10. štev.
Novo mesto 15. maja
XXIII. letnik.
DOLENJSKE NOVIC
.uE
Izhaj&jo 1. in 15, Tsacega meseca. Cena jim je 8 poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K, Naroćnina za Nemôijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naroÉnino in oznanila
tiskarna J, Krajec nasi, v Novem mestn,
GOSPODARSTVO.
Ze
Streljanje proti toči.
od nekdaj so imeli po nekaterih vinorodnih posebno po Hrvaškem in Štajerskem
vino-
krajih
gradniki navado, da so ob času bližajoče se nevihte proti toči streljali. Posluževali so se možnarjev, pa tudi pužk, da, se celo le samokresov, katere pa so mnogokje basali z blagoslovljenim smodnikom. To je bila seveda bolj iz verskega kakor iz gospodarskega nagiba vpeljana navada. Pred kakimi 16. leti prišel je pa na Štajerskem, in sicer v bližini Celja, nek vinogradnik — Štiger se piŠe mož, ako se ne motimo — na misel, da bi utegnilo streljanje proti toČi res pomagati, to je, nastanje toče zabraniti, ako bi se proti pretečim oblakom streljalo s posebnimi strelnimi pripravami. Omislil si je posebno velike moŽnarje z nastavki, to je, več metrov visokimi, takozvanimi zvočnimi cevmi ali pravzaprav zvočnimi „trahtarji". Te zvočne cevi imele so namen, strelni zvok fpok) kar le mogoče visoko proti oblakom voditi ter tako oblake vznemiriti, recimo pretresati, kar naj bi imelo to posledico, da ne bi ae mogla toča tvoriti. Sreča je res botela, da párkrát, ko so ob času preteče nevibte iz takih strelnih priprav streljali, toče ni bilo, pa ne bi je bilo prav gotovo tudi, ako bi se ne bilo proti oblakom streljalo.
Par takih navideznih vspebov se je potem po časnikih v svet raztrobilo, in streljanje proti toči se je pričelo širiti po vseh vinorodnih deželah. V kratkem času so bile vse vinorodne dežele s to novotarijo tako-rekoč preplavljene, dasiravno so fiziki in meteorologi bili enoglasne sodbe, da je streljanje proti toči popolnoma ničevo, to je, nehasljivo delo. Streljanje proti toči postalo je v malo letili takorekoč moderno, in to modo so tuđi vlade z velikimi državnimi žrtvami začele preizkusavati. Največ je storila v tem oziru Italij
a. Tam je sestavilo kmetijsko ministerstvo 1. 1902 posebno komisijo, kateri je bil senator Blaserna na celu. Ta komisija je izvolila za temeljite tozadevne po-skušnje v beneški provinciji, v okolici Kastelfranko, kjer toča največkrat pada ter velike škode povzroča, 6000 hektarov velik prostor. Tu je nastavila 200 najboljših strelnih priprav od tvrdke Karol Grreinic-ovi ne-caki v Gradcu na Štajerskem, Za strelne stacije izvolilo Be je za polovico gostejša mesta, nego so to za streljanje proti toči vneti možje za potrebno smatrali. Vporabljene možnarje basali ho s 180 grami smodnika. In ko 80 pozneje postali moderni kanoni, katere so namesto s smodnikom z acetilenom basali, postavili so
i teb 22, nabavljenih pri tvrdki Maggiora v Padovi, En tak kanon je imel kar 14 metrov visoko zvočno cev. Vso to italijansko napravo se je v sestanku posebne internaeijonalne konference, sklicane leta 1902 od našega avstrijskega ministerstva, v Gradcti Jako hvalilo. Profesor Pocbettino, kateri je streljanje proti toči pri Kastelfranku vodil in vpričo mnogoštevilnih izbranih oseb posknšnje vršil, izjavil se je pa, da niso bile izvršene poskusnje nikakor ugodne, streljanje proti toči priporočajoče. Poskusnje, izvršene 1. 1903 in 1904 bile so istega vspeha, namreč ničeve.
Uazun možnarjev so začeli v to svrlio rabiti tudi posebne rakete, osobito na Francoskem. Tvrdka Aulagne v Monteux ponudila je raketo, katera se je od 900 do 1200 metrov visoko dvignila ter se v tej visokosti prav v oblakili razletela — pa tudi njen vspeli je bil ničev. Senator Blaserna naprosil je nato italijansko vojno ministerstvo, da bi se mu dalo na razpolago 5 do 10 kilogramov težko papirnato bombo, katero naj bi se v visokost 1000 metrov pognalo, da se tam razleti. Ministerstvo mu te prošnje ni uslišalo, pač pa mu je dalo na razpolago en kanon s popolnoma gladko cevjo. Nek Marazzi, izboren pirotehnik v liimu, je napravil za ta kanon 8 kilogramov težko bombo, katero je bilo mogoče 800 metrov in se više v zrak ustreliti, kjer se je šele razletela. V letu 1906 spustilo se je 250 Aulagne-jevih raket in 60 Marazzijevib bomb v zrak, toda brez vsega vspeha. In tako smo dospeli, »končuje senator Blaserna svoje poročilo, do sklepa, da tudi ta poslednja, za boj proti toČI izumljena sredstva, niso imela nikakega vspeha, in zato svetujem z najmirnejso vestjo ter najpopolnejšim prepričanjem ministerstvu, da se neha s poskušnjami. To se je tadi zgodilo. NaSe avstrijsko poljedelsko ministerstvo je vse daljne podpore za poskusnje streljanja proti toČi že ostavilo in odreklo. In tako smo dospeli konečno vendar do tega, da je vse streljanje proti toči bila le ničemarna po-skusnja, katero so smatrali tiziki in meteorologi že v prvem pričetku smešnim. Izdelovalcem strelnih priprav je bila pač ta skusnja dobro došla, kajti zaslužili so si čuda denarja. Streljanje proti toči nehalo se bode torej, kakor je pričakovati, tudi po Dolenjskem.	—1—
Zakaj se je čebelorejo po Dolenjskem opustilo.
Čebelarstvo ali čebeloreja je bila nekdaj po Dolenjskem jako razširjena kmetijska ukvara. To nam dokazuje dejstvo, da se nahaja še dandanašnji skoraj pri slehernem gospodarstvu čebelnik, toda — že leta
in leta prazen. Dosti čebelnikov se naliaja pa tudi že za drugo porabo izkoriščenih, na primer za svinjake. Dosti čebelnikov se je pa tudi že kar ^iodrlo, ali so pa v razpadanju. Med poslednjimi se naliaja tudi Že velikanski čebelnik nekdanjega posestnika male graj-ščinice v Šent Jostu pri Novem mestu, gospoda Fr. pl. íjanger-ja. Ta čebelnik je bil svçtovno znan, kajti iz njega razpošiljalo se je v svojem času, — približno pred 30 leti se — vsako leto več sto rojev na vse strani sveta, tudi v Ameriko. Ta čebelnik je bil takozvani trgovski čebelnik, kajti poglaviti iijtígov gospodarski namen ni bil ležeČ v pridobitvi medu in voska, ampak v pridobitvi kar le mogoče dosti rojev, katere se je, kakor že rečeno, dateč po svetu razpošiljalo. Nasa kranjska čebela je zaslovela namreč pred dobrimi 60 leti jako po svetu, in to zaradi njene izredne plodovitosti, in pa istotako izredne pridnosti ter krotkosti.
