2022 www.alternator.science

3

Uvodnik

Draga bralka, dragi bralec,

V rokah držite prav posebno – tiskano – izdajo Alternatorja, strokovne spletne revije za znanost in o znanosti. Alternator, ki ima sicer svoje mesto v digitalnem okolju, je prvi slovenski spletni portal, ki ga na dostopen in strokoven način ustvarjajo raziskovalke ter raziskovalci različnih znanstvenih področij, s tem pa se skušajo sami približati širši javnosti.

Spletna revija je vzniknila februarja 2020 – torej ravno v času, ko se je z namenom zajezitve širjenja koronavirusne bolezni družabno življenje začelo seliti na splet. Čeprav se zdi, da se je svet tedaj ustavil, pa raziskovalni rezultati kažejo ravno nasprotno: raznolikost in količina znanstvenih vsebin, ki se je v teh letih nabrala na našem spletnem mestu, pričata o tem, da so spremembe edina stalnica v našem življenju. In ravno te spremembe vedno znova omogoča prav znanost.

Resnični izziv ni v tem, da bi se izognili kaosu, temveč da bi v njem našli red. V svetu hitrih sprememb se zato za trenutek ustavimo in preberimo, kar imamo pred sabo: kvalitetne znanstvene vsebine, ki ko-municirajo znanost na način, nujen slehernemu človeku: s ponovno vzpostavitvijo kritičnega mišljenja in samorefleksije. Brati pomeni misliti in razumeti, brati pomeni delovati.

Uredništvo Alternatorja vam želi, da bi z veseljem in zanimanjem prebirali znanstvene zgodbe, sploh tiste o boljšem jutri. Zato vam v roke polagamo tole revijo – revijo, ki ji za njeno preživetje niso nujne le objave, temveč predvsem vzpostavitev celovite znanstvene skupnosti. Upamo, da vam bo izbor člankov, ki jih najdete v reviji pred vami, omogočil razumevanje kompleksnih pojavov ter vas napolnil z novimi dognanji.

Uredništvo Alternatorja

Kozma Ahačič

Inštitut za slovenski jezik

Frana Ramovša ZRC SAZU

Špela Vintar

Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta,

Univerza v Ljubljani

Marijan Dović

Inštitut za slovensko literaturo in

literarne vede ZRC SAZU

Matjaž Ličer

Agencija RS za okolje; Morska biološka postaja

Nacionalnega inštituta za biologijo

Lojze Žust

Laboratorij za umetne vizualne spoznavne sisteme,

Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza

v Ljubljani

Matej Kristan

Laboratorij za umetne vizualne spoznavne sisteme,

Fakulteta za računalništvo in informatiko,

Univerza v Ljubljani

Natalija Majsova

Oddelek in katedra za kulturologijo, Fakulteta za

družbene vede, Univerza v Ljubljani

Tom Turk

Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta,

Univerza v Ljubljani

Miha Hafner

Katedra za kazensko pravo, Pravna fakulteta,

Avtorji

Univerza v Ljubljani

5

Arne Praznik

Odsek za sintezno biologijo in imunologijo,

Kemijski inštitut

Matej Huš

Odsek za katalizo in reakcijsko inženirstvo,

Kemijski inštitut

Marko Kovač

Center za energetsko učinkovitost,

Institut “Jožef Stefan”

Simona Gomboc

Oddelek za psihologijo, Fakulteta za matematiko,

naravoslovje in informacijske tehnologije,

Univerza na Primorskem

Franci Lazarini

Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru; Umetnostnozgodovinski inštitut

Franceta Steleta ZRC SAZU

Barbara Breznik

Oddelek za genetsko toksikologijo in biologijo raka, Nacionalni inštitut za biologijo

Paul Freedman

Oddelek za zgodovino,

Univerza Yale

Miha Nemevšek

Odsek za teoretično fiziko,

Institut “Jožef Stefan”

Alenka Zupančič

Filozofski inštitut ZRC SAZU

Kazalo

Kdaj in kje se je zares začela knjižna slovenščina?



8

Z nevronščino v prihodnost

10

Zakaj se je vredno ukvarjati s cenzuro nasploh in zakaj z literarno cenzuro v 19. stoletju?





14

Prepletanje umetne inteligence in fizike pri napovedovanju obalnih poplav 18

Making the Most of a Past’s Futures: Soviet Space Science Fiction between

Projection

and

Recollection





22

Komuniciranje znanosti v boju z družabnimi mehurčki v času pandemije 26

Dvorezni meč nevroznanosti v kazenskem pravu

30

Vse, kar ste želeli vedeti o cepivih RNK



34

Lažna znanost



38

Klimatske spremembe kot Veliki filter razvoja (naše) civilizacije 42

Dunning-Krugerjev učinek: Ko ne veš, da malo veš

46

Dvakrat postavljena cerkev



48

Z imunoterapijo nad izvor tumorjev – tumorske matične celice 52

Why Food Matters

56

Razpad vesoljnega vakuuma



60

»Konec«

64



Kdaj in

kje se je zares

začela knjižna

slovenščina?

Številka: 02/2020

Avtor: Kozma Ahačič

DOI: doi.org/10.3986/alter-

nator.2020.02

Prvi celoten prevod Biblije v slovenski jezik leta 1584, avtor: Jurij Dalmatin, hrani: NUK, foto: Arne Hodalič V raziskovanju starejših dob lahko že droben po-Primoža Trubarja iz leta 1550, ne bi bile iz tiskarne datek spremeni celo verigo sklepov in hipotez.

Petra Frentza v mestu Schwäbich Hall v Nemči-

Zanimivo je, da je ena od takšnih verig sklepov

ji. S tem odkritjem se je zamajala vrsta ugibanj,

in hipotez vezana celo na prvo slovensko knjigo

ki so slonela na predpostavki iz leta 1799, ko je

in da nam jo je uspelo razrešiti šele v minulih le-

Christian Friedrich Schnurrer v svojem prispevku

tih: Katekizem Primoža Trubarja ni bil natisnjen o slovanskih tiskih v Württembergu navedel kot

v Tübingenu, kakor smo se učili doslej, ampak v

najverjetnejše mesto tiska prvih dveh Trubarjevih

bližnjem mestu Schwäbisch Hal . O letu 1550 kot

knjig mesto Tübingen v Nemčiji. Iz tega sklepa je

letu izida pa ni več dvoma.

namreč izhajal sklep, da je moral biti tiskar prvih

dveh slovenskih knjig Ulrich Morhart, čigar de-

»Krivec« za to zanimivo odkritje je bil nemški raz-

lavnica je natisnila tudi nekatera nadaljnja Tru-

iskovalec Helmut Claus. Leta 2013 je v uglednem

barjeva dela. Tak zaključek je bil sicer logičen,

Gutenbergovem letopisu objavil podatke, ki ne

ni pa temeljil na nobenem stvarnem viru, le na

dopuščajo nobenega dvoma, da črke in inicialka

Trubarjevih formulacijah iz pisem in uvodov, kjer

L, uporabljene za tisk Katekizma in Abecednika pojasnjuje, da ni kršil prepovedi tiska.

9

Tudi sicer so bile z viri težave: vrsta raziskovalcev vsem naslednji trije vzroki. Prvi je tale: po

so predvsem naslednji trije vzroki. Prvi je

se je zavedala, da glede razumevanja Trubarjevih

posebnih božjih ukrepih in milostni naklon-

tale: po posebnih božjih ukrepih in milostni

izjav o letu (s tem pa tudi o kraju) izdaje Katekizma jenosti presvetlega visokorodnega krščan-naklonjenosti presvetlega visokorodnega

ni vse tako, kot bi moralo biti. Podatki se niso uje-skega kneza in gospoda, gospoda Krištofa,

krščanskega kneza in gospoda, gospoda

mali, kar so dosedanji raziskovalci reševali različ-

vojvode württemberškega in teškega [...]

Krištofa, vojvode württemberškega in teške-

no, ob tem pa so bili vselej v določeni zadregi, saj je so se vse zgoraj navedene slovenske knjige

ga [...] so se vse zgoraj navedene slovenske

bilo treba spregledati zdaj to, zdaj ono Trubarjevo

natisnile v Tübingenu – za časa interima

knjige natisnile v Tübingenu – za časa interi-

izjavo, zdaj ta, zdaj oni stvarni podatek. Morda

niso v Nürnbergu in Schwäbisch Hallu hoteli

ma v Nürnbergu in Schwäbisch Hallu natisa

ste nekateri od vas kot letnico izida Katekizma

dovoliti natisa niti prvega malega katekizma

zanje [torej za zgoraj omenjene knjige] niso

zasledili celo leto 1551, ki se je Francetu Kidriču

leta 1921 zdelo edino logično, saj o kraju natisa

v rimah in napevih s pridigo o opravičenju

hoteli dovoliti, niti natisa prvega malega

Katekizma ni podvomil. To letnico so raziskovalci pred Bogom.«

katekizma v rimah in napevih s pridigo o

pozneje premaknili nazaj na leto 1550, ker je prev-

opravičenju pred Bogom.«

ladalo mnenje, da bi bilo nekoliko nenavadno, da

bi Trubar dajal leta 1561 napačen podatek o tem,

Ta izjava je delala preglavice vsem dosedanjim

da je njegova prva slovenska knjiga Katekizem, raziskovalcem, saj je Trubar kar na dveh mestih

Natisa po takšni interpretaciji gornjega besedila

hkrati pa bi ji dodelil leto izida 1551, ob tem, da

izjavil, da je Katekizem izšel leta 1550, leta 1561

v Schwäbisch Hallu torej niso dovolili, kar pa ne

Abecednik nedvomno nosi na svoji zadnji strani pa tudi, da je izšel pred Abecednikom, ki nosi le-pomeni, da ga niso ilegalno izvedli, Katekizem in podatek o izidu: leto 1550.

tnico 1550. V čem je problem? Krištof je namreč

Abecednik iz leta 1550 pa ne spadata med »zgoraj zasedel prestol šele po 6. novembru 1550, ko je

navedene slovenske knjige«, torej med knjige,

Kako je prišlo do takšne zmešnjave? Zagotovo

umrl njegov predhodnik Ulrik; potemtakem bi

natisnjene v Tübingenu.

tudi zaradi Trubarjeve skrivnostnosti, saj je bil

moral Katekizem iziti šele leta 1551, če bi njegov pozoren, da ne bi nehote obtožil tiskarja, ki mu

Moje sklepanje glede poteka dogodkov ob tisku

tisk res omogočil vojvoda Krištof. Od dovoljenja

je naredil uslugo, da je kršil zakon. Poglejmo po

prvih dveh slovenskih knjig bi bilo zato naslednje:

do natisa je moralo namreč preteči kar nekaj časa,

vrsti. Kar dvakrat leta 1557 in nato še leta 1561 je Trubarju je bilo tiskanje uradno onemogočeno za-dovoljenja za tisk Trubarjevih del pa vojvoda Kri-

Primož Trubar zapisal, da so v dveh krajih tiskar-

radi prepovedi nadzornikov tako v Nürnbergu kot

štof zagotovo ne bi utegnil dati že v prvih dneh

jem v času interima njihovi višji nadzorniki strogo

v Schwäbisch Hallu. S Petrom Frentzem (tudi Fre-

po svojem imenovanju. Podatki se niso ujemali,

prepovedali tiskati njegove slovenske spise in

ntius oziroma Frentzius), tiskarjem v Schwäbisch na kar je, kot smo omenili, prvi opozoril France

da jih je moral dati tiskati skrivaj z nevarnostjo

Hallu, ter najverjetneje še z Mihaelom Grätterjem

Kidrič. Če to izjavo beremo v skladu s predpo-

ter v svoji odsotnosti. Toda, zakaj bi tisk potekal

(tudi Gretter), »krščanskim pridigarjem« v istem stavko, da sta bili prvi slovenski knjigi natisnjeni

»z nevarnostjo« (»mit gfar«), če bi to potekalo v

kraju, se je zato dogovoril, da bosta knjigi natis-

v Schwäbisch Hallu, pa se stvari postavijo na svoje

Tübingenu s tiho ali glasno odobritvijo vojvode

njeni v njegovi delavnici v tajnosti ob Trubarjevi

mesto. Katekizem iz leta 1550 namreč v besedilu ali bodočega vojvode Krištofa? Zdaj, ko vemo, da

odsotnosti. To verjetno ni bilo posebno težko,

pred navedeno Trubarjevo izjavo v navedenem

je šlo za Schwäbisch Hall, tega pomisleka ni. Edini

saj tiskarn praviloma niso pregledovali, Trubar-

uvodu sploh ni omenjen. Trubar navaja le, da

podatek, ki sledi iz dejstva, da sta se knjigi tiskali v jeva odsotnost pa je nevarnost, da bi kdo opazil,

je napisal med drugim tudi »Katekizem s trojno

Schwäbisch Hallu, je ta, da sta se tiskali ilegalno.

kaj se dogaja, še dodatno zmanjšala. Tudi če je

kratko in izčrpno razlago«; takšno »trojno« razlago

v Schwäbisch Hallu še kdo vedel za tak projekt

Vsestransko zmedo pa je pred objavo odkritja o

pa vsebujejo katekizmi iz let 1555, 1567 in 1575, ki (morda celo mestna oblast), jih ni prav nič stalo,

možnem novem mestu tiska povzročala Trubar-

so vsi izšli pod pokroviteljstvom vojvode Krištofa.

da so tak skrivni projekt dopustili, saj jih je skrbelo jeva izjava iz uvoda v izdajo celotne Nove zaveze predvsem, da se ne bi zamerili višjim oblastem.

iz let 1581 in 1582, ki so jo na podlagi podatka o

Nov podatek o mestu izida nam zato ponuja nov,

In če je projekt s skrivnim tiskom v Schwäbisch

Tübingenu kot predvidenem mestu izida prevajali

razumljivejši prevod:

Hallu uspel, potem ga Trubar nikjer ne izpostavlja

takole:

predvsem zato, ker bi bilo res skrajno neprevidno

opozarjati oblastnike na svojo (in tiskarjevo) krši-

»Da pa posvečam tole knjigo Vaši knežji

tev interima in izrecne prepovedi

»Da pa posvečam tole knjigo Vaši knežji mi-

milosti [torej vojvodi Ludviku Württem-

.

losti in jo v njenem imenu izdajam, so pred-

berškemu] in jo v njenem imenu izdajam,



Z nevronščino v

prihodnost

Številka: 49/2021

Avtorica: Špela Vintar

DOI: doi.org/10.3986/alter-

nator.2021.49

Računalniška obdelava: Katja Bidovec

V zadnjih letih je marsikdo opazil, da prevodi

pa je preoblikoval v »igro imitacije«: če izolirani

Googlovega prevajalnika niso več neusahljiv vir

spraševalec v komunikaciji z osebo A in osebo

zabave in smeha, ampak se tudi daljše in kom-

B, od katerih je ena stroj, ni zmožen prepoznati

pleksnejše povedi pretvorijo v presenetljivo

stroja, je stroj uspešno prestal preskus mišlje-

tekoče in razumljivo besedilo. Kaj se je zgodilo

nja. Številni strojni prevodi bi danes gladko

na področju strojnega prevajanja in drugih je-

prestali Turingov test, saj jih po razumljivosti in

zikovnih tehnologij in kaj lahko pričakujemo v

berljivosti ni mogoče razlikovati od človeških.

prihodnosti?

V nadaljevanju pojasnjujemo glavne razvojne

Če najprej zavrtimo čas tri četrt stoletja nazaj

mejnike, ki so do tega pripeljali, in se ukvarjamo

ali si v spomin prikličemo odličen film Igra imi-z vprašanjem, ali strojni prevajalniki resnično

tacije, se srečamo z Alanom Turingom, mate-

že dosegajo človeško spretnost pri prenaša-

matikom in kriptografom, ki ni bil le avtor Ultre,

nju sporočil iz enega jezika v drugega in kaj to

ki je dešifrirala Enigmo, stroj za dešifriranje, s

pomeni za človeške prevajalce ter jezikovne

katerim se je jeziček na tehtnici moči med drugo

poklice nasploh.

svetovno vojno prevesil na stran zaveznikov,

ampak danes velja za očeta sodobnega računal-

Od pravil do podatkov

ništva in vizionarja umetne inteligence. Predvi-

Prvih nekaj desetletij razvoja strojnih prevajal-

del je, da bo proti koncu stoletja računalniška

nikov je minilo v prizadevanjih, da bi vso leksi-

inteligenca postala del vsakdanjosti, da bodo

kalno, slovnično in semantično kompleksnost

»stroji komunicirali med seboj in si tako ostrili

naravnih jezikov računalniško modelirali s pra-

um«. Vprašanje o zmožnosti strojev, da mislijo,

vili, ki bi na posameznih nivojih analize poskr-

11

bela za ustrezno pretvorbo iz izhodiščnega v

napovednih modelov. Po zgradbi spominja na

beseda, se njena vektorska reprezentacija zgra-

ciljni jezik. Čeprav so bili tedanji prevajalniki

ustroj človeških možganov in biološko delova-

di iz posameznih delov, prav tako se po delih

z današnjega vidika še daleč od uporabnosti,

nje nevronov, saj gre za nelinearno obdelavo

generira tudi prevod.

je najbolj znani prevajalnik stare generacije

podatkov na več medsebojno povezanih ni-

Systran leta 1997 zaživel tudi na rosno mladem

vojih omreženih vozlišč. Nevronske mreže so

Tudi Google se uči

svetovnem spletu v okviru iskalnika AltaVista.

precej zmogljive za verjetnostno modeliranje,

Za slovenščino pa je prvi tak prevajalnik raz-

pri katerem gre za napovedovanje verjetnosti

Izvirnik

vilo jezikovnotehnološko podjetje Amebis iz

določenega ciljnega niza ob danem vhodnem

Kamnika.

nizu. Zato se jih uspešno uporablja za najra-

A new soft bot mimics octopuses and inchworms

zličnejše jezikovne naloge, od razpoznavanja

to climb walls

Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja je

govora, generiranja odgovorov na vprašanja,

v raziskavah prišlo do prvega pomembnega

This kind of free-climbing machine, described

pa vse do prevajanja in – v zadnjem času –

mejnika s prehodom na statistične strojne

April 3 at the Materials Research Society spring

tolmačenja. Nevronski strojni prevajalnik je

prevajalnike, ki niso več potrebovali dvoje-

meeting, could one day help conduct surveillance

sestavljen iz kodirnika, ki vhodni niz pretvori v

zičnih slovarjev in slovničnih pravil. Delovali

or inspect buildings and bridges.

