louise Brawn, prvega otroka, ki se je rodil z oplo-jenjem v epruveti. Tudi mamica čvrstega fanta, 32-letna Grace Montgo-mery, učiteljica, se dobro počuti in je še veda presrečna, da je končno le mamica. Tudi ona namreč, kot že mamica prve punčke, ni mogla sapa zanositi in se je tako obrnila na dr. Patricka Steptoeja, ki se že dvanajst let bori proti sterilnosti in se je tudi prvi na svetu poslužil prav metode oplojenja »in vitro*, torej v epruveti in s tem vsekakor vlil novega upanja vsem tistim ženskam, ki so bile do danes obsojene, da ne bodo nikoli matere, (ap) VARESE — Skupina teroristov je včeraj popoldne vdrla v ambulato-rij zdravnika Franca Lombarda, ki je tudi zdravnik mestnih zaporov, in ga hudo ranila v roko. Teroristi, dva moška in ena ženska, so najprej privezali zdravnika na stol in ga udarili po glavi. . l Srečna poroka med golimi prsmi M Sat. ...vjLjfži V Las Vegasu še je poročila znana stripteasetka, da bi poroka bila v stilu so se njene kolegice «slekle» * uniformo. Prsi v vetru, kozarci v rokah in na zdravje! Edino vprašanje je, kako nevarna je lahk * takšn* druščina zn novoporočenca. Med darovi pač ljudje radi pozabijo, kateri jim je bil namenjen. (Tel ANSA)