Vsak nemški in druge narodnosti čebelorejec se ni smatral za pravega strokovnjaka, ako si ni nabavil kranjskili čebel. In tako so nastali na Kranjskem trgovski čebeloiki, kakorsnili dva se nahajata se dandanes na Dolenjskem, namreč eden v Podsmreki pri Višnji gori (nekdaj pl. Rotšicev), eden pa v Grosupljem, oni mladega gospoda Košak-a. No na Gro-renjskem nahaja se pa tak, po celem svetu poznati čebelnik v Mojstrani, kjer ga je ranjki slavni Čebelorejec Ambrožic ustanovil. Trgovski čebelnik pl. Lan-ger-ja v Šent Jostu je bil tako velik, da je bil za njegovo oskrbovanje posebni „Čebelar" nastavljen, kateri je imel svoje pomočnike. In se dandanašnji se pravi neki gostilni v Kandiji „pri Čebelarju" to zato, ker je bil oČe zdajšnjega, obče jako spoštovanega gostilničarja navedene gostilne, pri pl. Lan-gcrju za „čebelarja" v službi.
Zanimivo je gotovo zvedeti, zakaj da se je čebelarstvo po Dolenjskem prav za prav tako opustilo. Stari možje, kateri so se nekdaj sami z čebelarstvom ukvarjali pa to opustili, pravijo, ako se jib prasa zakaj da so čebelorejo opustili, da „muha ne da veČ krilila". Nekdaj, tako pravijo taki možje, ni bilo treba druzega dela z čebelami, kakor roje ugrebsti, in medu je bilo čuda. Dandanašnji pa se ne pride z čebelami naprej, one se nikakor tako ne- pomnožujejo kakor so se nekdaj, kajti malo rojijo, in po rojenju gredo pa materni panji — starci — najrajši pod zlo, ker se izrojijo. Da je pa temu tako prišlo, pripisujejo stari čebelorejci hudim sapam, vetrovom, katerih nekdaj baje ni bilo. In temu je res tako.
Ob Času, ko bi potrebovale čebele ravno najlepši, najmirnejsi vreme, to je ob času največje pomnožitve in temu sledečemu rojenju ; torej koncem aprila, začetkom maja mesca vlada po Dolenjskem sleherno leto, skoraj dan za dnevom silni zapadni veter. Ta veter nastane okolo 9. ali 10. ure zjutraj, ter razsaja tako do 3. ali 4. popoldan, dostikrat pa tudi kar do večera. 1q ta veter vničuje čebele kar strašansko. Ob čisto lepem mirnem vremenu se podajo na pašo, povrnitev domov zabranjuje jim pa silni zapadni veter. lu tako je vsak dan manj Čebel v panju, pomanjkuje jih posebno za valenje in krtnenje zalege. Posledica temti je, da ostanejo materni panji starci, ko izrojijo radi brez zadostne množice čebel, tako da
niti zalega na dan ne more, in oni gredo podzlo. Podzlo gre pa tudi dosti rojev. Vprašanje nastane pa zdaj, od kod pride pa to, da so dandanašni zapadni vetrovi po Dolenjskem v spomladi skoraj vsakdanji, in da so tako siini, kakor nekdaj niso bili? — Ali se je znabiti po Dolenjskem podnebje spremenilo? Da, temu je tako, podnebje se je spremenilo in kdo ga je spremenil? —Železnica! Kakor se vidi to neverjetno, da skoraj kar smeino, je pa vendar resnično, stvar je namreč takale. Mesca aprila, maja, nastaja že od nekdaj vsako spomlad, na adrijanskem morju, in to vsled neenakomernega sogrevanja zraku nad morjem in nad obrežjem zemlje, hud veter, kateri od zapada proti vzhodu brije, torej Čez Kras proti Notranjski. Vipavci imenujejo ta veter štivanšek ali mornik. Štivansek zato, ker brije od Sv. Ivana pri morju čez Kras v vipavsko dolino, mornik pa zato, ker veje fpiba) od morja. Dokler ni bilo še južne železnice na Notranjskem, no in tega je zdaj ravno fiO let, bilo je Notranjsko, med Krasom in Dolenjsko ležeče gorovje, z gostim in visokim gozdovjem obraščeno, in to je var-valo Dolenjsko pred zapadnim vetrom mornikom tako, da je bil ali le malo ali pa eelo nič občuten. Južna železnica odprla jc pa lesno trgovino. Visoke ter goste notranjske gozdove se je pričelo kar skraja izsekavati, železnica je njib les osobito proti Reki, Trstu odpeljala in ga odpeljuje še dandanašni. Posledica temu pa je, da nadoraestuje nekdanje visoke in goste notranjske gozdove le mlad se nizki naraščaj, kateri pa Dolenjsko pred zapadnim vetrom, mornikom, nikakor tako varvati, tako Ščititi ne more, kakor jo je nekdaj pred šestdeseti leti, ko 80^ stali tam še mogočni gozdovi, to osoliito na Snežniku (Šneperku). Torej se je dolenjsko podnebje v zadnjih šestdesetih leťib, kar se zapadnega vetra tiče, istinito močno predrugačilo in to v odločno škodo čebeloreje.
Je pa še nekaj, kar proiizročuje, da dandanes „muha ne daje več kruha" in da sc je vsled tega dolenjska čebeloreja moÊno opustila, in to je pomanjkanje obilne pase v jeseni, od kar se je nekdanjo domaČo črno ajdo nadomestilo sè sivo franco z k o. Siva ajda, ni niti približno tako medovita, kakor je bila nekdajsna črna, in od tod izliaja, da čebele panjov nikoli popolnoma ne napolnijo, kje šele, da bi napolnile tudi škatle vrlio panjov, katere so bile nekdaj sploli v rabi, dandanašnji se jih pa niti ne pozna. Kako čudo torej, da so dolenjski kmetovalei Čebelorejo tako opustili, kakor je dandanes opuščena, ko se z njo skoraj le Kočevarji se bavijo. —I—
Spomladna paša — njene slabe in dobre strani.
Pri nas je navada, da se^ živina spomladi pase. Ta paša ima marsikaj dobrega. Živina pride iz zadiihlili hlevov po dolíkem času zopet na prosto, na sveŽo krmo, ki živini silno močno ugaja. Ugaja ji pa tudi sveži zrak in hoja na prostem. Vse to vpliva zelo ugodno na dober počut živali. Vse to so velike prednosti, ki ji)i ima spomladna pasa v naših razmerah. Ali spomladna paša imu pa pri nas tudi svoje manj ugodne ali slabe strani. Prva slaba stran je to, da dobi živina po naših spašujih premalo krme, J^rostori, ki se rabijo za to pašo, so tako slabo obraščeni, tako pusti in iz-
liojeni in tako zanemarjeni, da dobi živina na njih dosti premalo živeža. Na teh pašnikih se živina česče bolj moti in izprehaja kakor pa pase. Najboljši dokaz, da je res tako, je živina sama. Na teh pašnikih vidimo navadno sestradano in lačno živino tavati. Nič boljša ampak Še slabša je v tem pogledu spomladna paŠa P^', goi'tlifa in sicer zaraditega, ker se dela a tako pašo škodo pri gozdnem drevju. Slaba stran spomladne paše je pa tudi to, da se zgubi na paši, na poti tja in nazaj, veliko gnoja, ki cam pri našem ravnanju prav nič ne zaleže na pašniku. Ko bi ta gnoj doma ostajal, ko bi z njim dobro ravnali, pa bi se dalo toliko krme pridelati, da bi ne bilo treba goniti lačne živine prezgodaj iz bleva. Spomladna pasa je v naših razmerah prisiljena ia za to je slaba. Pri nas strada živina najprej v hlevu, zlasti proti koncu zime, in potem še pri «pomladni pasi. Zato bi bilo pa veliko bolje, ko bi skrbeli za zadostno pridelovanje krme in ko M opustili ,,prisilno" pomladansko pašo, ki v naših razmerah spričo naštetih nedostatkov bore malo koristi. Pridelovanje obilne krme v zvezi s hlevsko rejo, to je vodilo, po katerem se moramo ravnati, ako hočemo povzdigniti našo živinorejo in zboljšati vrednost naše Živine. Pri-delujmo tedaj več krme in skrbimo za potrebni gnoj, ki močno pomnožuje pridelke na krmi.	—r—
Umetna gnojila za ajdo.