številsko predstavitev oziroma vektorsko vlo-

so na podlagi strojnega učenja in se urili na

žitev (angl. word embedding), in dekodirnika, obstoječih zbirkah že prevedenih besedil in

ki generira prevod besedo za besedo, pri vsaki

velikih enojezičnih korpusih. Ti prevajalniki so

besedi pa spremlja podobnost ciljnega vektor-

temeljili na verjetnostnem modelu prevodne

ja z izhodiščnim. Ker se tako v fazi učenja kot



ustreznosti, ki je bil naučen na vzporednih in

pri samem prevajanju obdelujejo cele povedi,

stavčno poravnanih dvojezičnih besedilih in je

Google Translate 2016

se ne dogaja več, da prvi del povedi ne bi bil

za vsako besedo ali besedno zvezo predvidel

skladen s preostalim delom povedi. Prav tako

A nove mehke bot posnema hobotnice in

najverjetnejši prevod. Za slovnično pravilnejše

se pri prevajanju vsake posamezne besede ved-

inchworms plezati stene

ciljno besedilo pa je poskrbel verjetnostni jezi-

no upošteva kontekst celotne povedi. Morda

kovni model, izdelan iz velikih količin podatkov

Ta vrsta prosto plezanje napravo, opisano 3. april

je še najbolj fascinantna lastnost nevronskih

za ciljni jezik. Tako je leta 2006 Google objavil

na spomladanskem srečanju Materials Research

jezikovnih tehnologij, da se pomen modelira s

svojo prvo različico spletnega prevajalnika, ki je

Society, bi lahko nekega dne pomoč ravnanje

pomočjo vektorskih vložitev. To je abstraktna

deloval po statistični metodi, med jeziki, ki jih je nadzora ali pregleda objektov in mostov.

številska predstavitev besede, ki se izračuna iz

vključeval, pa se je leta 2008 znašla tudi sloven-

vseh pojavitev v različnih kontekstih in bese-

ščina. Frazni model statističnega prevajanja, ki

do umesti v mnogorazsežnostni semantični

je kmalu prerasel v najbolj priljubljeno metodo

prostor. V tem prostoru se besede s podobnim

in se je uveljavil ne le pri Googlu, ampak tudi pri

pomenom – tudi v različnih jezikih – znajdejo



številnih nekomercialnih sistemih, ki temeljijo

druga blizu druge, pomenska razmerja med

na ogrodju Moses, je zaradi jezikovnega modela

Google Translate 2018

sorodnimi besedami pa si je mogoče predsta-

presenetljivo dobro reševal oblikoslovne zako-

vljati kot matematične preslikave med vektorji.

Novi mehki bot posnema hobotnice in pentlje,

nitosti posameznih besednih zvez in fraz. Težko

Novejše metode za računanje vektorskih vlo-

da se plezajo po stena

bi se denimo primerila napaka, da bi »black cat«

žitev znajo upoštevati tudi vsak posamezen

v slovenščino prispela kot »črni mačka«, saj je

Ta vrsta prostega plezalnega stroja, opisanega 3.

kontekst in so zato boljše pri prevajanju dvo-

takšna besedna zveza za slovenščino netipična.

aprila na spomladanskem sestanku družbe Mate-

umnih besed.

A po drugi strani ti sistemi niso imeli nikakršnih

rial Science Society, bi lahko nekega dne pomagal

mehanizmov za upoštevanje širšega konteks-

Nevronski prevajalniki pa imajo vgrajeno še eno

opraviti nadzor ali pregled zgradb in mostov.

ta, saj je bilo frazno modeliranje omejeno na

novost, in sicer posebno metodo za obdelavo

kombinacije do pet ali šest besed.

neznanih besed. Naravni jezik je namreč živ

in se neprenehno spreminja, tako da tudi ob

Ali govorite nevronsko?

ogromnih količinah učnih podatkov ne moremo



Prvi nevronski prevajalniki so se pojavili okrog

biti prepričani, da se prevajalnik pri novih be-

leta 2014 in naglo nadomestili prejšnjo teh-

sedilih ne bo srečal s kako besedo, ki je v učnih

Google Translate 2021

nologijo, saj so bili njihovi prevodi precej bolj

podatkih ni bilo. V fazi učenja tako nevronski

Nov mehki bot posnema hobotnice in palčaste

berljivi. Nevronska mreža je način procesiranja

prevajalnik zgradi vektorske vložitve ne le za

črve za plezanje po stenah

pri globokem učenju, tj. vrsti strojnega učenja,

cele besede, ampak tudi njihove krajše sestavne

ki se uporablja za izdelavo najkompleksnejših

dele. Ko se v novem besedilu pojavi neznana

Takšen stroj za prosto plezanje, opisan 3. aprila na

spomladanskem zasedanju Društva za raziskave dosegali oceno BLEU okrog 50. Toda pri tem je

bodo pripomočki za brezšivno večjezično pisno

materialov, bi lahko nekoč pomagal pri nadzoru

treba upoštevati, da ta metrika pravzaprav meri

in govorno komunikacijo postajali vse boljši, pa

ali pregledovanju stavb in mostov.

podobnost z referenčnim prevodom, skoraj vsako

tudi vse manjši in manj opazni, da jih bo mogoče

avtentično besedilo pa ima več možnih prevodov,

integrirati v obleko, modne dodatke ali samo telo.

zato neujemanje ne pomeni nujno neustreznega

Pričakujemo lahko tudi velike korake pri obdelavi

prevoda.

in modeliranju gestike, mimike in čustev, na drugi

Primeri Googlovih prevodov iz let 2016, 2018 in

strani pa razvoj jezikovnih pripomočkov za osebe

Tudi za slovenščino sodobni prevajalniki, kot so

2021 ponazarjajo skokovit napredek, ki so ga pri-

s posebnimi potrebami.

Google Translate, DeepL in eTranslation, dose-

nesle nevronske tehnologije. Če so bili statistični

gajo oceno okrog 40, v okviru projekta »Razvoj

Strojno prevajanje torej že danes vpliva na naše

prevodi še okorni in zaradi številnih slovničnih

slovenščine v digitalnem okolju«, ki ga financira

jezikovno vedenje, še posebej na spletu. A kljub

napak in manjkajočih stavčnih členov le stežka

Ministrstvo za kulturo prek Evropskega sklada za

naglemu razvoju za zdaj ni videti, da bi lahko nalo-

berljivi, je že prva nevronska različica Googlovega

regionalni razvoj, pa konzorcij slovenskih razisko-

go prevajanja tudi v profesionalnih okoljih v celoti prevajalnika za slovenščino opazno boljša, vsaj

valnih institucij razvija lasten angleško-slovenski

zaupali računalnikom. Pogosti argumenti, ki jih

kar zadeva berljivost. A tudi nevronščina ni brez

prevajalnik.

prevajalci uperijo proti svojim strojnim tekmecem,

težav, saj si prevod »pentlje« za »inchworms« lah-

so nezmožnost upoštevanja širšega konteksta (tj.

ko pojasnimo le s prevajanjem po delnih vektorjih,

Uhan, ki prevaja

daljšega od posamezne povedi), nedoslednost pri

skoraj nevarno neopazna pa je sprememba, ki

Glede na nagel razvoj tehnologij se kar samo

prevajanju terminologije in drugih ustaljenih izra-

si jo prevajalnik privošči pri nazivu organizacije

postavlja vprašanje, ali bomo v prihodnosti sploh

zov, »zahrbtnost« nevronskih napak, ki so pogosto

Materials Research Society. Naziv v prvi nevronski

še potrebovali človeške prevajalce, pa tudi, ali

skrite in na prvi pogled neopazne, ter slogovna in

različici ostane nepreveden, kar bi bilo povsem

se bodo ljudje še vedno učili tujih jezikov. Precej

kulturna neustreznost. K temu lahko dodamo še

ustrezno, če ne bi prevajalnik »Research« skrivoma

vizionarski pogled na prihodnost komunikacije v

vseprisotni očitek umetni inteligenci, da deluje

spremenil v »Science«.

dobi umetne inteligence podaja dokument »Ob-

pristransko in v družbi še poglablja že obstoječe

Če skušamo kakovost strojnih prevajalnikov izra-

zorje človeško-strojnega veka: napoved novih in

neenakosti in predsodke. Pozivi k večji regulaciji in ziti na merljiv in eksakten način, uporabimo eno

prihodnjih jezikovnih tehnologij«, ki je nastal v

nadzoru nad etičnostjo razvijajočih se tehnologij

od številnih metod za evalvacijo, med katerimi je

okviru programa COST s sodelovanjem številnih

prihajajo od vsepovsod, na področju prevajanja

še najbolj znana metrika BLEU. Ta strojni prevod

univerz in raziskovalnih inštitutov. Avtorji uvo-

pa se podobno kot na drugih področjih dogaja,

ocenjuje na podlagi precej primitivne primerjave

doma opominjajo na dejstvo, da se nam ni treba

da se ljudje počutijo le še kot podatkovna hrana

z referenčnim (človeškim) prevodom in mu podeli

spraševati, kdaj bodo jezikovne in govorne teh-

za požrešne algoritme, saj se prevajalniki učijo iz

oceno od 1 do 100. V praksi velja, da so prevodi z

nologije vstopile v naš vsakdanjik, saj so v njem že človeških prevodov.

ocenami, nižjimi od 10, precej neuporabni, med

nekaj časa prisotne. Razpoznavanje in tvorjenje

Čeprav na mnoga vprašanja ni enoznačnih od-

20 in 35 uporabni, a s precej napakami, od 40 dalje

govora je tako vključeno v vsak pametni telefon

govorov, lahko vsaj glede prihodnosti jezikovnih

pa imamo opravka z zelo berljivimi, slovnično in

in malo boljši avto, našo digitalno komunikacijo

poklicev ostanemo optimisti, saj so potrebe po

pomensko ustreznimi prevodi. Na zadnji svetov-

pa preko neštetih spletnih storitev neprestano

takšnih in drugačnih jezikovnih profilih vse večje,

ni konferenci o strojnem prevajanju WMT21 so

analizirajo in uporabljajo za različne trženjske

res pa bodo mnogi od prihodnjih poklicev izrazito

predstavljeni sistemi za številne jezikovne pare

namene. V prihodnosti lahko pričakujemo, da

tehnološko obarvani.

Kaj je Alternator?

Alternator je strokovna spletna revija, ki jo pišejo raziskovalci in raziskovalke za vse, ki jih znanost

in z njo povezani razmisleki zanimajo.

www.alternator.science



Zakaj se je vredno

ukvarjati s cenzuro

nasploh in zakaj

z literarno cenzuro

v 19. stoletju?

Številka: 15/2022

Avtor: Marijan Dović

DOI: doi.org/10.3986/alter-

nator.2022.15

15

S cenzuro se raziskovalno ukvarjam dobro dese-

nekoliko presenetljivo pokazal, da bo razmislek o

Putinova uzurpacija medijskega sistema upravičeno

tletje in pol – in tema ves ta čas ostaja aktualna,

cenzuri sicer nedvomno treba razširiti v omenjene

prižiga alarmne zvonce, toda v resnici bi se nam,

danes se zdi kvečjemu bolj vroča kot pred leti. Kako smeri, a da pri tem historičnih oblik cenzuriranja ne pripadnikom »svobodnega sveta«, ti lahko prižgali

pomembno so cenzurne omejitve zaznamovale

bo mogoče obiti, saj se lahko vrnejo – in sicer celo v že prej. Denimo ob dejstvu, da svoboda v digitalni

slovensko kulturo, sem raziskoval že v knjigi o

najbolj surovih, elementarnih oblikah.

dobi, ki se je začela z utopičnimi mislimi o splo-

razvoju vloge slovenskega literarnega proizvajalca

šni demokratizaciji pretoka informacij, še zdaleč

Zato bom v nadaljevanju najprej nanizal nekaj misli

od konca 18. stoletja do začetka 21. stoletja. Na

ni samoumevna: to svarilo nam že leta pošiljajo

o tem, zakaj se je danes vredno in celo nujno čuječe mednarodnem komparativističnem kolokviju v

avtoritarni režimi, ki skrbno (in z velikimi vložki) ukvarjati s cenzuro – potem pa še o tem, zakaj se

okviru festivala Vilenica smo leta 2007 resneje zas-

dozirajo pretok informacij na internetu: Kitajska,

mi zdi pomemben historični pogled in zakaj je iz

tavili nekatera teoretska vprašanja in identificirali Kuba, Severna Koreja ... Svoje probleme ima seveda

slovenske perspektive dragoceno, da natančno

ključno povezavo med cenzuro in oblastjo: vsaka tudi Zahod: povezani so s prehodom iz tiskane v

raziščemo zlasti cenzuro v dolgem 19. stoletju, tj. v definicija cenzure v strogem smislu, bi lahko rekli z digitalno paradigmo, razvojem »nadzornega kapita-obdobju od francoske revolucije do prve svetovne

Robertom Darntonom, mora vključevati agente, ki

lizma«, množičnim zbiranjem podatkov in rastočim

vojne – kar je predmet triletnega raziskovalnega

imajo realno moč sankcioniranja. Prava cenzura je vplivom zasebnih korporacij. Kako se soočiti z vse

projekta ARRS »Slovenski literati in cesarska cenzura torej tista, ki lahko prizadene: prepove, požge, globi, bolj razširjenim pojavom lažnih novic, » fake news«, v dolgem 19. stoletju«, ki ga trenutno vodim.

zapre, pohabi, usmrti ... V dvojezični tematski šte-

to kugo, katere klice so z nami od nekdaj, a se je

vilki Primerjalne književnosti »Literatura in cenzura«

besno razbohotila ravno v začetku 21. stoletja?



***

smo potem obravnavali zlasti totalitarne cenzure

Kratek premislek o cenzuri v 21. stoletju bi bilo

20. stoletja – od Mussolinijevega fašizma in iraške

nemara najbolj prav začeti s primerom Assange

»baasistične« cenzure v sedemdesetih letih do po-

Lažne novice so zanesljivo znamenje, da se je

– toda v trenutku, ko tole pišem, se res ni mogoče

vojne cenzure v socialistični Sloveniji in Jugoslaviji.

izogniti aktualizaciji: ravno se obeta prvi večer, ko bo cenzurna paradigma tiskane dobe, paradigma

Eno od središčnih vprašanj, ki se mi je porajalo v

s sporeda slovenske nacionalne televizije (začasno)

utišanja (zatrtja, onemogočenja neželene

zvezi s tem obdobjem takrat, je bilo tole: kako je

umaknjena oddaja Studio City, ena redkih političnih

vsebine), izpela. Nadomestila jo je nova

mogoče, da so v okolju, kjer uradna cenzura sploh

oddaj, ki jo skoraj vedno gledam – ker cenim ure-

paradigma, ki bi jo lahko imenovali paradig-

ni obstajala, dolga desetletja tako učinkovito ostajali dnikovo intelektualno širino in verodostojnost. Moje ma utopitve: neželene informacije se ne utiša, prikriti in netematizirani zločini novih oblastnikov zasebne gledalske preference seveda v nobenem

temveč utopi v vrtincu dezinformacij, deman-

(poboji, montirani procesi, Goli otok ipd.) – kakšni pogledu niso javna zadeva, a širši pogled na to, kar tijev, nasprotnih mnenj, relativizacij

so bili torej mehanizmi, s katerimi je bila ta potlačitev se dogaja na RTV v zadnjih tednih in mesecih, je

in diskreditacij.

dosežena? Odgovori, do katerih smo prišli tedaj,

zaskrbljujoč: v demokraciji si pač ne želimo javnega so nakazovali, da so se cenzurne prakse prejšnjih

servisa, ki se bo v strahu klanjal vsakokratni vladajo-stoletij v totalitarnih režimih 20. stoletja spremenile: či kliki, temveč si želimo pokončne novinarje, ki neu-Toda med cenzurnimi dilemami zgodnjega 21. sto-

na mesto transparentnosti cenzorjevega rdečega

letja bo najbrž na prvo mesto treba postaviti boj, ki smiljeno zastavljajo prava vprašanja. Disciplinirane svinčnika, značilnega za klasično predcenzuro, na ga bije hekerski zanesenjak Julian Assange. Ta si

javne medije, ki jih tiho nadzira izvršna oblast, smo mesto tožilcev, sodišč in zaporniških rešetk, ki so

je s portalom Wikileaks zadal nalogo, osvetljevati

že imeli: izkušnje preteklega stoletja nas učijo, da sta zaznamovali režime pocenzure, so stopili bolj zaple-

»mračne kotičke« pohlepa in korupcije – ob jasni

samocenzura in strah najboljše jamstvo za »pravil-

teni vzorci – nepisana pravila, implicitna cenzura in zavesti, da nekateri zaradi tega »ne bodo dobro spa-no« poročanje, politično preverjeni odločevalci pa

z njo še izdatnejša samocenzura.