Po dosedanjih izkušnjah se priporočajo tudi za ajdo umetna gnojila. V tem oziru se je doseglo posebno lepe vspehe z rudninskim superfosfatom. Pognojena ajda je bila veliko bolj polna, zrnje samo pa bolj težko kakor pri ajdi, ki ni bila pognojena. Kmetijska podružnica v Novcmmestu je pripravljena tudi za ajdo preskrbeti potrebna umetna gnojila, ako jili gospodarji pravočasno naroČe in zaarajo, in sicer hoče posredovati nakup rudninskega superfosfata, ki stane v Ljubljani letos 7 K 75 vin. 100 kg. Seveda bi se moralo oglasiti toliko naročnikov, da bi se lahko naročil cel vagon, kajti le v tem slučaju se vožnina iz Ljubljane do Novegamesta zniža. Rudninskega superfosfata se rabi po 25 kg za vsak mernik posetve. Kmetijska podružnica bi ga oddajala seveda le v celih vrečah po 100 kg, sprejema tedaj le naročila na najmanj 100 kg in zahteva, da se naročila primerno zaarajo. NaroČila sprejemajo do 15. jimija t. 1. Dosla gnojila se bodo določenega dne, ki se bo pravočasno naznanil, razdelila na novomeškem kolodvoru med naročnike —r—
Politični pregled.
Ko to pišemo, se vrše volitve, prvič na podlagi novo-vpeljane splošne in enake volivne pravice. O izidu volitev bomo poročali na drugem kraju, kar bomo izvedeli do sklepa lista. — Volivni boj je bil nepopisno hud ; Da Dolenjskem, osobito vil. okraju (Novomesto-v^rnomelj-MetlikaJ pač ne, dasi so se tudi tukaj za „špas" oglašali razni protikandidati, a jih ni noben pameten človek smatral resnim, kajti proti kandidatom tako izborno organizované S. L. S. nastopiti je pač le za — predpuBt ! Toda drugod, na Notranjskem, pred vsem p,'^ v Ljubljani, je bU volivni boj zares hud. Zlasti pa ao ljubljanski liberalci pokazali svojo pravo barvo; rajih
moč je le Se v nasilju in surovosti, njih načel in programa itak noben razsoden človek niti ne povoha veČ, da, premnogi dostojni in pametni možje te stranke obsojajo lopovsko početje ljubljanskih liberalcev. Najeta in napojena tolpa je pobila na škofovem dvorcu 17 sip in več kamnov je priletelo skozi predrte Šipe v prostore prvega nadstropja, tudi v stolnico — ki je ta večer praznovala 200 letnico posvećenja — so metali kamenje, vmes pa žvižgali in tulili kot obsedeni, potem pa je šla ravno ta tolpa napravit ovacijo županu in kaudi-datu Hribarju; policija se za te izgrede ni dosti menila. i)a naši, koder so bili napadeni, niso mirno držali, se ume, in bi bili tudi nespametni, ko bi bežali pred takimi ljudmi : z roko se jih poduči, da je prva prepovedana, a druga ne. Seveda liberalni listi lažejo, da so naši napadali, tega pa ne povedo, da so se le branili. Posebna čast za Ljubljano ti dogodki niso. Za varnost, red in svobodo je poskrbelo orožništvo, ker se na policaje ni bilo zanesti. Tudi kočevski Nemci so na tak surov način pokazali svojo nemško izobrazbo, s katero se tako radi babajo. Agitatorje „kmečke zveze", ki zagovorja krščanska načela, so napadali in duhovniki niso bili varni lastnega življenja. Za kneza je samo mesto Kočevje, kmetje pa ne marajo zanj.
Minister za zunanje zadeve Aehrenthal se je mudil v Berolinu, bil v avdijenci pri nemškem cesarju, ter se razgovarjal z raznimi vplivnimi nemškimi politiki. Medsebojni obiski raznih vladarjev zadnji čas so nagnili ministra do tega koraka. Naši vodilni možje vidijo srečo države v zvezi z Nemčijo. Če bo res, bo pokazala zgodovina.
Naša deželna bramba dobi svoje topništvo.
Po končanih volitvah se zopet začno pogajanja radi avstro-ogrske nagodbe.
Novi državni zbor se bo sešel 18. junija.
Pristaši S. L. S. so zmagali pri občinskih volitvah na Vrhniki in tudi na Bledu, ki je do sedaj veljal za trdnjavo liberalcev.
Na Rumunskem so razpustili ol^e zbornici in bodo imeli nove volitve.
Španska kraljica je povila princa, zato vlada veliko veselje v vsem kraljestvu.
Ruska duma je po mnogih viharnih sejah dovolila vojaške novince za 1, 1907.
Na Kitajskem se pojavljajo nemiri, naperjeni zoper kristjane.
Spomini starih clnlj.
yi. '
, • (Konec,)
Dela za Jaïièza se ni zmanjkalo, imel je bolj „sortno" delo; ftlio ,iç"K:aka gospa onega vojaka prosila, da bi ji šel kaj drv .^^asekat, ni odrekel, obljubil je, a šel ni, ampak Janeza je pop;iai^ in Janoz je razbijal po grtali, sekal in pljuval, da se -ie drTarnicft trea a. Za razkladanje pri težkih vozovih, za-br,je, bariglje ali kaj tacega je bil Janez mojster, pi'eoblekel s.e je v civiino obleko, iganc v ustih, se enmalo přidusil, pa je slo z voza kakor bi lilo. Z našimi vozniki, ki ao iz Ljubljane in Krškega blago lozili, je bil dobro znan, vedel je tudi dneve, kak Ôas bo voznik iz Ljubljane prišel, ali bo prišel s srednjim, ali z velikim, težkim vozom. Ko so zložili, je bilo dosti pijače in cvenka, Janez si je pa pri „Baronbirtni" boljšo veCerjo privoščil.
Ker pa Janez tudi ni na glavo pa), se mu j« pa ćez ôas le nekulilto čudno zdelo, kako je to, da on mora le težka dela opravljati, onadra se pa V kaki kuhinji vrtita in kaj boljšega obeiet^, tudi imata boljši in lažji zaslužek; zakaj njega nobena gospodinja v kuhinjo ne prosi? si misli. Neki dan le vprsši Gregorja, kaj da je to. Gregor pravi: „Veš Janez, saj ne boš zameril, te ne marajo." „Zikaj ne?" „Imaš prevelik zgane v ustih, preveč pljuješ." Janez pravi: „Nisem žaljen zaradi tega, tfga pa ne puhtim, če mi prav celo mesto dajn, bom pa pri svojem del« ostal." Neki trgovec vpraša Janeza, alt tii se hotel lotiti njegov magacin pospraviti. On iDU obljubi. Dal mu je ataru civilno obleko in zaéel je pospravljati, znosil je na dvorišče staiinske stvari, na pol gnile zaboje, smetij in pajčovin ni manjkalo, dela imel je dosti, plesnobe se je na* žil, spravil je vse v red, trgovec ga je dobro plačal. Jauťz je trdil, da je ta magacin bil zadnjič počeden, ko se je pisalo 1799, Mogoče je prav imel. Neki krčmar je imel vino v gori kupljeno, dan za točiti je bil določen, a krčmar zboli, namesto v goio je šel v posteljo, Prišel je eden onih vojakov na kozarec vina, krčmarica začne mu tožiti, da bi moral jutri njen mož v goro iti točit, a mož ji je zbolel, ne ve kaj hoče sedaj; kmet čakal bo v gori, gotovo kaj pripravil bo, in to nii je kaj težko. Vojak pravi: „Povejte očetn, ako mu je prav, rekel bom Janezu, šel bo on, vajen je, je bil že večkrat pri točenju, on vam bo gotovo vse dobro naredil," Žena vpraša moža. Mož pravi: „Naj Janez k meni pride, da se zmeniva. Janez gre v sobo h krčmarju, pove mu ja goro in zidanico, koliko je barigelj, koliko merijo, da mu denar za „šenkilo", pove, koliko naj da, Janez pravi, „oj oče, vsaj imam to že ise v „giif, vsaj se spoznam in vajen sem že tudi." Dal niu je nekaj jedil saboj. Krčmar âe pravi: „Torbice za jedila nimam, Jaoez pravi: „To niČ ne stori, vzel bora svoj „brodsak" kakor pi navadi. Janez naroči drugemu vojaku, da ako pride jutri kaka prememba s-„frankarije", da naj on namesto njega odpravi in naj pove, da ga ne bo, ker je zadržan in ima drugo važno delo. Vojak pravi: „A to bomo že mi odpravili", bilo je vse dobro. Janez drugi vťčer z vinom pride, zložili so, v kleti je vse vredil, šli so k večerji, nekoliko se pomudili, on je se tudi kako zinil, in tako je bil krčmar te skrbi rešen in z Janezom zadovoljen.
Pustimo za nekoliko oradra vojaka in pomudimo se še pri Janezu. Slišali bnste še, da je različna dela opravljal. Tisto leto zbolel je nagloma neki gospod in kmalu umrl, gospa je siluo žalovala in toliko bolj, ker so zdravniki izrekli, da je to nalezljiva bolezen, in gospod ne sme doma ležati, ampak v mrtvašnici in imeti stražo do pogreba. Gospa pokliče starega grobokopa, ako bi on šel v mrtvašnicj na stražo. On pravi: „Moja služba me veže, da moram iti, ali sam nebom; dajte mi tovariša." Gospa pravi, le dobite ga, — Povprašal je mnoge, a nobenega ni veselilo iti, bali so se nalezljive bo* lezni. Nekdo reče grobokopu, naj vojaka Janeza vpraša. Res ga vpraša. Tudi Janezu ni šlo od srca, a obljubil je pod pogojem (po zimi je bilo): peč se mora kuriti, plačilo dobro, steklenici Žgajna, nekaj zavojev tobaka. Proti večeru gresta grobokop iu Janez k guspej, da bosta stražo v mrtvašnici nastopila. Grobukop pove gospej Janezove pogoje, gospa storila je áe več; zdržala sta do pogreba. Oba bila sta dobro plačana in po,střežena. Janez pravi grobokopu: „Meni je vae eno, živ ali mrtev, sirao da imam žgane pa šnops in dobro plačilo, kaj hočem èe več? Grobckop pravi: „iko bi se še kaj ena-cega pripetilo, da bo njemu puVedal in po njega poslal, Janez pravi: „.Samo glas mi dajte, bova sáS;^-vse odpravila, samo da dobim „iino", že veste. — V neki lekžSni je zbolel hlapec, lekarnar vpraša Janeza, ako bi ou hotel Z» nekaj dni v lekarni pomagati? On obljubi. Pride v lekarno, de^.'^J^til'J dosti, lekarnar da mu velik možnar, da je zelišča tolkel'., Na ta možnar je Janez tri dni klinkal, kuhal zdnivila, mešal ii?'^-zila, Janez povedal je onemu vojaku, da naj onadva ujegoyv^ delo te dni odpravita, da je zadržan, da imajo bojuiki večjo' silo kot „eksekucijon" in boljše plačajo. Oez tri dni je hlapec ozdravil in Janez je šel, lekarnar mu ta čas ni dovolil žganca imeti, ti) je bil zanj hud post. Janez je rekel, da so bili ti dnevi dolgi, iiudega dulia ae je naležel ter pravi: „latinska kuhinja, to ni špas". — tîez nekaj mescev se Janez in grobokop zopet pri delu anideta, — Bilo je poletni čas, vročina
velika, umrla je neka obilna gospodinja. Grobokop ima zraven sebe še tri pomagače, a za ta pogreb manjkali so mn vsi trije; eden je nekega „šuperja" gnal, drugi je bil bolan, tretji je b 1 v mlatvi in ni mogel pustiti, stari grobokop je v veliki zadregi, spomnil se je na Janeza, vprašal ga je, če bi on hotel iti ženo v rakev djat in na pokopališču zagrebst. On^pravi: „Preoblekel se bom civil, šel bom," Grobokop pravi: „Se dva mi manjkata. Janez pravi: „Oče, to vam ni treba nič skrbeti, dobil ju bom jaz." „.Ta kje? vse je v delu, ni jih dobiti." Jaoez pravi: „Jaz pa vem, da jih bom dobil, v neki mali krčmi imajo berači svoje prenočišče, tja grem, Janez še v vojaški obleki nastopi ostro y krčmo, najde za mizo pet beračev pri vinu ter pravi: „Vsi vstauite." Berači ga pogledajo. „Ta ravni stopite sem, ta krulovi ostanite za mizo," Bila sta dva ravna. Pravi: „Vaše bisage tukaj postite, imam za vas „dinst", greste z menoj, pijače bodete dobili in plačilo." Berači preatraieni gredo z Janezom; pelje jih v hišo žalosti, on pa gre se preoblečt. Kmalu pride nazaj. Ker je pa človek uboga para na svetu, v življenju trpi, po smrti smrdi, tako je bilo tudi pri ti debeli gospodinji. „Duh" je bil hud, djali so jo grobokop, Janez in dva berača v krsto, a težko so t(i prestali, položili so jo v grob in zagrebli. Po pogrebu šli so v krčmo poplahnit in plačilo razdelit Janez pravi: „Hud duh je v lekarni in to ni lahak posel, ali za grobokopa je gotove čaae še težje, ne eno kot drugo se mi ne dopade, najbolje je, četudi težavno, na prostem delati ia sveži zrak srkati." Pritrdili ao mu berači in grobokop, da Janez re.snica govori. — Janez se pa tudi visečega stolpa ni ustrašil, on je dobro znal pritrkavati, stari cerkovnik je Janeza najel ob gotovih svečanostih za kake glavne procesije, da je on pritrkaval, Janez je rekel: Zaam zvonove tako ubrati, da mi pojo ki)t bi polko igral, torej je bil Janez za vaako delo poraben, če ga tudi v kuiiinji niso marali.
Sicer ni lepo ali opomniti moram še, da je bil Janez v zvoniku tudi včasih nekoliko muhast, rad je na mimogredoce iz zvonika na kakega pljunil; nekoč je dobil mož na suknjo široko mokro Uiko, mož se jezi, Janez se mu smeja ter se oglasi: »Oče, če imate korajžo, pa vi name kaj gor spustite." Janezu se je to dobro zdelo in pravi: „Pa dajmo še eno zabrenkati."
Meščan.
♦ ir ■*
Piše 86 naui:
Iz Mirne peci. Lepa cerkvena slovesnost sa je vršila na praznik vnebohoda Gospodovega v naši župni cerkvi, namreč blagoalovljenje kipov presvetega Krca Jezusovega in prealadkega Srca Marijinega. Na občeznani neumorni in vzglediii vpliv prečastitih gospodov duhovu.kov na svoje farane vzbudil je še prav posebno pri Marijini družbi posnemanja vredno misel, da ae nakupita omenjena kipa s pomočjo milodarov družbe in a prispevki vseh župljanov. S posebno pridnostjo nabirala je Marijina družba potrebnih novcev pri za vae lepo in dobro vnetih in radodarnih Mirnopečanih. V najkrajšem času je bil denar skupaj, naročili so se leseni kipi pri tvrdki J. Krajec naal. v Rudolfovem, Obe sohi ste delo domačega umetnika Fr. Cibra v Kandiji. Akoravno sta oba kipa jako lepo delo, vendar presega kip presv. Srca ,Tezusovega glede umetnosti druzega v veliki atopnji.