li«. Dokler je WikiLeaks razkrival korupcijo v tretjem tiha garancija, da bodo eksplicitni cenzorski posegi svetu, je bilo vse v redu: Assangeu se je nasmihala

Ob preučevanju totalitarnih cenzur smo si – nemara

le redko potrebni. To je brez dvoma napačna pot,

celo Nobelova nagrada. A ko so leta 2010 v svet prišli okuženi s fukujamovsko zamislijo o koncu zgodovi-ki vodi v napačno smer – denimo na vzhod, v Puti-

posnetki, ki hudo inkriminirajo ameriško okupacijo

ne – prihodnje izzive raziskovanja cenzure vsaj na

novo Rusijo, ki je danes še ena neizogibna aktualna

Afganistana (v »Kolateralnem umoru« vidimo, kako

razvitem Zahodu, v tako imenovanem svobodnem

iztočnica. Kot rajnka Avstro-Ogrska pred dobrim

Američani pobijajo civiliste in se pri tem še dobro

svetu, zamišljali na povsem novih področjih, ki jih

stoletjem je z napadom na Ukrajino Rusija uvedla

zabavajo), afera »Cablegate« pa je razkrila umazana

klasični koncepti le še deloma pokrivajo: denimo

značilno totalno vojno cenzuro: v njej delujejo le

zakulisja ameriške diplomacije, so nespečneži na-na področjih ekonomije (kapitalistični knjižni trg), cenzurirani mediji, ki poročajo usmerjeno, lažejo,

posled odreagirali. V Neavtorizirani avtobiografiji etike (politična korektnost) in zakonodaje – tu smo dezinformirajo – in kdor si upa izpostaviti se zoper iz leta 2011 je Assange še optimistično menil, da

se podrobneje ukvarjali z vprašanjem defamacijskih

diktat enoumja, kot novinarka Marina Ovsjanikova

»ni mogoče nikogar preganjati zato, ker je skušal

procesov zoper literarne avtorje (primera Pikalo

ali tisoči aretiranih protivojnih protestnikov, tvega povedati resnico. Tej resnici je mogoče oporekati

in Smolnikar), v katerih se krešeta dva legitimna

ovadbo, nasilno zasliševanje, zapor, nemara pa celo

in o njej razpravljati, toda samo razkritje resnice ne pravna koncepta, svoboda govora in zaščita dob-radioaktivni polonij v čaju (kot Litvinenko) ali metek sme biti kriminalizirano«. Usoda Assangea, altrui-rega imena. Toda razvoj dogodkov v 21. stoletju je

v hrbet (kot Nemcov).

stičnega borca za svobodo izražanja, ki je zatresel spodkopavala dominantna verska ali moralna na-dljivo simetričen, saj ga veliki dogodek, marčna

imperij, bo v veliki meri odločala o tem, v kakšnem

čela in zlasti če so ogrožala interese elit, vladarja revolucija leta 1848, dobesedno razpolavlja: v

svetu bomo živeli v prihodnje.

in države. Prehod iz predcenzurnih v pocenzurne

obdobju 1789–1848 dominira predcenzura, v ob-



***

režime se je z izjemo Anglije, kjer so predcenzu-

dobju 1848–1914 prevladajo pocenzurni prijemi

Na vprašanje, zakaj se ukvarjati s cenzuro danes,

ro odpravili že konec 17. stoletja, v celinski Evropi (ne povsem dosledno, kajti vsaj v gledališču pred-torej ni težko odgovoriti – le kdo si želi deliti usodo dogajal večinoma v 19. stoletju – praviloma je bil

cenzura vseskozi ostane veljavna). Naslednji razlog

milijonov Rusov, Kitajcev, Korejcev ali Irancev, uso-motiviran z rastočo literarno produkcijo: cenzorski

je povezan s prehodom v politično dominanto: s

do žvižgačev, kot je Manning, ali usodo prinašalcev

aparati se enostavno niso več mogli kosati z ekspo-

francosko revolucijo se v Evropi sprožijo obsežne

slabih novic, kot je Assange? Manj očiten pa se zdi

nentnim naraščanjem števila novih del. V vsebin-

politične transformacije, ki jih morajo cenzurni re-

odgovor na vprašanje, zakaj se je vredno ukvarjati

skem pogledu so pri cenzuri od nekdaj dominirale

žimi v monarhijah brzdati najprej z nadzorom nad

s cenzuro v starejših, na videz že odmaknjenih ob-

tri vélike teme: vera, politika in morala: a oddaljeni liberalističnimi in pozneje, v drugi polovici 19. sto-dobjih. Kakšni so torej nauki, ki nam jih lahko tu da pogled razkriva, da se je ob sekularizaciji in premi-letja, tudi socialističnimi in anarhističnimi idejami.

magistra vitae?

ku k pocenzuri v dolgi dobi tiska spreminjalo tudi

Tretji in še pomembnejši razlog pa je nemara dej-

vsebinsko težišče cenzurnih posegov – in sicer od

Začeli bi lahko z ugotovitvijo, da so v zgodovini ved-stvo, da v tem obdobju poteka oblikovanje mo-

verske cenzure (od reformacije dalje) k politični

no tehnološke revolucije tiste, ki sprožijo menjavo

dernih narodov, ki se začenja s tem, kar smo nekoč

(od francoske revolucije) in naposled moralični (od

cenzurne paradigme. Po tej plati lahko ločimo štiri

označevali z besedo »preporodi«, danes pa raje

druge polovice 19. stoletja).

obdobja, seveda tudi sama nekoliko diferencirana:

govorimo o kulturnem nacionalizmu in oblikova-

to so rokopisna doba, doba tiska, doba množičnih

Podoben razvoj lahko zasledujemo tudi na sloven-

nju nacionalnih literarnih kultur. Tu se v ospredju

medijev in digitalna doba. V novoveški Evropi je teh-skih ozemljih. Če gledamo na obdobje cenzure pri

nemudoma znajde vprašanje, kakšna so razmerja

nološki preboj, ki ga je prinesel izum tiska in z njim Slovencih kot celoto, ne moremo mimo ugotovitve,

med imperialno cenzuro in nastajajočo slovensko li-

možnost hitrega širjenja informacij in idej, sprožil da se ta večinoma – gre za skoraj štiri stoletja – do-terarno kulturo? Kakšen je bil odgovor tradicionalne sistematičen razvoj cenzurnih praks: tektonske pre-gaja v okviru habsburške monarhije. Od izida prve

slovenske kulturne zgodovine, vemo: monarhija kot

mike, ki so vodili v to, kar lahko imenujemo klasična slovenske knjige v času protestantizma do prve

»ječa narodov« s svojimi aparati zatira razvoj nacije.

doba cenzure – in sicer še zlasti po tem, ko se je v 16.

svetovne vojne, ki je prinesla zaostreno, tako rekoč A koliko takšni stereotipi zdržijo danes – recimo v

stoletju v Evropi razplamtel strahoten verski spor

totalno cenzuro, so bili naši predniki v tem držav-

luči novejših raziskav monarhije, kot je odmevna

med katolištvom in protestantizmom. V tem sporu

nem okviru deležni indeksiranja, požiganja knjig in

knjiga Pietra M. Judsona, ki pokaže, kako so im-

je prihajalo do množičnega uničevanja tiskanih

preganjanja s strani cerkvenih oblasti, terezijanske perialne strukture narode dejavno sooblikovale?

knjig nasprotnega tabora, obenem pa do sistema-

sekularizirane cenzure, ko so ob papeških indeksih

In čisto na koncu: kot smo zapisali v izhodiščih

tičnega preganjanja nosilcev drugačnih idej, ki niso veljali tudi državni seznami prepovedanih knjig,

projekta, ki raziskuje cenzuro v slovenskih deže-

bili varni pred zapornimi kaznimi ali celo smrtjo na jožefinskih kratkotrajnih sprostitev in potem spet za-lah v habsburški monarhiji v dolgem 19. stoletju,

grmadi. Ob režimu preganjanja se je razvila tudi

drgnitev cenzure, strogega predcenzurnega režima,

naš interes dodatno utemeljuje podmena, da so

praksa predhodnega pridobivanja dovoljenj za tisk

ki sta ga v predmarčni dobi zasnovala Metternich

cenzurne prakse konstitutivne, a obenem prikrite.

ter indeksiranje, tj. sestavljanje seznamov prepove-

in Sedlnitzky, kratkotrajne sprostitve ob marčni

Naj oboje ponazorim z enim samim zgledom iz

danih knjig, ki so zlasti v katoliškem svetu temeljito revoluciji in naposled še epoho represivnega po-predmarčne dobe – s primerom Slavinje. O njej krojili bralne menije še globoko v 20. stoletje.

cenzurnega preganjanja. (Zgodnja obdobja cenzure

danes ne vemo veliko, saj načrtovanega časopisa

pri nas obravnava zbornik Cenzura na Slovenskem

Medtem ko je bila v 16. in 17. stoletju z naskokom

ne moremo prijeti v roke: vrhovni cesarski cenzor

od protireformacije do predmarčne dobe, celotno v ospredju verska tematika, cenzura pa je večino-Sedlnitzky ga namreč enostavno ni dovolil. S tem je

habsburško dobo angleška izdaja revije Slavica

ma ostajala v pristojnosti verskih ustanov, lahko

temeljno konstituiral slovensko literarno polje sredi Tergestina, temeljna referenca za novejši čas pa je nekako od 18. stoletja naprej sledimo sekula-dvajsetih let 19. stoletja, toda hkrati je ta akt ostal zbornik Cenzurirano.)

rizaciji cenzure, njenemu postopnemu prehajanju dvojno prikrit: zakopan v birokratske arhive (literar-v državni okvir, ki ga je spremljalo tudi oblikovanje Zakaj se mi zdi še posebej dragoceno, ukvarjati

ni zgodovinarji so zgodbo rekonstruirali šele v 20.

ustreznega birokratskega aparata. Indeksiranje so

se s cesarsko cenzuro v dolgem 19. stoletju v slo-

stoletju) in neviden na literarnem prizorišču, kjer še vse bolj nadomeščali modernejši prijemi, zlasti

venskih deželah? Razlogov, ki govorijo temu v prid,

danes lahko vidimo le borno tiskovno produkcijo in

predcenzura (tudi preventivna oziroma predho-je kar nekaj. V tem času se dogajajo pomembne

skoraj popolno odsotnost časopisov v predmarčni

dna cenzura), kjer je bilo treba vsa besedila odobriti transformacije mehanizmov cenzure: v kontinen-dobi – »smrtno tihoto«, kot je nekoliko dramatično

pred tiskom (pogosto so cenzorji zahtevali ustre-

talni Evropi 19. stoletja lahko opazujemo značilno

zapisal Bleiweis, v dolgih desetletjih med Vodniko-

zne popravke), in pocenzura (tudi retroaktivna ali nihanje med pred- in pocenzuro, ki se do konca

vimi in Bleiweisovimi Novicami. Če torej cenzure in represivna cenzura), ki je sankcionirala avtorje ali stoletja naposled prevesi v prid zadnje. Razvoj v

njenih mehanizmov ne upoštevamo, je naša podo-

urednike že objavljenih del, če so ta kršila zakone, habsburški monarhiji je z vidika te distinkcije vpa-ba preteklosti pomembno deformirana.

Izmenični (miselni) tok Alternatorja omogoča preseganje dihotomije med

različnimi znanstvenimi disciplinami.



Prepletanje umetne

inteligence in fizike

pri napovedovanju

obalnih poplav

Foto: Arne Hodalič

Podnebne spremembe prek številnih mehanizmov do 100 cm. To se morda ne zdi veliko, ampak s temi Številka: 35/2021

povzročajo dvig srednje (časovno povprečene) gla-

številkami je povezana izjemno strma rast pogo-

dine globalnih oceanov. Slovensko morje pri tem stosti poplav: do srede stoletja naj bi pogostost Avtorji: Matjaž Ličer, Lojze

ni izjema. V zadnjih nekaj desetletjih na merilnih poplav narasla 10 do 20-krat, do konca stoletja pa Žust, Matej Kristan

postajah v Kopru in Trstu opažamo rast srednje naj bi bile poplave tudi do dvestokrat bolj pogoste.

gladine morja, ki znaša preko 4 milimetre na leto. Povedano drugače: dvig srednje gladine morja za DOI: doi.org/10.3986/alter-Modelske projekcije rasti globalne gladine morja en meter v Piranu ob nespremenjeni konfiguraciji nator.2021.35

predvidevajo, da bo do leta 2050 srednja gladina obale pomeni vsakodnevne poplave – in to tudi ob morja v Tržaškem zalivu najverjetneje narasla za mirnem in sončnem vremenu. Poleg tega so te šte-30 do 50 centimetrov, do konca stoletja pa za 40 vilke zgolj najverjetnejše ocene, ki ne izključujejo



19

bistveno večje rasti srednje gladine morja – naj-

ne označujemo katerekoli spremenljivosti gladi-

katastrofalno poplavo ter odsotnostjo poplave.

večje negotovosti so trenutno povezane z našim

ne morja, temveč zgolj tisti (kvazi)periodični del

Z drugimi besedami: tudi če vremenski model

(ne)razumevanjem taljenja ledu na Antarktiki.

celotnega signala gladine morja, ki ga povzro-

zgreši prehod ciklona zgolj za nekaj ur, se lahko

čajo gravitacijski vplivi Lune in Sonca. Največjo

ta vremenska napoved – ki sama po sebi sploh ni

Lokalno resnost težave ilustrira informacija, da

amplitudo imajo tisti plimni valovi, ki nastajajo

slaba! – prevede v zelo napačno napoved gladine

lahko ena sama obalna poplava v slovenskem

v globalnih oceanih ter se od tam širijo v obalna

morja. Možen odgovor na tovrstne zagate ponuja

Primorju povzroči več milijonov evrov škode

morja. Lokalno vzbujena plimovanja manjših

t. i. ansambelsko modeliranje: namesto ene vre-ter ogrozi obalno prebivalstvo in gospodarstvo.

regionalnih bazenov (Jadran, Baltik) in jezer so

menske napovedi jih naredimo več (tipično nekaj

Vprašanje »kdaj bo morje poplavilo?« je zato do-

bistveno šibkejša. Ob normalnem zračnem pri-

deset), v vsako posamezno simulacijo pa umetno

besedno vprašanje za milijon dolarjev. In čeprav

tisku in odsotnosti vetrov so plimni valovi tisti, ki vnašamo različne majhne motnje (perturbacije)

posamezne obalne poplave ne moremo vzročno

narekujejo dinamiko gladine v Jadranu.

ter jim pustimo, da se razvijajo v prostoru in času

povezati s podnebnimi spremembami, slednje

simulacije. Na ta način dobimo več možnih sce-

nedvomno vodijo v razmere, v katerih bodo po-

Ob prehodu vremenskih motenj (denimo ciklo-

narijev za prihodnji potek vremena, tj. ansambel goji za hude poplave pogosteje izpolnjeni. Na to

nov) čez Jadran se v gladini morja poleg plimo-

vremenskih napovedi, obenem pa lahko ocenimo

moramo kot pomorska država računati. Obramba

vanja pojavijo dodatni, meteorološki prispevki.

stabilnost vremenskih razmer na majhne motnje

pred obalnimi poplavami je vedno povezana s

Naštejmo jih le nekaj. Ob prehodu ciklona zračni

ter s tem obenem tudi verjetnost za različne (zlasti pravočasno in ustrezno napovedjo poplave, ta

pritisk nad Jadranom pade, obenem pa krajevne

ekstremne) poteke vremena. Atmosferski ansam-

pa temelji na dobrem razumevanju fizike morja

razlike v zračnem pritisku nad Jadranom poga-

bel nato uporabimo za napoved gladin morja

v Jadranskem bazenu. A čeprav se sliši nekoliko

njajo močne vetrove, ki so pogosto jugovzho-

ter z vsakim članom atmosferskega ansambla

protislovno, je fiziko gladine morja v Jadranu

dnih smeri (jugo, it. scirocco) ter pihajo vzdolž izračunamo ločeno dinamiko gladine morja. Tako

razmeroma enostavno razumeti, bistveno težje

osi Jadranskega bazena v zaprti severni konec

dobimo več scenarijev za potek gladine morja v

pa je gladino natančno napovedovati. Oglejmo

bazena. Ravnovesni odziv oceana na spremembe

Jadranu in s tem ovojnico oziroma možen obseg

si, zakaj je tako.

zračnega pritiska je pričakovan: ko pritisk pade, se anticipiranih višin gladine morja. Pri tem seveda

gladina morja tipično dvigne; ko pritisk naraste, se Mehanizem nastanka obal-stavimo na to, da bomo s perturbacijami povzroči-

gladina niža. Odziv Jadrana na močan jugo pa je

nih poplav in težavnost

li v modelskih napovedih ravno dovolj raztrosa, da

bolj zanimiv: jugo prek mehanskih napetosti, ki jih

prognoze

bo ta vključeval in kompenziral ostale modelske

povzroča v površinski plasti oceana, nariva vodo

dinamične in informacijske pomanjkljivosti ter da

Na dinamiko gladine morja v severnem Jadranu

proti Benetkam in Tržaškemu zalivu. Nivo vode

bomo tako z ovojnico možnih scenarijev gladine

vplivata predvsem vreme in plimovanje – in ker

zato v severnem Jadranu zraste. Veter sicer lahko

zajeli tudi tistega, ki se bo dejansko odvil v morju.