Na omenjeni praznik popoludne bile ao tedaj te podobe slovesno blagoslovljene. Na povabilo Mirnopečanov prihitel je milostljivi in prečastiti gospod prošt n'ivomeški dr. Elbert Sab. sam, da je izvršil blagoalovljenje ter tako s svojo navzočnostjo visoko povzdignil lepoto te redka slovesaosti. Vsi župljani, na čelu Marijina družba, smo mu iz srca hvaležni za izkazano čast in prav poaebno Še za njegov jedrnati in ginijtvi govor. S v srce aegajočimi besedami navduševal in ogreval je vse naTzoČe k trajnemu in prisrčnemu častenju in češčenju presvetih Src. Marsikatero oko videlo se je solzno in lahko trdimo, da je bila vsa ogromna množica navzočih ganjena Íii vneta do ljubezni Božjega in Marijinega Srca, katero je znal prečastiti gospod govornik tako mično in prikupljivo popisati. I^aj bi milosti ji veni« gospodu proštu ta presveta Srca bogato pgolačala njegov trud in njegovo požrtvovalnost ob tej priliki':' — Ostane tedaj ta sloveani dan vsem Mirnopečanom v v na/'^P®*^™ spominu.
Iz novomeške okolice. (Velika nadloga za kmeta) Med razne nadloge, ki tarejo kmeta, spada tudi cigan<ika nadloga, To breme, ki ga imamo gospodarji po raznih dolenjskih ■okťítjih, ae ćuti ćitn dalje liuie. Kmet, ki iistefcka izhaja in kateremu je gledati na vsak vinar, ne more dandanes mirno trpeti, da mu delajo c gani »kodo po hustah in drugiL zemljiščih. Kmet se z»reda in ćuti Oimdalje bolj, da je prikrajšan v Hvojih post-etnih pravicah, da ne uživa tistega varstva, ki mu je po postavi zajamčeno in da trpi krivic », ker se pusti «iganoir mirno uživati tujo last. Zato pa je skrajni čas, da se tudi [ri lias glede ciganov kaj izdatnega nkiftne in da reái kmeta te dolgotrajne nadloge. Zidnjič si hoteli kmetje iz G-. pregnati cigane iz lioste- uîgani so se ziperstavili in ni dosti manjkalo, da ni [rišlo do obžalovanja vrednega nastopa. Kaj liam je storiti? — Kako naj ae prsestniki rešimo te nadbge, ki se tuli zaraditega Čim dalje huje čuti, ker se cigani po Ktovilu množe? — Naše mnenje je, da se morajo merodajne oblasti za to brigati. Pj'ed vsem je ohĆina poklicana, da skrbi za urejene razmere v svojem kraja. Kar ne more obćina v tem pogiedu storiti, naj store druge merodajne oblasti, ki so "V to poklicane. Na vgak način je pa skrbeti, da kmetje ne trpimo Ěkodo in da se nas popolnoma varuje pred to nadlogo, katero trpimo že itak predolgo Časa. Ne zahtevamo druzega, kakor da se varuie naša lastnina in da se nas po dolgem času že enkrat reši teh zajeialcev.	Kmet,
»It-»
DomaČe vesti.
(Konferenca) sodalitatis Ss. Cordis Jesu se bo vršila za novomeško dekanijo binkoštni torek 21. t. m. ob 10, uri dopiiludne v Šmarjeti.
(Osebne vesti,) Mil, g. Ivan Stariha, skof v LeadI, Južni Dakoti, Severni Ameriki, se mudi v Toplicah v svrho zdrai ljenja; obiskal bode Semič, svoj rojstni kraj, dne 27. t. m, pa Novo mesto, koder bo ta dan gost mil, g. prosta, tei' se isti dan odpelje proti Liubljani v Rim, Predsednik graškega višjega dež, s jďiŠĚa prebi, g, vitez Pittreich je v dneh od 9. do 11. izvršil vizitacijo okrožnega sodišča v Novem mestu. — 6, župn k Plevaneč se je precej pozdravljen vrnil v Sotesko. Naj sft,skoio docela pozdravi!
(Šolske vesti,) Pismena raitura na c, kr. viiji gimnaziji v Novem mestn se začne 22. t. m,, ustmena pa 18. julija; sklep šolskega leta bo 6, julija.
(Poročil ae bo) 16. t. m. g, dr, Leopold Žužek, kr. vladtii koncipist z gdč. Martino Slane
(Volitve.) V Novem mestu je dobil g. dvorni svetnik Suklje 47 izmed oddanih 69 glasov.
(Koze) 86 bodo letos stavile v novomeškem okrožju sledeč« dneve: V torek, 11. junija v Prečini ob pol 2., v Mirni peči ob pol 4,, na V. Katu ob pol 6. nri popoldne, V sredo, 12. junija v Smihelu ob 9., v lludolfjvem (dekliška šola) ob 10. uri ditpoldne; na lïuprévrbu ob pol 2, v Stopičih ob 3., v Podgradu ob 5. uri pop. — V Petek, 14. junija na Slatniku ob 1, v Brusnicah ob 2 , v Orehoyici ob 3., v Beli cerkvi ob 4., pri Zorkotu ob četrt na 6 , v St. Petru ob 6. nri pf^p. Pregledovanje se vrši ob istili urah teden pozneje. V Eudolfovem, dne 14. maja 1907.	Ur. P. Defranceschi.
(Na Gorjance!) Prvo letošnje duhovno opravilo pri sv. Miklavžu na Gorjancih bode v nedeljo dne 2. junija. Ob 10. uri sv. maša in pridiga,
.(Volitve.) Z-i novomeški ,in črnoraeljaki okraj je bil izvoljen g, e. kr. dvorni svetnik Šuklje z 246i glasovi. —
Kočevje g. knez Auersperg z 1960 glasovi, (Obergfoll 704 glasove). Za kočevski okraj g. Jaklič 2704 glasove. — ^ ^iwbljani bo ožja volitey med Hribarjem inKregarjem.
Koroškem je izvoljen slovenski poslanec Grafenauer.
(Nesreča.) 16. m. m, je 171etni Anton Perko iz Vel, ^tovca vozil gnoj na njivo. Njegov očem Janez Sašek je bil tudi zraven. Na strmi njivi je Perko voz podpiral, da bi se ne zvrnil in SaSek je poganjal voli. Ker je bilo polzno, padel je Perko pod voz in prišel z glavo pod zadnje kolo, kater« mu je glavo teŽko poškodovalo. Pripeljali so ga v bolnišnici) Usmiljenih bratov v Kaudiji.	d. . . (Ogenj.) 20, m, m. okoli 3. nre pnpoludne naatal je v 8«pi Franc Hervolja v Mirni peči št. 32 ogenj, kateri je v
kratkem času šupo, hišo, hlev in kozolec popolnoma pokončal ter 1600 K fkode naredil. Zavarovalnina znaša 700 K. Otrok« je soseda Ana Saje iz hiše, katera je že gorela, rešila. Domači ognjegasci fo se potrudili na vso moč, da se ogenj ni razširil in tako še večje ntsreče povzročil. Ogenj je povzročil 7 letni sin poškodovanega Matevža Hervolj, kateri je bil se s štirimi mlajšimi otroci sam doma puščen.	d,
(Ogenj. Dne 14. t. m. ob polu 10 uri zvečer sta pogorela kozolca posestnikov Jakseta in Čampata ob Krki nasproti Novem mestu,
(Današnji list) obsega deset .strani.
Gospodarske stvari.