je Jadransko morje na severu plitko in zaprto, na

povzroči naklon gladine v Jadranskem bazenu, ne

Težava ansambelskega pristopa pri simulacijah

jugu pa globlje in odprto (prikazano na Sliki 1), sta more pa tega naklona vzdrževati, zato Jadransko

stanja morja z matematično-fizikalnimi numerič-

oba vpliva na severu izrazitejša, zato so poplave

morje zaniha kot voda, ki jo razburkamo v kopalni

nimi modeli je kajpak na dlani: izračun ansambla

v Tržaškem zalivu intenzivnejše in pogostejše

kadi. Podobno kot je frekvenca najnižjega tona pri

je več desetkrat numerično in časovno zahtevnejši

kot denimo v Splitu ali Dubrovniku. Kakorkoli že,

flavti določena z njeno efektivno dolžino, je tudi

ter energijsko potratnejši od ene same izolirane

vremenski vplivi so neodvisni od plimovanja, pli-

osnovna perioda tega t. i. lastnega nihanja dolo-

simulacije. Porabe energije so pri tem dovolj vi-

movanje pa je neodvisno od vremena. Na mestu

čena z dolžino Jadranskega bazena in znaša 21,5

soke, da mora biti denimo superračunalnik na

je opozorilo, da s plimo v fizikalni oceanografiji

ur. Z obliko bazena je povezano tudi dejstvo, da

Agenciji RS za okolje vodno hlajen, segreta voda

so plime v Jadranu resonančno ojačane. V takih

pa se uporablja za ogrevanje prostorov.

razmerah imamo torej na dani lokaciji v Jadranu

opravka s seštevkom dveh nihanj, plime in vre-

HIDRA: Nevronski odgovor

mensko vzbujenega lastnega nihanja. Vsota teh

z milijon parametri

dveh nihanj, s tem pa polna višina gladine morja

na dani lokaciji, je močno (nelinearno) odvisna

Omenjenega problema časovne in energijske

od časovnega zamika (fazne razlike) med vrho-

potratnosti smo se raziskovalci s Fakultete za raču-

voma obeh signalov. Kadar vrh plime sovpade z

nalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (FRI), vrhom vetrovno vzbujenega lastnega nihanja, je

Agencije RS za okolje (ARSO) ter Nacionalnega in-

polna višina gladine bistveno višja kot v primeru,

štituta za biologijo (NIB) lotili z globokim učenjem.

ko vrh plime sovpade z minimumom lastnega

Moderne metode globokega učenja temeljijo na

nihanja. Ker časovna razlika med plimo in oseko

tako imenovanih umetnih nevronskih mrežah. Gre

znaša zgolj šest ur, lahko nekajurni časovni za-

za v plasti urejene umetne nevrone, kjer so vhodi

Slika 1: Oblika terena in morskega dna na

mik med obema signaloma pomeni razliko med

nevronov v plasti povezani z izhodi (nekaterih)

področju Jadranskega bazena



nevronov zgodnejših plasti. Umetni nevron je

Lep primer prepletanja napovednih metod globo-

dokaj dobro napovedati za kako leto vnaprej,

matematična funkcija, ki uteženo sešteje vhodne

kega učenja ter fizike morja je globoka nevronska

glavni napovedni problem predstavlja meteo-

vrednosti in vsoto nelinearno preslika. Kljub svoji

mreža HIDRA (angl. High-performance Deep tidal

rološki signal v gladini morja, ki od plime ni

preprostosti so v mrežo povezani nevroni skupaj

Residual estimation method using Atmospheric

odvisen. Izmerjene gladine zato razcepimo

sposobni modelirati izredno kompleksne presli-

data), ki smo jo razvili raziskovalci FRI, NIB

na plimne gladine in meteorološki prispevek,

kave. S povečevanjem števila plasti in s tem glo-in ARSO. HIDRA na podlagi preteklih gladin

s čimer mreži omogočimo osredotočanje na

bine mreže pa se ta sposobnost še veča in s tem morja in atmosferske dinamike napoveduje

meteorološki del dinamike gladine.

praviloma tudi uspešnost naloge mreže. Učenje

časovni razvoj gladine v Kopru za naslednjih 72

Arhitektura HIDRA (Slika 3) je zasnovana kot

globokih nevronskih mrež obsega postopno oce-

ur. Pomemben izziv pri njenem razvoju je bila

cevovod kodiranja in postopnega zlivanja pri-

njevanje uteži nevronov in drugih parametrov v

izdelava arhitekture, ki bi smiselno usmerjala

spevkov atmosferske dinamike in dinamike

posameznih plasteh tako, da napovedi mreže

podatkovni tok in mreži omogočala modelira-

morskih gladin. Atmosferski kodirnik iz at-

pri danem vhodu čim bolj ustrezajo predvide-

nje kompleksnih interakcij med atmosfero in

mosferskih podatkov izračuna t. i. prostorske

nemu izhodu v učnem podatku. Kljub temu, da

oceanom, ki se skrivajo v vhodnih podatkih.

značilnice, tj. abstraktne količine, ki ob danem en sam učni korak (katerega del je tudi napoved)

Globoke mreže so s svojimi milijoni parame-

časovnem koraku optimalno povzemajo upo-

ni računsko intenziven, pa to ne velja za celoten

trov namreč prekompleksne, da bi jih ljudje

rabne povezave med različnimi atmosferski-

postopek učenja. Število parametrov globokih

lahko razumeli na klasičen način, kot denimo

mi količinami. Sledi prostorsko združevanje

nevronskih mrež namreč štejemo v milijone, zato

razumemo fiziko. Prav tako je bilo potrebno

značilnic, ki ob fiksnem časovnem koraku

je potrebno mrežo učiti na zelo veliki podatkovni

posebno pozornost posvetiti izbiri in obliki

usmeri pozornost mreže v tiste prostorske lo-

zbirki s številnimi prehodi skozi celotno zbirko.

vhodnih podatkov, ki v praksi pomembno

kacije, ki so najpomembnejše za napovedo-

Tako velika računska kompleksnost presega spo-

vplivajo na kvaliteto prognoze. Za konkreten

vanje morske gladine v Kopru. S tem mreža

sobnost klasičnih procesorjev, zato uporabljamo

problem napovedovanja obalnih poplav so se

atmosferske vhodne podatke preslika v novo,

grafične procesne enote (GPU), s katerimi učenje

kot relevantne atmosferske vhodne količine

časovno odvisno visokodimenzionalno značil-

masovno paraleliziramo in močno pohitrimo.

izkazali veter, zračni pritisk ter temperatura

nico. To visokodimenzionalno strukturo nato

Zares sta k razmahu globokih nevronskih mrež

zraka nad Jadranskim bazenom. Te podat-

uteženo sploščimo v času in zlijemo v končno

v zadnjih petnajstih letih pripomogla predvsem

ke pridobimo iz napovedi Evropskega cen-

atmosfersko značilnico. Namen tega modula

dostopnost velikih podatkovnih zbirk (kar je

tra za srednjeročno napovedovanje vremena

je podoben kot zgoraj pri prostorskem delu

posledica javnega deljenja slik v splet povezane

(ECMWF), globoki mreži pa jih predstavimo v

problema: usmerjanje pozornosti mreže v tista

digitalizirane družbe) in razvoj GPU-jev (rezultat

obliki dvodimenzionalnih slik (prikazano na

časovna obdobja, ki maksimalno prispevajo k

razvoja zabavne industrije računalniških igric). Po

Sliki 2). Poleg atmosferskih podatkov potrebu-

napovedni natančnosti. Sledi napovedni del

letu 2012, ko je prva globoka mreža, učena z GPU

jemo tudi oceanske vhodne podatke. Uporabili

mreže, ki na podlagi teh temeljito predelanih

na ogromni učni množici, dobesedno pometla s

smo pretekle meritve gladine morja na koprski

atmosferskih informacij in preteklih meritev

konkurenco na tekmovanju razpoznavanja slik

mareografski postaji. Ker znamo plimovanje

gladine morja napove časovno vrsto meteoro-

ImageNet, nič ni bilo več enako kot prej. Silovit

loških prispevkov k morski gladini v Kopru za

metodološki razvoj globokih nevronskih mrež

prihodnje tri dni. Polno višino morske gladine

je revolucioniral celotna raziskovalna področja

seveda dobimo s prištevanjem napovedi plime.

in omogočil aplikacije, kot so avtonomna vozila,

ki so bila do takrat zgolj znanstvena fantastika.

Temeljita analiza zgoraj opisane globoke mreže

HIDRA je pokazala, da je pri napovedovanju

Na področju računalniškega vida, s katerim se

gladin v Kopru vsaj toliko, pogosto pa še bolj

ukvarjajo v laboratoriju ViCoS na Fakulteti za ra-

natančna kot obstoječi fizikalni model. Slika 4

čunalništvo in informatiko, je globoko učenje v

prikazuje primer situacije, kjer je bila napoved

zgolj nekaj letih postalo osrednja metodologija

fizikalnega modela precej slaba, napoved HI-

in enako velja za sorodna področja procesiranja

DRA pa bolj korektna. Sprotne dnevne napo-

govora in naravnega jezika ter širšega področja

vedi HIDRA lahko spremljate po spletu.

strojnega učenja. Kljub temu pa strojno učenje

v geofizikalnih napovednih modelih šele danes,

Obenem ima HIDRA v primerjavi s fizikalnim

po dolgih letih, celo desetletjih naporov, začenja

oceanskim modelom nekaj drugih pomembnih

kazati svojo moč. Morda je razlog v izraziti interdi-prednosti. Izračun HIDRA denimo terja mili-

sciplinarnosti problema, ki zahteva tako globoko

jonkrat manj procesorskega časa in električne

poznavanje fizikalnega ozadja kot tudi modernih

energije kot napoved z oceanskimi modeli.

Slika 2: Primer atmosferskih količin,

principov globokega učenja.

Razlog tiči v tem, da morajo oceanski modeli

izračunanih v napovedi ECMWF





21

+72 h

-23h

+72h

Napoved

0 h

vremenskega

29 × 37 × 4

Časovno

modela

-23 h

256

256

256

uteževanje

256

+1h

+72h

29 × 37 × 4

29 × 37 × 4

Vremenski

Dense, n=256

Dense, n=256

Dense, n=256

prostorski kodirnik

48

Regresija residualov

Napovedi

-23h

0h

Plima

in

Učljive uteži

Konkatenacija

residual

Vremenski tenzorji

Plimni tenzorji

Slika 3: Arhitektura napovednega modela HIDRA

Slika 4: Primer slabe napovedi gladine morja v Kopru s fizikalnim modelom (gornja slika, z modro modelska napoved, s črno meritve) ter – v tem primeru – boljše napovedi mreže HIDRA (spodnja slika, z oranžno HIDRA napoved, s črno meritve). Rdeča črtkana črta označuje nivo gladine, pri katerem Agencija RS za okolje izda rumeno opozorilo za obalne poplave.

za izračun gladine morja v Kopru izračunati

kompenzirati. Izkazalo se je tudi, da se je HIDRA

mike, ter tako uspešneje iščemo preseke med

celotno dinamiko (tokove, gladino, ipd.) v vseh

naučila ustrezno vzbujati in tempirati lastna

globokim učenjem in dvatisočletno zgodo-

točkah in globinah Jadranskega bazena, HIDRA

nihanja Jadranskega bazena, kar je pomembno

vino človekovega pojmovnega razumevanja

pa se osredotoča neposredno na predikcijo

pri napovedih posameznih obalnih poplav.

narave. V luči podnebnih sprememb in z njimi

gladine na eni sami lokaciji – v Kopru. Oceanski

povezanega dviga morske gladine postaja vse

Kljub povedanemu bi bilo napak sklepati, da

modeli zato tečejo nekaj ur na več sto proce-

bolj očitno, da bodo s poplavami povezane

sta umetna inteligenca in fizikalno modelira-

sorskih jedrih, napoved HIDRA pa terja zgolj

težave po svetu in pri nas neizogibno naraščale.

nje konkurenčna pristopa k posameznemu

pol sekunde na enem samem jedru ali grafični

Ustrezni znanstveni odgovor na napovedne

problemu. Nasprotno, sta komplementarna

kartici. Poleg tega so oceanski modeli na pov-

izzive zato ni ena ali druga paradigma, tem-

in njuno prepletanje rojeva vedno več siner-

sem drugačen način odvisni od atmosferskih

več jasna identifikacija prednosti in slabosti

gij: dandanes se zato hitro razvija področje

podatkov: če atmosferski model konsistentno

vseh metod, ki jih imamo na voljo, ter njihova

t. i. fizikalno-informirane umetne inteligence, podcenjuje veter, bo tudi z atmosferskim mo-metodološka združitev v novih napovednih

ki jo pri iskanju optimalnih rešitev dodatno

delom sklopljeni oceanski model konsistentno

sistemih, ki bodo skupaj več kot zgolj vsota

omejimo z eksplicitnimi fizikalnimi zakoni. S

svojih sestavnih delov.

narobe napovedoval gladino. HIDRA pa zna

tem zavrnemo tiste rešitve globokih mrež, ki

tovrstne sistematične napake upoštevati in jih

preveč odstopajo od dovoljene fizikalne dina-



Making the Most of

a Past’s Futures: Soviet

Space Science Fiction

between Projection

and Recollection

Računalniška obdelava: Luka Zavodnik

The flying worlds of science fiction films and series for the space age of the twentieth century is often

Številka: 33/2021

from the 1960s to the 1980s, popular on both

linked to assumptions about a brighter, happier

sides of the Iron Curtain, today appear at least as

future that were once widespread and now are

Avtorica: Natalija Majsova

alien to us, if not more so, than they did fifty years gone for good. This kind of

ago. However, their current alienness is usually

DOI: doi.org/10.3986/alter-

described as “retro” or “nostalgic”, sometimes

nator.2021.33

even (naively?) humanist as opposed to futuristic.

nostalgia for the past future

Apart from a certain design or aesthetic, nostalgia

23

is commonly associated with Eastern European

Where to Begin Excavat-

and ideological backgrounds. Finally, imagi-

former socialist societies and their popular cul-

ing Past Futures?

naries of “the space-age future”, once predo-

tural production. As films, television series, and

minantly considered in chronological order

music videos become increasingly accessible to

Science fiction cinema offered images and nar-

as a reflection of technological progression

wider audiences on digital streaming platforms,

ratives about the space age from long before

and sociopolitical transformation, now form an

they transition from the “archive” to the “exhibi-

the launch of the first space programs, let alone

estranged bricolage, a (media)archaeological

tion window”, inviting reassessment, including

satellites. The long history of this cinematic ge-

site, and an exhibit of unexpected encounters

nre further suggests that the space age perhaps

of collective memory, genre, and utopia. In this

between aesthetic styles, production contexts,

even needed to be narrated and realistically

context, Soviet space utopias attract a signifi-

and axiological positions. Perhaps most signifi-

visualized before its inaugural events could

cant amount of attention, fuelling speculation

take place, and that these events had to be

cantly, this rearrangement intervenes into one

about communism’s projected futures, Amero-

recorded, that is filmed, in order to be at first

of the most influential discussions about the

-Soviet cultural exchange, and details about the

believable and then disputable not long af-

political potential of science fiction utopias ini-

production and reception contexts of famous

terwards. Science fiction’s imaginary depiction

tiated by Darko Suvin and embraced by Fredric

films, such as Andrei Tarkovsky’s Solaris (1972).

of the space age thus oscillates between belief

Jameson. In an essay published as part of The

Popular-cultural references point to various

(in technical, sociopolitical, and/or moral pro-

Blagoevgrad Theses, Suvin, for whom utopia is aspects of the bygone space age, particularly

gress) and doubt. Furthermore, literary and cul-

“the sociopolitical subgenre of science fiction”,

its cultural and socio-political dimensions, and

tural studies scholars have convincingly shown

influentially remarked that:

allow us to decode what kinds of philosophical,

the persistence of certain overlaps or at least

popular-scientific, aesthetic, technological, as

correspondences between existing societal

well as the political and national imaginaries to

problems and concerns, and the preoccupa-

…[w]e need radically liberating novums

which a particular space age belonged. At the

tions of science fiction productions (books,

only. By ‘radically liberating’, I mean

same time, all of these imaginaries have evol-

films, series, videogames, etc.). It is therefore

not only a new quality as opposed to a

ved and been integrated into our collective me-

no surprise that utopian visions of spacefaring

simple marketing difference, and I mean a

mory – the assemblage of means or pathways

societies were a particularly common scien-

novelty that is in critical opposition to the

into the past (media, technologies, and narrati-

ce-fiction trope of the twentieth century and

degrading relationships between people

ves) as well as the contents that these relate to

its space age. The origins of the recent incre-

as well as the commodification of human

(words, ideas, plots, and physical objects either

ase in popular and academic interest in past

imaginaries of future societies are particularly

and surrounding nature, and in fertile

coming directly from the past or commemo-

interesting, as they coincide partly with a new

relation to memories of a humanized past

rating it). To cut a long theoretical discussion

interest in space exploration and partly with

(emphasis – mine).

short: what is socially communicated about

nostalgic (post)memories of twentieth-century

an event does not necessarily coincide with

utopias. All of these factors have contributed

the event’s material ramifications. Collective

Suvin’s statement aligns utopia with a political

to a profound reevaluation of the symbolic,

memory and remembrance depend greatly

program, with the utopia of an egalitarian, com-

technological, aesthetic, and political signifi-

on the policies and contingencies that allow

cance of the once vanguard (or at least current)

munist society. While this might indicate a pre-

certain texts to rise above the archives and other

and now archived twentieth-century popular

ference for a certain selection of canonical texts,

texts to be buried in them. Because of this, re-

culture and its canons. Today these are being

Suvin’s definition of the “radically liberating”

turns to the archives are particularly welcome

renegotiated at the crossroads of fandom, scho-

novum involves a temporal vector and situates

during periods of debate over meanings and

larship, and technology, drawing on newly av-

futuristic utopia in critical dialogue with the

narratives, which are inevitably located at the

ailable archival material, convincing academic

history of humanism that should in turn ideally

crossroads of fiction and evidence, projection

case studies, and networks such as fan forums.

account for the history of utopianisms and their

and historicization. It makes sense to reconsider

Over the past two decades, these stakeholders

representations. Therefore, each new take on

the significance of science fiction cinema in the

have profoundly reshaped the international

futuristic utopia as an imaginary society should

context of our collective memory of the space

colllective memory of twentieth-century spa-

ideally be treated in conversation with previous

age, particularly as rumours about feats of new

ce-age futures, creating space for an interna-

ones. All opposition to social and natural degra-

space exploration grow louder and are no lon-

tional polylogue between not only cinematic

dation must be confronted with the outcomes

ger reserved to national initiatives or governed

famous masterpieces – such as 2001: A Space

of analogous past projects and projections; the

exclusively by real-political agendas, and also

Odyssey (1968), Solaris (1968), Solaris (1972), archive of utopian desires, projects, and texts

as often nostalgic film productions about the

and Solaris (2002) – but also between lesser-haunts the canon of chef-d’oeuvres focused on history of the space race multiply.