—	(Koujerejski odsek) namerava nakupiti več vročekrvnih in mrzlokivnih, 3-6Ietnih plemenskih kobil (arabskega in angleškega, oziruma pincgavskega plemena) za nakupno ceno 700—1000 kron ter taiste dobrim in zanesljivim konjere^eem za približno ceno 400 — 700 K prepustiti, ako se dotični zavežejo, prevzeto kobilo skozi 6 let za pleme rabiti. Nadaljni pogoj je, fta se sme dotična kobila pred šestimi leti le z dovoljenjem konjerejskega cdseka, toda le zopet konjerejcem na Kranjskem prodati, Konjerejci, kateri Želijo eno ali več tacih kobil prevzeti, naj najkasneje do 1. junija t, 1, to konjerej-skemu odseku v Ljubljani naznanijo ter ob enem navedo, katerega plemena kobilo želijo in katero vsoto pr.bližno so pri-pripravljeni za kobilo dati. — (Važno za konjerejce na Dolenjskem.) Konjerejski odsek namerava v St. Jerneju ali v okolici napraviti tekališče (skupni pašnik) za žrebeta. Konjerejci se poživljajo najkasneje do 1, junija t, 1, pri konje-rejskem odseku v Ljubljani zglasiti, koliko žrebet namerava vsak na ta skupni pašnik poslati. Pogoje se izve od konjerejskega odseka v Ljubljani, — Samostojni konjerejski odsek c, kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani
—	(Tečaj za pridelovanje krme.) Pridelovanje krme je v zvezi z živinorejo najvažnejša panoga domačega kmetijstva. Obilna m dubra krma je glavni pogoj napredek živinoreje, ki je v naši deželi glavni vir gospodarskih dohodkov. Ako zboljšujemo pridelke krme, zboljšujemo ob enem tudi živinorejo. Pridelovanje krme se da pri nas še v marsikaterem oziru zboljsati in tudi razširiti, Pogostoma se delajo pri nas napake tudi v tem pogledu, da se zaledinjenje njiv prepusti naravi (da se njive same obraatejo s travo), dalje da se seje sempir (seneni drobir) namesto dobrega travnega semena ali pa da se sejejo malovredne in slabe trave. Namesto goste ruše dobimo v tem alačaju redko in p imanjkljiyo rušo, med katero r^ste plevel in slabe trave, ki kvarijo in znižujejo pridelek v vsakem oziru, Zi zboljšanje košenj je treba, da se žlahtne trave in detelje skrbno posejejo Za tako setev je pa patreba, da poznamo dobre in slabe trave, da
1 jih poznamo glede trpežoosti, vnanje rasti in težnosti. Vse to se bo poučevalo v tečaju, ki se priredi 27. in 28, maja na Grma. Zito pa vabimo vse, ki se želijo tečaja udeležiti, da se nemudoma priglasijo pri vodstvu šole na Grmu, ^ _ (Oddaja plemenskih prašičkov jorkširske " pasme, C. kr. kmetijska družba v Ljubljani oddaja plemenske mladiče pod sledečimi pogoji; 1.) Prašički se oddajajo po 10 in tudi več tednov stari in sicer kakršna starosti se dobe. 2.) Cene prašičkom so za polovio nižje, kakor jih plačuj« družba, 3.) Oddajajo se ali sami mrjaščeki ali pa svinjica z mrjaSčekom vred. 4.) Kdor prašiče dobi, se m;>ra pismeno zavezati, da jih obdrži za pleme, dokler bodo sposobni; da naznani odboru, kadar jili neha imeti za pleme ^ slednjič da bo pripuščal mijasca tudi sïinjam drugih gospodarjev. — Pri nas na Dolenjskem je pomanjkanje mrjascev, zato je potrebno, da skrbimo za nje, kadar se prilika nudi.
—	(Grintave noge pri kokoših) Kokoši postanejo kakor podgromaste in šepave, ako se zarede na nogah „grinte" ali pršiće, kar poznamo na tem, da ae napravi po nogah debela in razpokana skorja, ki izgleda kakor škrlup. Tako obolele noge se zdravijo s tem, da se mažejo s čopičem, ki se namoči v potroleju pomešanem s karbolno vodo. Priporoča se tudi, da se skorja zmehča z mazivnim milom in odrgne in da se mažejo noge potem še s kreolinovo mažo.
Darovi za dijaško kuhiryo v Novem mestu.
SI. křanjíka hruDÍlnica 100 K. Mil. g. proSt dr. Elbert za leto SO K. Velei. g. inptiik I. Saleliar la mesec aptil m inftj 30 K. Uospa Foršek 2 K. Koto mesto in Kamlija *a mesen maj 38 K 60 h. G, Fr. Znpančič 5 K, Blag. g. ravnate^ Ft, Bnitiik za G mescev 18 E. O. Fr. Možina, poeeatnik in trgovec 2 K.	Or. Jos. Marinko.
Loterijske številke. GRADEC, 4. maja	71 82 73 ^13 2
TRST, 11. maja	73 51 23 68 36
RAZGLAS.
(142)
Podpisano mestno Županstvo naznanja, da se bode dne 24. maja 1907 ob 11. uri dopoldne v mestni pisarni vršila
dražba za odd^o pobiranja šotornine in prostornine ob
sejmih in tržnih dnevih v Rudoifovem za dobo treh let,
to je: od 1. junija 1907 do 31. maja 1910. Izklicna cena je 5150 K. Dovoljene so tudi pismene ponudbe, vložene do 24. maja 1907 do IL ure, katerim pa mora biti priloi.ena varščina 10"/(j izklicne cene v gotovini hranilnih knjiž cah ali vrednostnih papirjih. Dražbeni pognoji so v pogled med uradnimi urami T mestni pisarni.
Mestno županstvo Rudolfovo, dne ti. maja 1907.
Lepo soinčno stanovanje
je za oddati v hiši rokodelskega doma v Novem mestu. Natančneje pri upravništvn Dol. Novic. (06.0-4)
3©
Lbpd prostorna hlet, ^ 1
V iiiijeiu 8e takoj onda
velika trgovina!
z mešanim blagom na zelo «godnem prostoru na Sutni pri Sv. Križu na Dolenjskem. Več se izve v trgovini na Šutni, ali pa v trgovini g. A. Štanaerja v Krškem,
Iíi8a z lepim vrfdin
na glavnem trgu v Novem mestu št. 88 je na prodaj pod prav ugodnimi plačilnimi pogoji.
Hiěa je v najboljšem stanu ter ima v pritličju lepo prodajalno, s zraven spađajočimi 3 sobami, kuhinjo in z vsemi drugimi pritiklinami. V prvem nadstropju so 4 sube in drage potrebš&ine. Stanovanje ima razgled na trg in na drugi strani na vrt. Vrt je pripravljen tudi za stavbiače, ker leži na licu ulice.	(i480-l>
Natančneje pri gosp. S. pl. Sladoviču v Novem mestu.
Hiša Št. Z17 z vrtom
se takoj proda. Oboje leži pod kapiteljnom na prijaznem prostoru. Hiaa je zidana, ima dve sobi, vežo, ki je ob enem kuhinja, ia obokano klet.	(i20-o-2>
Natančneje pove upravniStvo „Dolenjskih Novic".
Mesečna soba
obstoječe iz štirih sob in vsemi pritiklinami je s 1. junijem oddati v g. Bergmann-ovi hiši na Glavnem trgu v Rudoifovem. Natančneje ravnotam. (87-0-5)
v novi hiši st. 77. v Kandiji v mirnem kraju se takoj odda. Več se izve ravno tam.	{121-0-a>"
tlKli
iitlinČe se
odda v najem. Več pove upravništvo Dol. Novic.
WtF' Lepa bordoriideča bar/uiiasta
salonsha garnitura,
obstoječa iz 1 zofe in 6 favteljev ter prostorna popolnoma opravljena poselska postelja s predalom za obleko (Ta-felbett), se radi odpotovanja proda. 'Wí "VU "VQÍ
Kje, poizve se pri upravništvn tega lista, (123-0-2)
Mladi prepeličarji
stari sest tednov," zelo lepi, rujavi in tigrasti, znamenite pasmi iz CeŠkejia, 80 na prodaj pri H. Ohm lîreitenan, Novomesto. Peski po K, pesica 10 K.
Hiša nt, 242 na Loki tik pod novo žensko bolnico v Novem mestu se proda iz proste roke pod prav ugodnimi pogoji. (84.0'6>
Več pri lastnici: Alojzija Pintar, gostilna „pri Lipi" v Kandiji.
Dve prodajalni
ste za oddat v najem v Kndolfovem na Vel. trgu v hiši g. pl. Fichtenaii.
Ravno tam se dobi več let staro	(62-h-6>
i: žganje tropovec in drožnih v večji množini.
Hlevsko deklo
in hlevskega hlapca
sprejme proti prav dobremu plačilu kôj v službo vodstv» deželne kmetijske sole na Grmu pri Novem mestu. (t80-o-2)
SL občinstvu, gostiloičarjem, kakor tuđi čast. duhovščini uljudno Daznanjam, da imam v svoji zalogi v Rudolfovem
različna bela, ruđeea in crna, pod vsako preiskavo zanesljiva pristna vina, kakor tn«li inašiia vina,
katere dobivam le iz viiiogradnižke društvene kleti Buje Istra. Proti tem kvalitetam vina, kakor tudi «enam je izključena vsaka konkurenca. Imam tudi zalogo Puntigamskega piva v sodčkih in steklenicah, kakor tudi raznovrstna žgatija, vinski drožnik domačega pridelka liter 4 K itd,, vse po jako vrednih
£enah. v [.rav obilna naročila se apOBtovaniem priporoéiijem
(150-3.1)	Jos. JîliCaZ,
GRUŠT


na prodaj, 8 in pol m dolg in 5 in i>ol m širok, se dobi po prav nizki ceni pri v. Kavseku,
(147-iM)	Smolinja vas št. 11 Novomesto,
"stanovanje i
c&jl'oj'ccc	íoř» -i-ii v:>^■^ni y>t\ïikUnami
j-c ÍZj avg-ti-ítom o33aU v -Ívili ot. ^ v íícin-£'íaL'alld'l^l^j■^• -i> yitodaj^a tni cKaí tcfic.
Na Peščeniku při Gotni vasi p. Novo mesto je Ciio-3-3>
no prodaj nehaj posestva ■■
za stavbi) jako pri|n-avno, obstojeôe iz (»kolu 15 mernikov po-setve njive in 3 voze krme. Več se izve v Gotni vasi št. 27.
= SmopnicB.
Prodaja smrecinega lesa
v zelo znižanih cenah.
Prodaja se vsak drugi in četrti torek v mesecu pri tovarni na Gorjancu,
Večja oddaja lesa se preskrbi pri oskrb-ništvu Rupercvrh. m m m m m m (4-iG-io,
Posebno znižane cene so za : hmelne late in špiravce.
Odpadki lesa na ža^i v Eaadtji, trdega meter K 3, mehkega pu K 2, žaganje 100 kg po 40 vio. Dabiva se izključno
le po trgoïmi gosp. KASTELlC-a ? Kandiji. Dračje iz Kuperčvrha po K 6 ^0 meter, drva meter po K 6'80.
m^ ŽENSKE LASE. -»0
zmešane in rezane kupujem in plnčam po najvišji ceoi. Izdelujem vsa vlasuljarska dela. V zalogi Imam fina loaletna mila od 20 v naprej, prave francoske parfume, četke za zobe, Odol, Kalodont Itd. Odlikovana tekočina Bayrum proti Izpadanju las In očiščuje prhut.
Si)Ûštovanjem se priporoCam Ivan SveteC, (7-20-10) brivec in vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg, [Nasproti mestne hiit.)
Hiša v Žabji vasi št. VS
je iz proste roke na prodaj. Hiša ima 2 sirani, 4 sobe, 2 kuhinji, lepo klet, shrambo In velik vrt. (108-3-3) Hiša je pripravna za gostilno ali prodajalno, ii^ Natančneje se izve pri sodarju v Žabji vasi.
Nova hiša na prodaji
lilizu farne cerkve v Velikili Hruanicah je po ceni takoj na prodaj vsleđ smrti poseataice, lepa na novo, 1906. leta zidana liiša št. 114, v kateri je bila dobro obiskana prodajalna z vso opravo za trgovino, ter pripravna za g'ostilno, Ilisa ležt ob okrajni cesti. Pojasnila daje Franc Mrak, posestnik v Vel. Brusnicah št. 20. (i3fi.2-i)
Premisfjevatijtt o Srcu llftri,je, napisal Jjaiiislav Hruvftt so m dubiti v nekaterih iivodih v kuji-gaini J. Kraj eo n «al v Novem mestu 8 puStnino Treil po K 1-90.
Poskusite
priporočile ^^ i = izdcihe =
Tydropefoparne hrani
p Pragi Vili. Cimcnifizjsrorl
Tům proge (šuelarje)
kupuje v velikih in manjših množinah do konec marca "lesca 1908 po sledeči meri: 2-60 m -I- 24 cm i-14 cm Jos. Samsa, parna žaga Ilirska Bistrica.'
i^graščini Strugi ^^edf
dobro vino domačeoa pridelha
"d 56 litrov nadalje v vsaki množini po različnih nizkih cenah. Tudi vino za delavce po zelo nizki ceni je tukaj dobiti, (118-3-1)
mno
lastnega pridelka se jtro-»liija Y graščini Jiajïiof l>ri Riidoltovem.
(139-3-1)
Zglasiti se je pri C. Germ Rudolfovo.
za umettii mlin se takoj sprejme proti primernemu plačilu.
(1403-1)
Hiša
it. 197 na Bregu v Novem mestu na prodaj. Hiša je se nova in z opeko krita. Gena se izve pri Matija Krste na kolodvoru v Novem mestu.	(143^
(Flance), prav lepe in najbolje sorte, kakor kapus (glavato zelje), vohrovt, nad- in podzemne kolerabe je dobiti po 1 K 100 kom. pri opravniku na Grmu.
Aktiva.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
llacnu bilance koncem decembra 1906.
Pasiva.
	1 1	Hranilnični zaklad.	K	• h'		1 !
I	! Račun	hipotečnih posojil.....	37,877.422	' 48		
II.	n	posojil občinam in korporaeijam .	1,405.050	! 07		
111.	n	3% občinskega posojila , , .	574 53a	i 36		
IV.	n	posojilnih obresti......	383.905	07		
v.		lombarda........	7.860	—		
VI.		obresti lombarda......	148	08		
VIL	I)	menjic.........	738.000	—		
VIIL		obligacij ,......,,	26,726.798	60		
IX.	i tt	obligacijskih obresti ....	236.876	98		
X.	n	zastavnice........	209.173	57		
XI.	B	kreditnega društva.....	910.489	26		
XII,	n	dolžnikov........	2,419 408	72		
XIV.	n	prodanih posestev.....	3.575	88		
XV.	It		14.525	25		
XVL	n	hranilničnih premičnin ....	11.252	97		
XVII.	n	premičnin starega strelišča . .	820	—		
XVIII.		zaloge.........	3,333.034	69		
XIX,	n	blflgajue.........	476.398	62	75,328 162	59
		Rezervni zaklad.				