-known productions from a range of national

privileged media such as literature.

Soviet Space Cinema be-

Moreover, close readings of various space-related

past, is characteristic of several post-Soviet Ru-

yond Fiction, beyond Sci-

films from different time periods contextualize the

ssian auteur productions such as Dreaming of

ence, and against Canon:

significance of the idea of encountering radical al-

Space (2005) and First on the Moon (2005), both The Contours of an Imag-terity or visualizing life as abstract becoming, often of which are preoccupied with redefinitions of

inary

associated with the emancipatory potential of sci-

historical events and timelines. While belonging

ence fiction, or its utopian impulse to paraphrase

to different genres, The Mysterious Wall, Moon As if inspired by this Suvinian methodological

Fredric Jameson. Although explored in depth by

Rainbow and both films mentioned in this pa-reflection, the Russian Space Agency’s television

certain individual directors, this impulse actually

ragraph show that the utopian impulse as un-

channel TvRoscosmos has spent the past decade never belonged among the privileged questions of

derstood by Suvin is not necessarily governed

developing and updating an online database that

the genre of science fiction or space-themed films.

by temporal vectors underlying orientations

lists and, when possible, provides links to Sovi-

such as “past” and “future”. In the archives of

et and post-Soviet Russian feature films “about

Soviet and post-Soviet space feature films, the

outer space and cosmonautics” (Rus. o kosmose

Statistically speaking, up until the late

utopian relates more to the elsewhere than to i kosmonavtike). This archive consists of more 1980s, Soviet science fiction cinema mostly

the past or future; and this elsewhere can be than thirty feature films, ranging from early twen-consisted of productions that glorified and

communicated with equal efficiency by using

tieth-century fantastic projections such as Aelita: monumentalized the space-age future as

a variety of narrative and visual solutions.

Queen of Mars (1924) and Cosmic Voyage (1936), the imminent achievement of communism

the socialist-realist space utopias of museum-like

and, in this context, as the realization of the

Utopian Form: From In-

communist societies characteristic of the 1950s

Cosmos: harmony, wellbeing, and the ab-

structive Space Utopias

and 1960s, to didactic and fairy-tale-like youth sci-to Mythical Historical

ence fiction from the 1970s, unique introspective

sence of misunderstanding and insecurity.

Blockbusters

masterpieces such as Tarkovsky’s aforementioned

Solaris (1972), postmodernist auteur films from While the utopian impulse characterizes a se-Nevertheless, a specific kind of attention to

the 1990s and 2000s, and thrilling and spectacular

lect few productions, rather than the entire

radical alterity seeps through the seams of

rearticulations of events from the history of the

genre of Soviet science fiction cinema, the most

some of these films, which maintain a highly

Soviet space program. This archive is conceptu-

striking constant of the larger genre concerns

explorative attitude to the space age as the

ally interesting in its cross-genre focus on “outer

the idea of instructive utopian projections of the

socialist future. This can be discerned in the

space”, harnessing the Soviet tradition of treating

space-age future. Film historians tend to asso-

abstract visualizations of the richness of outer

science fiction as a close relative of the populari-

ciate this thematic emphasis with narratives of

space and possible extra-terrestrial life, whi-

zation of science, and featuring historical, science socialist-realist and socialist-realist-influenced

ch was characteristic of Pavel Klushantsev’s

fiction, popular science, and melodramatic pro-

productions of the late 1950s and early 1960s

works popular science and science fiction

ductions alongside one another. Moreover, the

such as The Heavens Call (1961), Toward Meet-films, and those influenced by his approach

platform makes it easy to trace the continuities

ing a Dream (1963), The Andromeda Nebula to special effects, such as I Was a Satellite of and transformations of space-age related ideas

(1967), and 1970s youth science fiction such

the Sun (1959). If aligned with becoming and in the (post)Soviet cinematic imaginary across

as Moscow-Cassiopeia (1973) and Teens in the dynamism proper, the emancipatory utopian extended time span, from utopia to memory.

Universe (1974). Apart from being simple repre-an impulse both appreciates and celebrates

( see Majsova's book Soviet Science Fiction Cine-

sentations of an anticipated communist social

a profoundly renewed, egalitarian, and pro-

ma and the Space Age). Now let’s have a look at

order in the space age, these films conjoin ideas

gressive social contract, and can be found in

how these two notions interact, or, in other words,

of a museum-like communist future in space

several atypical space films. These include the

what influence futuristic projections appear to

with traditional value hierarchies. These inclu-

future-oriented silent melodrama Aelita (1924), exert on historical narratives.

de respect for elders, strict heteronormativity,

which celebrates post-revolutionary Moscow

rigid gender roles that mark women as mothers,

“under construction”, and obscure, critically

Utopian Impulse: To See

wives, and sidekicks, and tacit affirmations of

underappreciated science-fiction films, such

is to Know and to Ques-

Russian-Soviet intellectual superiority. In the

as The Mysterious Wall (1967), which scrutinizes tion

quasi-conflictless worlds of these films, in which

the future of interpersonal relations and inter-

narratives are not supposed to excite but rather

The archival perspective on Soviet science ficti-

species communication, and Moon Rainbow

to convince by developing a certain topic, these on and its imaginary of the space age debunks

(1983). Apart from science fiction, the concep-

ideas were consistently generated as latent

the stereotype about the introverted, pensive

tual significance of the space age as a ground-

byproducts of the plot.

character of Soviet science fiction cinema, cha-

-breaking event that can bring about a new set

racteristic, for instance, of Tarkovsky’s oeuvre.

of priorities, values, and attitudes toward the

This observation is supported by Evgeny

25

Dobrenko’s insightful remark about Stalinist

better, communist future. In fact, they were of-

stic logic of prompting the viewers to identify with film narratives:

ten straightforwardly – and often in contrast to

the protagonist who is aspiring to create a better

the literary texts they were based on – framed

future. However, the fictional narratives are “ba-

as the dream of one of the protagonists, which

sed on historical events” rather than manifested

In order to master the future, it is necessary,

was supposed to be regarded from afar, rather

as dreamy visions of the future.

in the first place, to turn it into the past (as

than actually visited or experienced. This device

In the context of this discussion on the presence

it is based on the ‘known’, the past does not

probably ensured the reception of the film as pure

of the space age in post-Soviet collective memory,

scare), and, second, to sacrifice the present

fiction, unrepresentative of reality. Despite this

these space thrillers articulate a nostalgia for a

disclaimer, it was film (and sometimes theatre,

(which turns out to be irrelevant from this

certain historical narrative (of Soviet supremacy though not literature) that often got accused of

future-directed perspective as everything

in the space race), and for the form of the idea-simplicity in its visualizations of alterity. It should is done ‘for the bright tomorrow’ and ‘for

listic, dreamy fictions that were popular in the

be noted that the static form and traditional ori-

1950s, 1960s, and early 1970s. This twofold nos-

future generations’).

entation of the majority of Soviet space utopias

talgia for a lost utopia, detectable in these recent need not be considered a peculiarity of cinematic

action films, differs from the characteristic of the world-building, but rather a reflection of the films’

reflexive, inquisitive productions from the 2000s

Although the Stalinist doctrine of socialist realism social mnemonic function. Instead of offering

such as the aforementioned Dreaming of Space

was denounced by Nikita Khrushchev at the 20th

“radically liberating” novums, socialist-realist-in-

and First on the Moon, which are comparable in Communist Party Congress in 1956, this mnemo-spired space futures and narratives of the history

their restless impulse but very different in form.

nic future-oriented agenda appears to persist in

of the Soviet space program seek to reinforce the

Having embraced the utopian impulse to con-

certain later, post-Stalinist productions, notably

stability of a certain traditionalist, and future-o-

struct anew and to reconstruct in a better way

in the genres of space-concerned popular science

riented, symbolic imaginary across time, genre,

(albeit not utopia as a predefined form), these

and science fiction films, as if the intent of the

and aesthetic preferences. As if remembering

films attempt to align nostalgia with the past with

films were to equip Soviet citizens with instru-

these “instructions” in an inverted way, as stories

a diverse, as opposed to a particular interpreta-

ctions for how to approach the coming space

about life in the Soviet past, these very narrative

tion of the past. In this context, their immediate

age. Until the 1970s, Soviet space science fiction

structures and messages reappeared in recent

successors, the fantastic blockbusters about the

films were mostly illustrations of gentle, didactic

Russian historical space thrillers such as The Age of glory of the Soviet space program, historical ficti-narratives that offered a distanced perspective

Pioneers (also known as The Spacewalker) (2017) on science productions, can hardly be interpreted

on the “now” in order to inspire faith in an even

and Salyut-7 (2017), which follow the same ideali-as a mere stylistic transformation.

Alternator je časopis o znanosti. Prostor za

vzpostavljanje in ohranjanje njene avtonomije ter

prostor za odprto raziskovalno samorefleksijo.



Komuniciranje znanosti

v boju z družabnimi

mehurčki v času

pandemije

Foto in računalniška obdelava: Katja Bidovec

Za začetek naj navedem misel v članku »Mis-

Številka: 40/2021

ali astronomije, ampak vzpodbujanje

information in and about science«, ki pravi ne-

osnovne radovednosti o tem, kako znanost

kako takole:

Avtor: Tom Turk

deluje, kako preverja dokaze, ki vodijo k

zaključkom, in hkrati tudi opozarjanje, kako

DOI: doi.org/10.3986/alter-

»Zavzemanje za razumevanje znanosti v širši

popularni mediji zavajajo in spreobračajo

nator.2021.40

javnosti mora biti prioriteta vseh znanst-

znanstvena dejstva.«

venikov. To ne pomeni več učenja biologije

27

V podnebni in zdravstveni krizi, s katerima je

objav javnost v glavnem ne razume, ni pa nikogar,

druge preverljive razlage. Iz njih pogosto nasta-

danes soočen celoten planet, je komuniciranje

ki bi jih znal dovolj nazorno in razumljivo predsta-

jajo teorije zarote (npr. čipi v cepivih, s katerimi znanosti pomembnejše kot kadar koli prej. Žal

viti, prav resne izsledke znanosti javnost pogosto

korporacije nadzorujejo naša življenja). Lažnim

večina znanstvenikov ni vešča znanstvene ko-

zavrača in jih pripisuje raznim lobijem, ki naj bi

informacijam večinoma nasede le ozek, a spet

munikacije in ne zna predstaviti svojih dosežkov

take raziskave plačevali. Razumevanje znanosti

ne tako nepomemben krog ljudi, kar smo lahko

laični javnosti oziroma je ne zna zainteresirati,

vendarle zahteva določeno predznanje in miselni

videli na zadnjih predsedniških volitvah v ZDA.

kaj šele navdušiti zanje. Znanstveniki so lahko

napor, kar pa je kljub izobrazbeno višjemu nivoju

Misinformacije, v slovenščini – nepreverjene ali

izjemni in odlični raziskovalci, a slabi predava-

tudi danes za večino laične javnosti pretežka na-

napačne informacije, pa so nevarnejše, bolj sub-telji in komunikatorji znanosti. Seveda velja tudi

loga. Ko pride do takega stanja,

tilne in imajo, čeprav so velikokrat sprožene nena-

obratno, povprečni znanstveniki so lahko izjemni

merno, veliko večji domet, zato lahko povzročijo

komunikatorji znanosti. Dva, ki ju širša javnost

občutno večjo škodo. Napačne informacije se prej

pozna predvsem po njuni edinstveni spretnosti na

postane poslanstvo znanstvenikov še toliko

ali slej utrdijo na spletu in družbenih omrežjih, in področju komuniciranja o znanosti, sta nedvom-težje, saj jih veliko svojih rezultatov ne zna

ker jih praviloma posvoji veliko večji krog ljudi,

no David Attenborough in že pokojni Carl Sagan.

poenostaviti do te mere, da bi bili sleherniku

postanejo uporabne tudi za pridobitev ekonom-

Jasno je, da danes potrebujemo ene in druge,

dovolj razumljivi. Ta postopek namreč tudi

skih in političnih koristi. Napačne informacije sicer kajti zdi se, da v neprestanem boju s popularnimi

od znanstvenika zahteva premislek in do-

pogosto temeljijo na nekaterih informacijah, ki iz-

mediji (včasih smo jih imenovali rumeni tisk) in še

daten napor, ki pa ga večina znanstvenikov

virajo iz znanosti vendar se uporabljajo selektivno, bolj z družbenimi omrežji znanost izgublja bitko

raje usmerja v raziskave kakor v širjenje

nepreverjeno, zavajajoče, brez globljega pozna-

za pozornost in še bolj za všečnost, če seveda

vanja znanstvene metodologije (npr. pozitivnih in

predpostavimo, da je kaj takega v večjem obsegu

(diseminacijo) in komunikacijo svojega dela.

negativnih preverb v poskusih). Klasičen primer

pred pojavom svetovnega spleta sploh imela.



takih informacij je članek razvpitega angleškega

Kako naj torej znanstvena odkritja, pa naj bodo

Na ta način prepričevanje javnosti in družbe kot

zdravnika Andrewa Wakefielda, ki je bil leta 1998

še tako pomembna, tekmujejo s privlačnostjo

celote o upoštevanju znanstvenih dognanj trči

objavljen v sicer zelo ugledni medicinski reviji The klikanja novic o klanu Kardashianovih ali novicah

ob prepričanja, ki morda vsaj v začetku celo iz-

Lancet. Poročal je o povezavi med avtizmom in o dosežkih Luke Dončića? Odgovor se skriva v prej

hajajo iz neke, sicer nepreverjene znanstvene

kombiniranim cepivom proti ošpicam, mumpsu

navedenem citatu. Kljub temu številni znanstve-

domneve, ta pa se kasneje na družbenih omrež-

in rdečkam, a so ga kaj kmalu umaknili, ker se je

niki v komuniciranju svojih dosežkov ubirajo tudi

jih amplificira v dogmo. Dogme pa, kot vemo, z

izkazal za lažnega in je veliko število kasnejših

druga pota, s katerimi skušajo vzbuditi pozornost

znanostjo nimajo nobene zveze, zato poskusi

raziskav njegove trditve ovrglo. Kljub temu sta

javnosti in tekmovati za všečnost, kar pa pogos-

prepričevanja vernikov z izsledki resne znanosti

članek in njegov glavni avtor še vedno eno od

to znanosti kasneje bolj škoduje kakor koristi.

večinoma trčijo ob neprebojen zid. Drugi pristop,

glavnih orožij proticepilnega gibanja tudi ob pan-

Med bolj kontroverznimi pristopi je objavljanje

ki se ga žal zaradi pritiska načela »publish or pe-

demiji covida-19.

preliminarnih rezultatov na odprtih znanstvenih

rish« (v prevodu »objavi ali ponikni«) poslužujejo

Zaradi vsega naštetega je očitno, da danes zna-

portalih, še preden so bili izsledki takih raziskav

nekateri znanstveniki, je objavljanje člankov v

nost ne more reševati problemov javnega zdravja,

podvrženi resni znanstveni recenziji in objavi v

predatorskih revijah. Te delujejo po načelu, da je

globalne podnebne krize in tudi drugih zapletenih

preverjenih znanstvenih publikacijah. Zgodi se, da

objavljivo vse, kar prispe v uredniški nabiralnik

družbenih pojavov, ne da bi se spopadla z orjaško

tovrstni rezultati raziskav kasneje niso objavljeni, (članek na to temo si lahko preberete v tej reviji

spletno goro napačnih informacij in njihovimi

saj so bili v recenzentsko-uredniškem postopku

pod naslovom »Lažna znanost«). Ni čudno, da se

številnimi sledilci. Dandanes, v času pandemije še

zavrnjeni, ali pa so objavljeni, a se izkaže, da nji-potem tudi taki »znanstveni dosežki« pojavljajo

toliko bolj, postaja dolžina resnega in ustaljenega

hovih izsledkov ni mogoče ponoviti. Na spletu pa

na družabnih omrežjih, kjer se v mehurčkih enako

znanstvenega procesa, ki poleg samega raziskova-

tudi take, nikoli objavljene raziskave ostanejo in

mislečih skupin zlahka širijo in uporabljajo kot

nja vključuje tudi čas, potreben za objavo v resni

se neomejeno širijo. S spleta se namreč nevero-

protiargument spoznanjem resne znanosti.

»peer review« publikaciji in, kar je še posebej po-

dostojni in pogosto ovrženi rezultati začnejo pre-

Nasploh javnost večinoma ne loči med dezin-

membno, tudi diseminacijo objavljenih izsledkov,

livati na družbena omrežja, kjer se poenostavijo,

formacijami (angl. disinformation) in misinfor-občutno predolga. Vsekakor je to predolg proces,

preprosta ubeseditev pa veliko lažje mobilizira

macijami (angl. misinformation). Za prve, ki so da bi lahko resno tekmoval z množico neprever-in vzbudi zanimanje širše javnosti. Ta take rezul-

bolj neposredne in jih v slovenščino prevajamo

jenih trditev na svetovnem spletu, ki mobilizirajo

tate posvoji, širi in jih začne uporabljati kot zanje kot lažne informacije, je značilno, da jih lansirajo in zavajajo veliko število ljudi.

enakovreden in prepričljiv argument proti prevla-

namerno z največkrat točno določenim name-

dujočemu znanstvenemu konsenzu in stališčem,

nom (npr. volitve so nam ukradli). To so dejansko Znanost, kljub njenim sposobnim komunikator-ki so bili sprejeti v ustaljenem in verodostojnem

spletne lažne novice, razvpite »fake news«. Zanje

jem, biokemikom, farmacevtom, imunologom,

znanstvenem postopku. Ker resnih znanstvenih

velja, da nimajo nobene znanstvene podlage ali

epidemiologom in številnim zdravnikom, ne uspe

prepričati velikega dela ljudi o pomembnosti cep-stveno dilemo ali njeno rešitev. V zadnji pandemiji

zadnjem mestu, saj jim ne zaupa več kot 90 od-

ljenja v boju proti nalezljivim boleznim. To je po-

smo se pri nas nagledali in naposlušali tako enega

stotkov prebivalstva.

membno dejstvo, so pa vzgibi nasprotnikov cep-

kakor drugega, in čeprav je večina nastopajočih

ljenja različni, pri nas prav gotovo zajemajo tudi

znanstvenikov ves čas zelo korektno predstavljala

Za konec pa še bolj osebna anekdota. Pred dvema

splošno nastrojenost proti vladi, ki jo povezujemo

in razlagala znanstvena dejstva, povezana s pan-

letoma me je Slovenska znanstvena fundacija pro-

tudi z nedorečenimi in pogosto spreminjajočimi

demijo, so predvsem vladni govorci ves čas dajali

glasila za komunikatorja znanosti. Zadnji dogodki

se ukrepi, slabo in nedosledno komunikacijo z

vtis nekompetentnosti, neusklajenosti in nedosle-

pa so me nekako prepričali, da si tega naziva ne

državljani, pomemben del odpora proti cepljenju

dnosti, s čimer so samo povečevali nezaupanje v

zaslužim. Pred nekaj dnevi me je namreč prijate-

pa so tudi osebnostne lastnosti posameznikov,

javnosti, zlasti do cepiv in cepljenja.

ljica (vsaj nekoč je bila) izbrisala s seznama svojih ki so bodisi generalno nezaupljivi proti vsem

»prijateljev« na omrežju Facebook, ker sem si z

ukrepom bodisi dovzetni za manipulacije in

teorije zarote. Znanstveniki se moramo soočati

znanstvenimi argumenti drznil oporekati njenim

Nekaj je danes jasno: ker se v polju odprte

predvsem s poplavo napačnih informacij. Proti

nebulozam glede cepljenja in jo skušal prepričati,

znanosti pojavljajo številna, pogosto tudi

trditvam iz zakladnice teoretikov zarot in naboru

naj ne objavlja pozivov podpore ljudem, ki med

nasprotujoča si mnenja in ker v virtualnem

tipičnih »cvetk«, npr. da je Zemlja ploščata ali da

drugim zahtevajo, naj znanstveniki dokažemo, da

svetu informacij tudi napačne ter lažne in-

virusi ne obstajajo, je poraba časa, potrebnega za

virus obstaja. Vemo, da je znanost v dolgi zgodo-

prepričevanje posameznikov, ki širijo take trditve,

formacije krožijo in se širijo hitreje kot kadar

vini boja proti boleznim nakopičila kup dokazov

večinoma popolnoma nepotrebna in tudi vnaprej

koli prej (smo v stanju nekakšne infodemi-

o obstoju virusov, podobno kot obstaja kup do-

obsojena na neuspeh. Ker pa večina znanstveni-

je), nihče ne more prezreti spoznanja, da je

kazov, da Zemlja ni ploščata. Znanstvena debata

kov tako lažne kot tudi napačne informacije meče

komuniciranje znanosti nekaj, kar je lahko

v isti koš in jih tako tudi obravnava (če sploh), je o takih vprašanjih je popolnoma neproduktiv-ločeno od njene produkcije.

zanje napor za zavračanje informacij, ki temeljijo

na. Toda če ne uspem z znanstvenimi argumenti

na manipulacijah in parcialnih, iz širšega konte-

prepričati lastnih prijateljev, ki jih niti nimam za ksta iztrganih razlag znanstvenih dognanj ter se

Z drugimi besedami: če se ukvarjaš s sovami,

nevedne, kako naj kot komunikator znanosti

izrabljajo za upravičevanja prepričanj in ravnanj

sintezo antibiotikov ali fiziko osnovnih delcev, je

prepričam širšo javnost o koristnosti cepljenja?

številnih posameznikov, le nepotrebna izguba

prav, da o svojem delu govoriš, pišeš in ga pred-

Verjetno le tako, da ne popuščam, vztrajam in še

časa in stranpot, ki bi jih odvračala od njihovega

stavljaš javnosti. A prav tako je nujno, da se ne

naprej poskušam ljudem razložiti, kako razmiš-

temeljnega dela – raziskovanja. To je zanje edino

izogibaš družbenim temam in dilemam, ki jih kot

ljamo znanstveniki, kako deluje znanost in zakaj

pomembno in edino, o čemer morda bi, pa še to

znanstvenik lahko pomagaš razložiti in razrešiti.

so izsledki znanosti kljub nekaterim stranpotem

zelo neradi, govorili. Obstaja pa tudi drug pol raz-

Predvsem na način, ki ljudem pomaga razumeti,

iskovalcev, ki so sicer v manjšini, a se »spoznajo«

kaj znanost je, kako deluje, kakšna je njena meto-

in napakam vredni zaupanja. Zavedati pa se je

praktično na vse in to »védenje« zelo radi delijo

da, zakaj je pametno in koristno upoštevati znanje

treba, da to početje ni lahko, ker ljudje v današnjih z javnostjo. Zaradi pomanjkanja kompetentnih

in zakaj je pomembno, da znanosti zaupamo. Ne

časih očitno živijo s svojimi somišljeniki v skoraj

govorcev tovrstne komunikatorje zelo rade vabijo

nazadnje, po zadnji raziskavi javnega mnenja, ki

neprebojnih družabnih mehurčkih, napolnjenih

v svoje studie praktično vse medijske hiše. Očitno

jo je leta 2018 opravil Valicon, slovenska javnost

z egi in prepričanji, ki jim znanstveni argumenti

je, da izogibanje komuniciranju znanosti omo-

znanstvenike postavlja na visoko drugo mesto na

večinoma ne pridejo do živega. Ker se v mehurčkih

goča učinkovito širjenje napačnih informacij in s

lestvici zaupanja. Kako je torej mogoče, da tri leta med »svojimi« počutijo varne, je to še toliko težje.

temi povezanih prepričanj na svetovnem spletu in

kasneje znanstvenim razlagam (o koristnosti cep-

Toda nekaj je povsem jasno: izogibanje in zane-

družbenih omrežjih, po drugi strani pa pretirano

ljenja) v tej državi očitno ne zaupa ali ne verjame

»komuniciranje« znanosti daje vtis površnosti in

vsaj polovica ljudi? Morda zato, ker znanstvene

marjanje komuniciranja znanosti je slaba izbira, ki

nekompetentnosti, ki je žal velikokrat resnična

predloge in utemeljitve javnosti posredujejo razni

take mehurčke le krepi in znanosti jemlje pomen

in večkrat bolj povezana z osebnimi »egi« kakor s

vladni govorci iz vrst politike, ti pa so po zaupanju ter onemogoča, da bi vplivala na odločitve, ki se

sposobnostjo javnosti pravilno predstaviti znan-

ljudstva prej omenjene raziskave prepričljivo na

tičejo nas vseh.

29

Izmenični miselni tok Alternatorja omo-

goča soočanje s pogledi drugih. Tudi

tistih, ki znanost doživljajo zgolj

skozi spremembe v svojem življenju.

Spremembe, ki jih vedno znova omogoča

prav znanost.



Dvorezni meč

nevroznanosti

v kazenskem pravu

Foto: Arne Hodalič

Če bi naključne mimoidoče na cesti vprašali, kaj

zakonskih določb z navodilom, naj izhod iz njega

Številka: 26/2021

je predmet poklicnega zanimanja pravnikov, bi

najdejo le s pomočjo paragrafov.

Avtor: Miha Hafner

se verjetno znašli pred dolgim seznamom stereo-

tipov. Ti pravnike običajno slikajo kot puščobne

Če bi vam kdo rekel, da so pravniki strokovn-

DOI: doi.org/10.3986/alter-

jaki, ki se poglabljajo v ljudi in njihov notranji

nator.2021.26

»družboslovne matematike«, ki se najbolj domače

svet, zlasti pa jih zanima, kaj se dogaja v

počutijo, kadar jih postaviš v nepregleden labirint

glavah posameznikov, s katerimi prihajajo v

31

stik pri svojem delu, bi to verjetno razumeli

postopka, vključno s prepoznavanjem morebitne-

pa narekuje tudi tolmačenje znanstveno trdnejših

zgolj kot slab poskus sarkazma.

ga zavajanja. Nenazadnje pa je za kazensko pravo

dokazov. Pri tem nevroznanstveniki opozarjajo na

pomembno ugotavljanje tudi drugih vsebin iz sfere

izjemno interpretativno odprtost takšnih dokazov.

A v nasprotju s splošnim prepričanjem je v resnici

obdolženčeve ali oškodovančeve psihe. Gre zlasti

Ti se izmikajo neizpodbitnim vzročno-posledič-

ogromno pravniškega dela vsaj v praksi sodišč in

za čustva in stanja, nagibe in motive, od katerih je nim razlagam med delovanjem, poškodbami ali

drugih odločevalcev povezanega prav z ugotavlja-

odvisna pravna opredelitev ravnanj ali pa izbira in

boleznimi možganov na eni strani in ravnanjem

njem, kaj se dogaja oziroma se je dogajalo v glavah

odmera kazenske sankcije, kot so razdraženost,

obdolženca v konkretni situaciji na drugi. Namesto

ljudi v določenem trenutku. V dednih postopkih nas

prestrašenost, maščevanje, ljubosumje, sovraštvo

tega običajno ponujajo več mogočih razlag. Vendar

na primer zanima, kaj je bila resnična poslednja

ter na drugi strani obžalovanje in kesanje.

je obstoj takšne jasne vzročne zveze ravno tisto,

volja zapustnice. V odškodninskem postopku za

kar najbolj zanima kazenska sodišča, ko odločajo

Stoletja dolgo so kazenska sodišča vse te duševne

nepremoženjsko škodo se bo sodišče spraševalo,

v posameznem primeru. S podobno zagato se so-

vsebine v glavah udeležencev kazenskih postop-

kolikšni so bili strah in duševne bolečine tožnika. V

očajo pristopi prepoznavanja laganja in zavajanja,

kov ugotavljala in dokazovala na podlagi dejstev,

obligacijskem pravu je temeljno vprašanje, kdaj in

ki temeljijo na funkcijskem možganskem slikanju.

zaznavnih v zunanjem svetu.

glede česa je prišlo do t. i. ujemanja volj sopogod-

Ideja za njimi je preprosta: umetna inteligenca se

benic, kar je ključno za ugotavljanje trenutka skle-

lahko naučil prepoznati tipičen vzorec možganske

nitve in vsebine pogodbe. Celo v upravnem pravu

aktivnosti, ki se pojavi pri laganju, kar bi lahko v Od konca prejšnjega stoletja pa napredek v

mora upravni organ včasih ugotavljati dejstva, ki bi praksi uporabili kot detektor laži. Kot v pregledu

nevroznanosti tudi sodiščem omogoča vpo-

jih prej pripisali delokrogu psihoterapevta, denimo, takšnih študij ugotavljajo F. Andrew Kozel in sode-gled v možgane in posredno tudi razbiranje

ali med partnerjema v resnici obstaja pristna lju-

lavci, so nekatere izmed raziskav vsaj v laboratorij-duševnih vsebin, ki vznikajo v njih. Vendar pa

bezen ali pa morda želita skleniti fiktivno zakonsko skem okolju v resnici izjemno obetavne, vendar še

zvezo. Najbolj intenzivno pa se z dogajanjem v

se z upi, ki jih nekateri polagajo v revolucijo

daleč od tega, da bi bile dovolj zanesljive v praksi glavi (največkrat domnevnega storilca) ukvarjajo

nevroznanosti v kazenskem pravu, mešajo

in realnih življenjskih okoliščinah. Kljub temu so

kazenska sodišča. Včasih se že pred samim so-

tudi nelagodje in bojazni,

nekatera komercialna podjetja v ZDA tehnologijo

jenjem zastavi vprašanje razpravne sposobnosti

ki jih ta vzbuja.

že tržila in z njo, neuspešno, poskušala prodreti

obdolženca (ali je ta zaradi svojih psihofizičnih

tudi na sodišča.

lastnosti sploh zmožen razumeti obtožbe zoper

Ker spoznanja nevroznanosti v kazenskem pravu

Česa se bojijo zakonoda-

sebe in v postopku sodelovati). Med sojenjem pa

nastopajo v izjemno raznolikih vlogah, so razno-

jalci

pogosto pride do vprašanja v zvezi z obdolženčevo

teri tudi pomisleki in težave, s katerimi se soočajo prištevnostjo pri izvršitvi protipravnega dejanja. Ta Sodobna spoznanja o delovanju človeških možga-posamezni akterji, ki kazenske postopke krojijo.

je izključena, če storilec zaradi duševnih motenj ali nov ustvarjajo vse večji pritisk na zakonodajalce,

podobnih stanj (na primer vpliva drog ali alkohola)

Česa se bojijo nevroznan-

ki v državah oblikujejo kazensko pravo. Ustaljeni

ni mogel razumeti pomena svojega ravnanja ali pa

stveniki

kazenskopravni koncepti v večini sodobnih pravnih

ga ni mogel imeti v oblasti. Neprišteven storilec

ureditev (z večjimi ali manjšimi variacijami) namreč ne more biti kriv, (bistveno) zmanjšano prišteven

Na kazenskih sodiščih so vse pogosteje pojavljajo

v veliki meri temeljijo na razumevanju človeške

storilec pa je praviloma sankcioniran drugače in

dokazi, pridobljeni s tehnologijami strukturnega in

psihe in njegovih možganov, kot se je vzpostavilo

blažje. Razpravno sposobnost in prištevnost so-

funkcijskega možganskega slikanja ter merjenjem

v psihologiji in psihiatriji poznega 19. in zgodnjega dišču pomagajo ugotavljati izvedenci psihiatri,

električne možganske aktivnosti (elektroencefalo-

20. stoletja. Sodobna spoznanja nevroznanosti o

vse pogosteje pa sodelujejo tudi nevrologi, psi-

grafija ali EEG), ki so včasih podprti s tehnologijami biološki in kognitivni podstati človeškega vedênja

hologi in drugi strokovnjaki za človeške možgane.

umetne inteligence. Pri uporabi takšnih dokazov

ta dognanja že dolgo presegajo in se s tem neka-

Poleg navedenih situacij je ugotavljanje vsebine

nevroznanstveniki opozarjajo na preveč svobod-

terim temeljnim predpostavkam sodobnih kazen-

obdolženčevih misli odločilnega pomena v prav

no prilaščanje »znanosti« v besedi nevroznanost.

skopravnih ureditev vse težje prilegajo. Rdeča nit

vsakem kazenskem sojenju. Da sodišče nekoga

Matthew Ginther opozarja, da ni vsak dokaz, ki

teh dognanj je, da nas ljudi biološki in kemijski

obsodi, namreč ni dovolj, da tožilstvo dokaže, da

je pridobljen s kompleksno, drago in zahtevno

ustroj naših možganov precej bolj determinira,

je obdolženec kaznivo dejanje storil. Dokazati mora

tehnologijo, že sam po sebi znanstven. Celo več,

kot to načeloma predpostavlja kazensko pravo. Pri

tudi, da je imel storilec glede kaznivega dejanja

s slikanjem možganov s funkcijsko magnetno re-

premlevanju teh vprašanj naposled vedno trčimo

izoblikovan ustrezen subjektivni odnos – naklep

sonanco bomo z metodološko še tako zgrešenim

ob večno in zapleteno vprašanje obstoja svobodne

ali malomarnost, kar je docela duševna kategorija.

pristopom vedno dobili določen rezultat – mož-

volje, a si je v pravu enostavno nemogoče zamisliti, Nadalje je za sodišče ključna kognitivna kategorija

ganske slike. Vendar takšna možganska slika, razen

da bi to predpostavko kar odpravili. Vendar zako-

spomin, tako pri obdolžencih kot pričah. Pa tudi šir-da je bila pridobljena s kompleksno tehnologijo,

nodajalci – zavedajoč se, da je kazensko pravo eno

še vprašanje verodostojnosti pričanj udeležencev

nima prav nobenega atributa znanosti. Previdnost

najbolj občutljivih pravnih področji, pri katerem je

stabilnost, predvidljivost in zanesljivost sistema obramba, lahko tudi voda na mlin organov prebi izpovedoval ali prispeval drugo testimonialno

temeljnega pomena – postopoma uvajajo spre-

gona. V nekaterih primerih zato tožilci z dokazi

dokazno gradivo zoper samega sebe (na primer

membe, ki predpostavko svobodne volje, če že ne

nevroznanosti želijo prepričati sodišče, da so mo-

izjave v obliki zapiskov, pisem, listin, slik, zvočnih odpravljajo, vsaj precej mehčajo. Te spremembe