XX	i Račun	obligacij.........	6,250.487	60*		
XXI.		obligacijskih obresti.....	19.656	67		
XXII.	TT	posestev .........	2,920.893	49		
XXIII.	n	blagajne.........	19.948	33	9,210.986	99
		Penzijski zaklad.				
XXIV.	Raćun	obligacij.........	663.000	—		
	i "	obligacijskih obresti.....	1.866	66		
	T*		11.381	60	566 248	26
					85,106 396	84
XXV. XXVI
XXVII.
xxvni.
XXIX
XXX.
XXXI. XXXU.
xxxin, xxxiv,
XXXV.
XXXVI.
XXXVII. XXXVIII
XXXIX. XL. XLÍ. XLII.
XLIII.
Hranilmčni zaklad.
RaĚttn hranilnih vlog K 69,496.342 98 „ hran. vlog starost, hranil, a „ 623,993 99 „ hran. vlog starost. hranil, b ^ 228.393 46
„ obresti od posojil.....
„ lombardnih obresti.....
„ menjicnih obresti.....
„ zaloge..........
„ zaklada starost, hranilnice , . .
„ dobrodelnih darov.....
„ npnikov .........
„ ženske bolnice v Novem mestu . „ nstanoTnega zaklada . . . .
„ gotovina zaloge......
„ izgube in dobička: Cisti dobiček;
hranilnega zaklada K 70.123 84 rezervnega „ ^ 143.721 63
Rezervni zaklad.
Račun spec, rezervn. zaklada za kurzne
diference ........
„ spec rezervnega zaklada za prodana posestva......
„ spec, rezervnega zaklada za potresno posojilo......
„ rezervnega zaklada ; lastno premoženje Kranjske hranilnice. . .
Penzyski zaklad.
Račun lastnega premoženja koncem decembra ], 1906 ......
69,347.730
187.880 30 8.123 3,332.034 93 74.431 2,146.542 15.000 460 2.000
213.845
1,530.948 41.209 164.200 7,474.627
43
58 38 38 69 40 92 34
47
75 30 70 24
78,328 162
9,210.986
666,248
69
99
26
85,105.396 84
Upravno premoženje lioncem decembra 19D6:
■ K 75,328.162 59 , , „ 9.210.985-99
Hranilnični zaklad Rezervni zaklad , . PeDzijski zaklad . ._ Skupaj
566.248-26
K 85,105.396-84
Obresti za vloge: 47i> — Rentni davek plaia hranilnica.
„ za hipoteč, posojila: 4V27*>Í zatipoteč posojila na Kranjskem do 600 K: ^''/ik „ za eskomptovanje menjic in lombard:
Ravnateljstvo Kranjske hranilnice.
(lostiiiia Ferlić, Plavni ir^^
Mah&z dr a^n^i k
iz Ljubljane, Špitálské ulice št. 7.
t "2-0 ň
Ordinira vsaki pondeljek od 10. -5. ure.
FAFF
v «i
$mm
(i t
Ljubljana, rotovški trg 9.
80 najbolji za dnižicske potrebe, kakor: šivanje, vezenje in krpanje, nepre-segljivi za obrtne namene, ter šivaj» naprej in nazaj idoči. (Kugellager !}
ďUvni zastojmik:
Fnuic Tschiiikel,
- — — Kočevje, v gradu.
Prodajalka
v

I
VvMi ljubljunskil
ueliha žgalnicQ have,
Karel Planinâek, Ljubyana, Dun^ska cesta.
Električni «brat, tedaj večkrat na dan sveže žgana kava; izvrstna kakovost, najtioljâi arama, krepkeg^a oknsa. Najnižje cene za posamezne vrste in za naj-prizDanejše zmezi.	(29-12-5)
Pošiijatve od 3 kg naprej poštnine prosto.
Naznanjam, da sem prevzela v prodajo na svoj račun veliko zalogo vsakovrstnega
na debelo.
dobro izurjena v mešani stroki, je službovala mnogo let na enem in istem mestu na deželi, ter ne pod 30 let stara in
istrijanshega vina
Klet se nahaja v g<»3p. Mohorjevi liiii ět. 209. Cene so zelo nizke, blago pa izborno dobro. NaroĚiJa se sprejemajo v Novem mestu v liisi št. 172, sv. Jurja ulica,	(134-3-2)
V obilni obisk in velecenjena naroĚila se najvljndneje priporočnje
= ANA JENEWEIN.
I HiïM Ï jraK
samo 6 dni
vozijo brïoparniki „trarcoske prekomorske družbe."
Edina najkrajša črta.
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje samo
z dobrimi šolskimi spričevali, tudi nemščine nekoliko rmožen, iz poHteoe hiše, sprejmeta ^e	(103-4-3)
pri tvrdki J. Razboršek, Šmartno pri Litiji.
V
(26-24
oblastveno potrjena potovalna pisarna
Ljubljani, Dimiijska cesta nt. 18.
•9) naspnisti znane gostilne pri „Figoven".
isio^.o) fyy-ij-jja strojev in železolivarna
K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska)
se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor:
plugov, bran, sejalnili strojev, strojev za žetev In košnjo, vitlev, mlatilnic, žitnih Čistilnic in od-biralnikov (trijerjev), slamoreznic, reporeznic, koruznih robkarjev, drobilnih mlinov, parilnih kotlov, grozdnih in sadnili mlinov in stiskalnic Itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovi); motorjev in lokomobll, vrtalnih sbojev in strojev za kroženje obročev. Popolne opreme opekarn, âamotnih in tovarn za mavec, anr Zmerne cene. ugodni plačilni pogoj)
mm^m Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznanji, m^h
Ceniki (o kmetijskih strojili slovenski) zastonj In poštnine prosto. Dopisuje slovensko.
Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strojev v Ljubljani: J, X^OXXlSltiČ, Dunaiska cesta štev. 31.
Ustanovljeno leta 1818.
Mengišha pivovarna
]ulija Stare-ia ima v svoji zalogi v Novem mestu pri ho-lodvopu. v restavrocili pri Dol. železnici gosp. Fr. Ferho-ta
vedno izborno Marčno pivo
v sodčhih in stehlenicah na drobno in debelo.
Cene zmerne.
ií:!'"»
Postrežba točna,
Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega (S3-i2-7j
istpijanshego vina,
belega in črnine, refoika, muškata, potem rakije po primerno nizkih cenah na prodaj. Za pristnost in solidno postrežbo se jamÈi.
Ivan Pujman, trgovec in posestnik vinogradov v Vodnjana-Dignano, drž. železnica, latra.
Steckenpf erd - lilijsko-znlečiio milo
Bcrgmanna & Co. Draždani in Tečin n. L,
je in ostane glasotn vsak (Un do^lih priznaliiic, najuspešnejše vaeh meilecinalnih mil proti pf;gam iialtor tndi v dušeno in obranitev nežne, mehke kože in rožnate polti. — Dobiva se po 80 T ko)nail t Tseb lekarnah, drožerijah, parfume rij ah, trgovinah mila in lirivnicab.	(99-SĎ-3)
miiittmtutttttiiinumtnuinmmii
8 Tovarnar Franc Nechvíle ~ ••
•• aa Dunaju, V. 1., Margarethenstrasse Nr. 98
ii ---
J J	priporoča p. n, vinogradnikom, društvom in gostilničarjem svoje izdelke in sicer:	••
•S patentovano trtno škropilnico Avstrija", ročne in naiirbtnc /vep-S8	„Vimlobonn", Škropilnice />a drevje, sušilnice za sadje, kakor --
tudi VHC potrebno orodje za vino in pivotoc ter za kletiirstvo, kakor: •• . grozdne in sadne mline in stiskalnice, jtunipe in cevi za vino i. t. d.
§
Odgovorni nredmk Fr. S>l. Witzt.
Udajate^ in laloimk Urbtn Horvat.
Tisk ]. Krajto, niti.