žgani obdolženca tako okvarjeni, da se jih ne da več ali video posnetkov). V tehnologijah nevrozna-zakonodaje in sodne prakse so spodbujene in ute-

»popraviti«. V jeziku kazenskega prava in penologije nosti, ki v možganih domnevnih storilcev brskajo

meljene tudi z dognanji nevroznanosti. Primeri

bi to pomenilo, da takšnih obsojencev s kazenskimi

za njihovimi spomini, naklepom, nagibi, motivi

takšnih postopnih korakov so uvedbe posebnih

sankcijami ni mogoče resocializirati in jih vključiti in morebitnim zavajanjem, zlahka prepoznamo

vrst sodišč in kazenskih postopkov, ki predvidevajo

nazaj v družbo brez tveganja za njene člane. Zlas-

obid in izigravanje privilegija zoper samoobtožbo.

blažjo kazenskopravno obravnavo, vključno z dru-

ti v ZDA se takšni argumenti tožilstva zaključijo s

Težko se je sprijazniti z nedoslednostjo ureditve, ko gačnimi, v rehabilitacijo usmerjenimi sankcijami,

pozivom sodišču po izreku dolgih in strogih kazni

država obdolženca ne sme prisiliti, da bi ta zoper

za različne kategorije nevrološko drugačnih storil-

ter varnostnih ukrepov. Prikladnost argumentov o

svojo voljo razkril neko vsebino, nato pa to isto

cev. Te ponekod vključujejo mlajše polnoletnike,

obdolženčevih odstopajočih možganih tako v obre-

vsebino država lahko razbere kar neposredno iz

čigar možgani se še razvijajo, posameznike z odvi-

menilne kot razbremenilne namene zato nekateri

njegovih možganov.

snostmi od drog in alkohola, vojne veterane, ki so

kazenskopravni teoretiki slikovito poimenujejo

utrpeli travmatske poškodbe možganov, ali osebe

dvorezni meč nevroznanosti. Obdolženci in njihovi

Česa bi se morali bati

z motnjami v razvoju možganov zaradi t. i. fetalnega zagovorniki se nevroznanosti bojijo tudi zato, ker v vsi državljani

alkoholnega sindroma (izpostavljenostjo zarodka

prenekateri državi organi preiskovanja in pregona s

Napredek v razumevanju delovanja človeških mož-

alkoholu med nosečnostjo).

sodobnimi tehnologijami raziskovanja možganov

ganov lahko kazenskemu pravu zagotovo koristi in

želijo brskati po glavah domnevnih storilcev in kar

Česa se bojijo tožilci

pripomore k pravičnejši in bolj smiselni obravnavi

iz njihovih možganov izbezati podatke za njihovo

storilcev protipravnih ravnanj. Po drugi strani pa

Dokazno breme v vseh sodobnih kazenskih po-

obsodbo. Ene izmed tovrstnih metod se je prije-

je uporaba novih tehnologij za razbiranje dušev-

stopkih nosijo tožilci, ki morajo dokazati obdol-

lo poimenovanje možganski prstni odtisi (angl.

nih vsebin iz naših možganov, za »prisluškovanje«

ženčevo krivdo. To breme utegne znatno otežiti

brain fingerprinting). Ta metoda predpostavlja, našim mislim in vdiranje v naše najbolj intimne

obramba s sklicevanjem na možganske slike in

da se možgani drugače odzovejo na informacijo

kotičke duševnosti – četudi pod okriljem justice, ki izvide EEG. Z njimi obramba običajno dokazuje,

(dražljaj), ki jo že poznajo, kot na tisto, ki je zanje z mečem pravičnosti in prevezo čez oči tako še bolj

da so možgani obdolženca okvarjeni ali pa, da de-

nova. S tem naj bi preiskovalci kaznivih dejanj lahko učinkovito s tega sveta preganja kriminal – nekaj,

lujejo drugače od možganov »zdravih« ljudi (nekaj

ugotovili, če podrobnosti s kraja dejanja ali pred-

kar bi najbrž moralo skrbeti vse nas. Sploh, ker te

odmevnih primerov poznamo iz ZDA in Italije).

mete, s katerimi je bilo kaznivo dejanje storjeno,

iste tehnologije počasi in na videz blagohotno pro-

Takšne argumente lahko prevedemo v jezik ka-

osumljenčevi možgani prepoznajo, čeprav sam

dirajo v naš vsakdan tudi na bolj nevsiljive načine. S

zenskega prava na različne načine; največkrat kot

trdi, da jih ne pozna. Nevroznanstvena skupnost

tehnologijo možgansko-računalniških vmesnikov,

zatrjevanje neprištevnosti, (bistveno) zmanjšane

je glede zanesljivosti možganskih prstnih odtisov

ki se priklopijo na signal kognitivne dejavnosti mož-

prištevnosti, odsotnosti naklepa ali pa zgolj kot

precej skeptična, vendar to njihove uporabe v po-

ganov, že danes denimo lahko igramo računalniške

olajševalne okoliščine pri kaznovanju. Vsem pa

licijskih preiskavah pa tudi sodnih postopkih ni

igrice, krmilimo brezpilotne naprave ali krepimo

je skupno to, da obramba želi prepričati sodišča v

ustavilo. Najbolj osupljiv primer je redna dokazna

svojo tehniko meditacije. Kmalu bodo ti vmesniki

blažjo kazensko obravnavo obdolžencev. Tožilci

uporaba te metode na kazenskih sodiščih v Indiji,

omogočili, da bomo le z močjo lastnih misli uprav-

se zavedajo, da so možganske slike in drugi, s so-

kjer ji je zeleno luč prižgalo celo vrhovno sodišče.

ljali še pametne telefone in pisali sporočila. Smo

dobno tehnologijo pridobljeni dokazi o možganih

se pripravljeni sprijazniti, da bo v sodobni družbi

obdolženca, na kazenskih sodiščih močno orožje.

Česa se bojijo kazensko-

nadzora s tem padla še zadnja neosvojena trdnjava

Nekatere empirične raziskave namreč ugotavljajo,

pravni teoretiki

da sodniki in porotniki dokaze, pridobljene s so-

naše zasebnosti? Smo zavoljo učinkovitejšega pre-

Takšen razvoj uporabe novih tehnologij v kazenskih

dobnimi tehnologijami nevroznanosti, že a priori gona kaznivih dejanj nadzoru države pripravljeni

postopkih vse bolj skrbi tudi (kazensko)pravne

štejejo kot bolj znanstvene in verodostojne kot

podvreči še zadnji prostor lastne samobiti?

teoretike. V njem že prepoznavajo obrise spre-

izvedenska mnenja s področij manj »trdih« znanosti

menjenih pravil igre, ki utegnejo ogroziti najbolj

Pravniki, ki jih v naših stereotipnih predstavah bolj (na primer psihiatrije in psihologije), celo če so prvi temeljne pravice in procesna jamstva, ki smo jih

kot notranji svet ljudi zanima pomen pravnih pravil, nelogično in nekoherentno obrazloženi.

v kazenskem pravu izgrajevali stoletja dolgo. Mor-

morda res niso najbolj fascinantna bitja na svetu.

da najbolj zgovoren primer je erozija pravice do

Gotovo pa zbujajo manj strahu od tistih, ki bi v

Česa se bojijo obdolženci

molka oziroma privilegija zoper samoobtožbo,

imenu države s pomočjo nevroznanosti brskali po

Vendar sodobna nevroznanost na sodiščih ne služi

ki ščiti vsakogar, ki se obdolžen znajde v kazen-

mislih svojih sodržavljanov. Prvi se namreč zaveda-

le kot orožje obrambe. Tožilci so hitro spoznali,

skem postopku. Ker mora krivdo obdolženca do-

jo, da mora justica svoj meč včasih dvigniti tudi proti da je druga plat istih argumentov, ki jih uporablja

kazati tožilec, država nikogar ne sme prisiliti, da

državi in pred njo sámo zaščititi njene državljane.

33

www.alternator.science



Vse, kar ste želeli

vedeti o cepivih RNK

Foto: Katja Bidovec in Arne Hodalič

Cepiva RNK, ki so bila še do nedavnega dokaj nez-

prelomna z več vidikov in utegneta biti precej

Številka: 02/2021

nana tehnologija, so ob koncu leta 2020 postala

pomembna za izdelavo cepiv v prihodnosti.

reden del pogovorov ob kosilu ali na božični ve-

Avtor: Arne Praznik

čerji. Razlog za to sta seveda pandemija covid-19

DOI: doi.org/10.3986/alter-

in potencialni up, ki ga cepiva prinašajo z boleznijo Cepiva RNK bodo tako lahko kmalu postala

nator.2021.02

in pri vračanju v stanje normalnosti. Preden bomo

cepiva nove generacije

zagotovo vedeli, ali je cepivo dovolj učinkovito za

zagotovitev trajne imunosti, bo treba počakati še

nekaj časa. A hitri razvoj in trženje cepiv RNK proti in omogočila hiter razvoj cepiv proti številnim

virusu SARS-CoV-2 podjetij Pfizer in Moderna sta

drugim nalezljivim boleznim, pa tudi izboljšala

35

imunski odziv proti točno določenemu patogenu

v kratkem času, še preden se patogen lahko v

telesu namnoži in povzroči škodo.

Cepiva RNK se od klasičnih cepiv razlikujejo po

načinu tvorbe patogenskih delcev.

Klasična cepiva vsebujejo dejanske delce pa-

togenov, medtem ko cepiva RNK vsebujejo

informacijo za beljakovinske delce v obliki

molekule informacijske RNK

(angl. messenger RNA oziroma mRNA), te delce pa nato tvorijo telesne celice same z naravnim

procesom translacije oziroma prevoda genskega

koda, zapisanega v obliki nukleotidnega zapored-

ja mRNK, v aminokislinsko zaporedje. Aminoki-

sline se v celičnem okolju zvijejo v beljakovino, ki je po obliki in zaporedju identična delcu virusa ali bakterije (ali pri cepivu za zdravljenje raka beljakovine, značilne za rakaste celice). Te pa se nato

predstavijo na površini antigen-predstavitvenih

celic (angl. antigen-presenting cells oziroma APC), ki so specializirana oblika celic prirojene imunosti, odgovorna za nadaljnje obveščanje celic prirojene

imunosti o prisotnosti patogena v telesu.

Zamenjava učinkovine v cepivu za informacijo,

kako zgraditi to učinkovino, je osrednja razlika

med klasičnimi in cepivi RNK, a ta mala spremem-

Vir: Wikimedia Commons, prevod: Arne Praznik

ba ima odločilne prednosti. Morda najpomemb-

zdravljenje bolezni, kot je rak. Razumevanje, kako

oslabljenih patogenov, ki sicer niso zmožni okužiti

nejša je hitrost izdelave takšnih cepiv. Produkcija

delujejo, bo tako pomembno ne le za razvoj no-

osebe, vendar so dovolj podobni dejanskemu

molekul RNK je namreč veliko lažji kemijski proces

kot produkcija samih patogenov ali patogenskih

vih cepiv, temveč tudi za obveščanje javnosti o

patogenu, da izzovejo in aktivirajo naravni imunski

beljakovin. Reakcijo je mogoče izvesti s komercial-

znanstvenih odkritjih, zaslužnih za tehnologijo,

sistem, kot bi ga pravi patogen. Pri tem se zgodi

no dostopnimi encimi v standardiziranih pogojih,

ki bo morda v ne tako daljni prihodnosti postala

več procesov na nivoju t. i. prirojene in pridobljene zaradi česar je celoten postopek hitrejši in cenejši, del našega vsakdana.

imunosti, najpomembnejši končni izid, ključen za

variabilnost med končnimi produkti pa je manjša.

razvoj trajne imunosti ter posledično delovanja

Kaj cepiva RNK sploh so

Prav tako ni treba skrbeti za pravilno zvijanje in

cepiv, pa je razvoj spominskih B- in T-celic proti

oblikovanje aminokislinske verige v tridimenzio-

in kako delujejo?

temu patogenu. Ob ponovnem soočenju s pato-

nalno zgradbo beljakovine, saj optimalno okolje

Vsa cepiva so zgrajena iz delcev patogenov ali

genom so spominske celice sposobne aktivirati

za to ponuja celična citoplazma.

Cepiva RNK imajo prednost tudi pred drugo telo. RNK je namreč, za razliko od bolj odpornih

nameščene beljakovine in različne hidrofobne

vrsto cepiv, ki je še nismo omenili – cepivi DNK. V

DNK in beljakovin, izredno občutljiva molekula.

molekule. Glavni namen membrane je, da za-

centralni biološki dogmi je informacija za tvorbo

Že omenjeni encimi RNaze so glavni razlog za

gotavlja mejo med zunanjostjo in notranjostjo

celičnih beljakovin zapisana v nukleotidnem za-

razgradnjo RNK, encimi pa so v okolju in v telesu

celice in tako odločilno določa, katere molekule

poredju na molekuli DNK. Ta se najprej prepiše

vseprisotni, saj jih ne proizvajamo samo ljudje,

gredo v celico in katere ne. Molekula RNK sama

v molekulo mRNK, ki se nato veže na ribosom

temveč tudi drugi organizmi, zlasti bakterije.

od sebe težko prehaja v celično membrano, zato

(tj. na celično »mašinerijo«, potrebno za prevod

Razlog za to vseprisotnost RNaz je njihova vloga

ji je za uspešen vstop pogosto treba pomagati.

informacije na RNK v aminokislinsko zaporedje

v boju zoper določeno skupino patogenov – viru-

Napredek zadnjih treh desetletij od prvih vnosov

beljakovine). Cepiva DNK tako delujejo podobno

sov. Virusi po svoji zgradbi niso kaj več kot ovoj,

mRNK v miši se je zgodil zlasti zaradi raziskovanja

kot cepiva RNK s tega vidika, da kodirajo informa-

ki v sebi nosi genetski zapis za encime, potreb-

načinov, kako vplivati na opisane mehanizme in

cijo za beljakovino, vendar vključujejo še proces

ne za svoje razmnoževanje in izgradnjo. A kljub

s tem izboljšati vstop molekul RNK v celice.

transkripcije oziroma prepisa DNK v RNK. A cepiva

njihovi enostavnosti lahko uspešna okužba z že

DNK so potencialno nevarna. Čeprav je molekula

enim virusom privede do propada gostiteljske

Samó izražanje ali samo-

DNK majhna, obstaja verjetnost, da se v cepivu

celice in tvorbe več tisoč novih virusov, ki se jih

pomnoževanje

zaradi podobnosti v molekulski zgradbi pomo-

morajo organizmi čim prej znebiti, preden lahko

toma vgradi v genom gostiteljske celice. Takšne

povzročijo škodo. RNaze so vrsta obrambe pred

vstavitve so pogosto neškodljive, lahko pa so

vsakršno tujo molekulo RNK, ki bi lahko bila viru-

Virusi so po eni strani velika grožnja

nevarne, če se vgradijo v pomembne regulatorne

sna, kar – na žalost ali k sreči – vključuje tudi RNK v človeškemu zdravju, po drugi strani pa je

gene, onkogene ali tumorje zavirajoče gene.

naših cepivih. Prisotnost RNaz je prav tako glavni

raziskovanje bioloških mehanizmov virusov

razlog za izredno nizke temperature, potrebne za

Pri cepivih RNK takšnega tveganja tako rekoč

ključno prispevalo k razvoju modernih

shranjevanje cepiva, saj ostanejo encimi aktivni

ni, saj se molekula RNK sama ne more vgradi-

bioznanosti in medicine.

tudi pri takih temperaturah.

ti v genomsko DNK: molekuli RNK in DNK sta

namreč preveč različni. Prav tako so molekule

RNaze pa niso edina zaščita pred virusi, ki jo pre-

Virusi so izredno majhni, kar med drugim pome-

RNK izredno občutljive za razgradnjo s celičnimi

more naše telo. Celice prirojene imunosti imajo

ni, da je lažje razumeti njihove gradnike. Ker je

encimi, imenovanimi RNaze, ki so specializirani na površini in v notranjosti različne receptorje,

virusni »življenjski« cikel razmeroma preprost, je

za razrez RNK. RNK se tako po nekaj dnevih, ko

ki zaznavajo delce, značilne za patogene. Takšna

virus specializiran za le dve glavni nalogi – vstop v je že opravila nalogo tvorbe patogenske belja-zaznava deluje kot prva obrambna linija telesa

gostiteljsko celico ter hitro namnožitev. Kot smo

kovine, naravno odstrani iz celice in ne vpliva

in je zadolžena za odkrivanje prisotnosti poten-

že opisali, sta to tudi značilnosti, ki ju želimo od več na nadaljnje celične procese. Naše celice

cialno škodljivih tujkov v telesu, proti katerim

cepiv RNK, zaradi česar so se kmalu po prvih raz-

sicer vsebujejo encime, ki jim pravimo reverzne

nato zažene hiter, a nespecifičen napad prirojene

iskavah cepiv RNK pojavile ideje o kombiniranju

transkriptaze in ki lahko prepišejo RNK nazaj imunosti. Tujo RNK telo z receptorji prirojene imu-cepiv z virusnimi vektorji. Za uporabo cepiv RNK

v DNK, vendar ti encimi niso posebej razviti za

nosti samo po sebi zazna kot tujek, zaradi česar

so zlasti zanimivi virusi, katerih genom je zgrajen

učinkovito prepisovanje molekul RNK v cepivih.

pravimo, da je imunogena. Raziskave so poka-

iz molekule RNK. Genom teh RNK-virusov vsebuje

Prav tako je izražanje teh encimov premajhno,

zale, da je odziv telesa na imunogenost vnesene

strukturne gene za beljakovine ovoja in kapside

da bi lahko uspešno prepisali RNK v DNK, zaradi

RNK nekoliko paradoksalen: po eni strani višja

virusa ter gene za pomnoževanje virusnega ge-

česar je nevarnost takšne aktivnosti v cepivih RNK

imunogenost RNK poveča učinkovitost cepiv, saj

noma. Z zamenjavo strukturnih genov za gene

tako rekoč nična.

že sama RNK učinkuje kot adjuvans – to so različ-

poljubne beljakovine cepiva RNK je raziskoval-

ne molekule, ki jih dodajo v cepiva in ki okrepijo

Spoznavanje specifičnih

cem uspelo ustvariti t. i. samopomnoževalno

delovanje prirojenega imunskega odziva, s tem

značilnosti cepiv RNK

mRNK (angl. self-amplifying mRNA oziroma SAM), pa prispevajo k razvoju dolgotrajne imunosti. Po

ki se v celici lahko pomnožuje zaradi genov za

Ideja, da bi uporabili molekule RNK kot metodo

drugi strani lahko imunogenost RNK zmanjša

pomnoževanje, a hkrati ne tvori novih virusov.

vnosa beljakovin v odrasle živali, je bila prvič

učinkovitost cepiva, zato v takih primerih želimo

Takšno cepivo lahko že v majhnih količinah

preizkušena v zgodnjih 90. letih 20. stoletja. Raz-

imunogenost zmanjšati. Določena imunogenost

proizvede veliko končnega produkta in izzove

iskovalci so v miši vnesli molekule RNK, ki so

vnesene RNK je tako lahko koristna ali pa tudi ne,

močan imunski odziv zoper tarčno beljakovino.

kodirale informacijo za antidiuretični hormon

odvisno od cepiva.

Dodatna prednost takšnih cepiv je, da se pri pom-

vazopresin in v miših na omenjeni hormon zaznali

Tretji pomemben premislek pri razvoju učinkovi-

noževanju RNK tvori dvoverižna molekula RNK,

fiziološki odziv. To je nakazovalo, da se je RNK

tih cepiv je način dostave molekul RNK v telesne

ki učinkuje kot močan adjuvans, kar dodatno

uspešno prevedla v beljakovino. Vendar so se

celice. Vse celice so obdane s celično membrano,

okrepi delovanje prirojenega imunskega odziva

že v teh zgodnjih poskusih pokazale pomanjklji-

zgrajeno iz fosfolipidnega dvosloja, v katerem so

in posledično delovanje cepiv.

vosti uporabe molekul RNK za vnos beljakovin v

37

Tako samopomnoževalna RNK kot tudi RNK

molekula RNK. Ta metoda je uporabna zlasti v

nje ne pripelje nujno do najboljšega delovanja

brez dodanih genov za pomnoževanje (angl.

laboratorijskih pogojih, pri katerih celice najprej

cepiva. Kot smo videli, nekatera cepiva učinkujejo

non-replicating mRNA oziroma NRM) pa se mo-izoliramo iz telesa in jih nato elektroporiramo

bolje, če so bolj imunogena, druga pa, če so manj.

rata biti zmožni uspešno prepisati v beljakovino,

v nadzorovanem okolju. Elektroporacija celic

Včasih je treba zagotoviti samopomnoževanje

ko prideta v celico. Danes vemo, da molekula

v telesu pa je zahtevnejši proces, saj pogosto

molekule RNK, včasih pa je že osnovna doza RNK

RNK ni zgolj pasivna prenašalka informacije

težko dovedemo električni tok do tarčnih celic.

v cepivu dovolj, da izzove močan imunski od-

med DNK in beljakovinami, temveč ima tudi

Prav tako ne bi bilo praktično zahtevati od ljudi,

ziv. Nazadnje je pomembno to, ali cepivo deluje

sama pomembno regulatorno vlogo v številnih

naj po cepljenju ostanejo na dodatnem tretmaju

dobro ali ne, za kar pa so potrebne dolgotrajne

procesih. Če ostanemo zgolj pri prepisovanju

z elektrodami, razen če to ne bi bilo res nujno.

študije na živalskih modelih in, če gre vse po sreči, nukleinskega zaporedja v aminokislinsko, so za

Omenimo lahko, da se je za zdravljenje nekaterih

na ljudeh v kliničnih testiranjih.

uspešno prepisovanje pomembni dodatni prede-

bolezni, na primer raka, pristop dostave cepiv

A obvladovanje posameznih lastnosti, ki določajo

li, oziroma regije, na sami molekuli mRNK, ki ne

RNK v izolirane antigen-predstavitvene celice

delovanje cepiva, je ključno za zagotavljanje us-

kodirajo določene beljakovine. Tako imenovane

izkazal za učinkovito strategijo vnašanja RNK in

pešne imunizacije ter za soočanje s posameznimi

neprevedene regije (angl. untranslated regions

razvijanja priučenega imunskega odziva zoper

težavami na poti k razvoju cepiva. V prihodnje

oziroma UTR) so tako pred delom RNK, ki kodira rakave celice določenih vrst raka.

bodo metode nedvomno še napredovale in že

beljakovine, kot tudi za njim, vsi pa odločilno

Da bi dosegli učinkovitejšo dostavo RNK v ce-

v tem članku nam ni uspelo omeniti marsikate-

vplivajo na to, kako se bo beljakovina izražala. To

lice, so se pri številnih raziskavah osredotočili

nadzorujejo z več mehanizmi, glavni pa so zaščita

rega dela razvoja cepiv RNK. Ker je bila uporaba

na to, kako v cepivo dodati različne molekule,

molekule pred razgradnjo ter vezava ustreznih

teh cepiv do sedaj omejena na manjše poskuse,

ki izboljšajo privzem RNK v celice. Te molekule

celičnih beljakovin, ki vodijo prevajanje in zagota-

smo kljub obetavnim rezultatom še previdni pri

so pogosto različni nabiti delci, ki omogočajo

vljajo stabilnost molekule. Z analizo UTR številnih

vpeljevanju nove tehnologije. Vendar bodo hit-

pritrjevanje RNK na celično membrano, lahko

organizmov in virusov ter modifikacijo naravno

rost razvoja in proizvodnje cepiv RNK, njihova

pa so podobni molekulam celične membrane.

prisotnih zaporedij je raziskovalcem z leti uspelo

varnost ter nizka cena izdelave nedvomno močni

Tako imenovani lipidni nanodelci tvorijo, po-

sestaviti kombinacije regulatornih zaporedij, ki

argumenti za postopno sprejetje nove generacije

dobno kot celična membrana, lipidni ovoj okrog

vodijo do izredno močnega izražanja beljakovin

cepiv, zlasti v luči trenutne pandemije, pa tudi še

molekule RNK. Dodatna prednost pakiranja RNK

iz dane molekule RNK, veliko močnejšega, kot ga

prihajajočih epidemij.

v različne lipidne molekule in druge polimere je

premorejo lastne človeške molekule RNK.

ta, da tako postanejo nedostopne že omenjenim

encimom RNAze, s čimer so dodatno zaščitene

Učinkovito sprejemanje

Uporaba cepiva proti SARS-CoV-2 je tako

pred razgradnjo.

RNK

prelomna točka, ki je ne le tlakovala pot

uporabi cepiv RNK, temveč bo morda tudi

Gola molekula RNK torej bolj slabo prehaja v

Več ni vedno bolje

odločila, kako dostopna bodo ta

celično membrano, zato ji moramo pogosto

Vsi opisani pristopi za izboljšanje pomnoževanja

v prihodnje.

pomagati, če želimo, da uspešno vstopi v cito-

RNK, izražanja beljakovin, večanje imunogenosti,

plazmo, kjer se šele lahko izrazi. Eden od načinov

preprečevanje razgrajevanja in izboljšanje vstopa

za izboljšanje sprejetja je fizikalna metoda elek-v celico niso nujno vedno tudi optimalni za delo-

Podatki kažejo, da so cepiva RNK varna in učin-

troporacije, pri kateri s kratkimi električnimi pulzi vanje cepiva. Biologija organizmov je namreč bolj

kovita. Če se bodo izkazala za učinkovita tudi na

kratkotrajno ustvarimo pore na celični mem-

kompleksna, zaradi česar včasih nastavitev vseh

globalni ravni, bomo zagotovo vedeli, da smo na

brani. Skoznje lahko nato potuje naša poslana

omenjenih mehanizmov na maksimalno delova-

pragu nove dobe cepiv.



Lažna znanost

Foto: Arne Hodalič, računalniška obdelava: Katja Bidovec Med branjem prav na 1. april 2021 objavljenega be-O odkritjih so se obveščali s pismi, ki so imela

Številka: 20/2021

sedila v Alternatorju o skrivnostnem mehkužcu, ki pomembno funkcijo pri izčiščevanju zamisli in

da so ga odkrili v Piranskem zalivu, se vam je bržčas širjenju odkritij. Daljša izvajanja pa so objavljali Avtor: Matej Huš

posvetilo, da gre za prvoaprilsko potegavščino,

v knjigah. Prve znanstvene revije so se razvile iz

čeprav je bilo napisano po vseh pravilih medija.

vestnikov, ki so jih izdajala posamezna združenja

DOI: doi.org/10.3986/alter-

Toda ali bi prepoznali neresnične članke, plenilske

znanstvenikov. Najstarejša znanstvena periodika

nator.2021.20

znanstvene revije in lažne konference?

je Philosophical transactions of the royal society, ki neprekinjeno izhaja od leta 1665. Že poldrugo sto-Moderni sistem recenziranih objav v znanstvenih

letje pozneje je Michael Faraday opisal znanstveni

revijah se je razvil iz izmenjave pisem med učenjaki, modus operandi, ki se v ničemer pomembnem ni

ki se spočetka sploh niso imenovali znanstveniki.

spremenil niti do danes: »Delaj, dokončaj, objavi.«

Kar ni objavljeno, ne šteje. Ne prispeva k človeški

Termin znanstvenik ( scientist) je William

zakladnici znanja in tudi osebno ne bogati kari-

Whewell ustvaril šele leta 1833, pred tem so

ere odkritelja. Odtlej se je število znanstvenikov

se imenovali filozofi narave.

povečalo, ker je dejavnost doživela pomembno

spremembo. Prvi filozofi narave so bili bodisi bo-

39

gataši bodisi so imeli mecene, približno sočasno

Z novico, ki običajno znanstvenika razveseli, ker

s pojavom besede znanstvenik pa je to postal

predstavlja etapni cilj na njegovem popotovanju,

poklic. Leta 2019 je bilo po podatkih Eurostata

A plenilske revije so postale tekoči trak za

so bile zgolj tri težave: Cobange ni obstajal, inštimed aktivno populacijo (15–74 let) 7,7 odstotkov

odlaganje neznanstvenih in nekvalitetnih

tut Wasse ni obstajal in omenjena raziskava ni

znanstvenikov in inženirjev. To se prevede v več

prispevkov v zameno za plačilo objavnine.

obstajala. Članek je v resnici napisal znanstveni

deset milijonov znanstvenikov samo na Zahodu.

Ker se uspešnost raziskovalcev v pomem-

novinar John Bohannon, vanj pa namerno umestil

Vsi ti znanstveniki bruhajo objave, ki jih nujno

bnem deležu vrednoti skozi objave, je

toliko napak, nedoslednosti in metodoloških

potrebujejo ne le za plezanje po spolzki karierni

pritisk velik, kar predstavlja ugodno nišo za

pomanjkljivosti, da bi ga moral zavrniti že vsak

lestvici v znanosti, temveč za golo preživetje.

plenilske revije.

srednješolski učitelj kemije. Omenjena revija torej



očitno sodi med plenilske revije. A Bohannon je

malenkostno spremenjeni članek poslal v 304

V letu 2018, pred epidemičnim pospeškom

Njihov seznam je dragocen, ker ob poplavi revij in

revije s strašljivim izkupičkom. V 157 revijah so ga objavljanja, so znanstveniki objavili 2,6

vznikanju novih, tudi legitimnih, niti vsi razisko-

sprejeli v objavo, v 98 pa so ga zavrnili (v preostalih valci s področja ne zmorejo za vsako revijo pre-milijona člankov v dobrih 30.000 revijah. To

je postopek trajal predolgo ali pa so prenehale

soditi, ali sodi v koš. Problematika plenilskih revij je tako veliko, da niti raziskovalci na lastnem

obstajati). V 60 odstotkih primerov članek sploh ni

je eksplodirala leta 2012 in se odtlej še stopnjuje, področju ne morejo slediti vsem, temveč

šel v recenzentski postopek, temveč so ga bodisi

ugotavlja Beall. Zaradi svojega dela je imel precej

takoj zavrnili – kar je legitimna praksa – bodisi

zgolj najvplivnejšim.

težav, saj je bil tudi tarča spletnih groženj, nadle-povsem nedopustno sprejeli. Večina revij, kjer so

govanja in pravnih postopkov. Nekateri založniki

ga sprejeli, ga ni recenzirala. S tem je Bohannon

Recenzentski sistem pa se na prvi pogled ni po-

so trdili, da so njihove revije na seznamu po krivici, pokazal, da omenjene revije niso izvedle niti

membneje spremenil že 350 let. Uredniki prejete

o čemer so ga v nekaj primerih uspeli tudi prepri-

najosnovnejšega uredniškega preverjanja, ki bi

rokopise pošljejo v pregled nekaj strokovnjakom z

čati. Med vrhunskima Science in Nature ter očitno pokazalo na fantomskega avtorja in inštitucijo,

zadevnega področja, ki preverijo izbor metod, nji-

lažno revijo je namreč barvit spekter kritičnosti.

kaj šele recenzentske presoje. Večinoma so ga

hovo uporabo, analizo in interpretacijo rezultatov

Beall je pred štirimi leti prenehal posodabljati

resda sprejele plenilske revije, a članek je uspeš-

ter posredujejo svoje mnenje, ali je rokopis vreden

seznam, problem pa ostaja (in tudi nekaj drugih

no prestal preverjanje celo v nekaterih revijah

objave in kaj je treba za znanstveno rigoroznost v

seznamov).

velikih založnikov, kot so Elsevier, Sage in Wolters njem izpiliti. A rezultati se pred objavo načeloma

Kluwer. Bohannon se je vsaj potrudil in napisal

ne preverjajo s ponavljanjem poizkusov. To se pri

članek, ki je bil videti kot znanost. Vprašljiva revija odmevnih odkritjih zgodi šele kasneje, zlasti ko se

Zaradi rasti števila revij so začeli nastajati

Advances in pure mathematics pa je leta 2012

skuša dosežek nadgraditi ali uporabiti aplikativno.

tudi obratni seznami, torej beli seznami pre-

objavila članek z naslovom »Independent, nega-

Osnovni postulat znanosti je integriteta, zato je

verjenih revij, kakršen je na primer Directory

tive, canonically turing arrows of equations and

potvarjanje rezultatov najhujši prekršek.

of open access journals.

problems in applied formal PDE«, ki ga je napisal

Marcie Rathke z Univerze Južne Severne Dakote

Plenilske revije

v Hooplu. Tudi ta avtor in univerza ne obstajata,

Znanstveniki so ljudje iz mesa in krvi. S približno

V praksi pa spremembe vsiljuje eksponentno po-

a zagata je tu še večja. Članek je v resnici skupek

enako zastopanostjo kakor v celotni populaciji

večanje števila prispelih rokopisov, zaradi česar

strojno generiranih besed in enačb, ki ima nesmi-

tudi med njimi najdemo posameznike vprašljive

uredniki legitimnih revij zaradi časovnih pritiskov

selno besedilo.

integritete, ki bodo ubirali bližnjice ali goljufali.

čedalje teže najdejo recenzente. Resnejši pro-

Neetičnih praks je cela paleta, od zgolj vprašlji-

Ena izmed značilnosti plenilskih revij so neob-

blem so plenilske revije (angl. predatory journals), vih (npr. drobljenje publikacij, recikliranje dela)

stoječi ali nekompetentni uredniški odbori. V

ki ne spoštujejo osnovnih pravil znanstvenega

prek spornih (večni pomisleki, kaj je potrebni in

uglednih revijah znanstvenike v uredniški odbor

objavljanja. Zaradi velikega števila revij je za ne-

zadostni pogoj za soavtorstvo) do nesprejemljivih

povabijo šele, ko so se z večletnim delovanjem

katere težko ugotoviti, ali so nepoštene. Temu se

(fabrikacija podatkov). V tem prispevku se ome-

izkazali kot vrhunski strokovnjaki. Znanstveniki

je najbolj približal Beallov seznam, ki ga je v letih jimo na lažno znanost v povezavi z objavljanjem

z univerze v Wrocłavu so leta 2015 pokazali, da v

2008–2017 posodabljal knjižničar s koloradske

plenilskih revijah obstajajo bližnjice. Na različnih znanstvenih člankov in prispevkov, ki to niso.

univerze Jeffrey Beall. Na njem so pristale revije, ki spletiščih so ustvarili profile fiktivne raziskovalke niso izvajale poštenega recenzentskega postopka

Ocorrafoo Cobange z Inštituta za medicino Was-

Anne O. Szust ( oszust v poljščini pomeni goljufija) ali so imele druge namerne pomanjkljivosti. Motiv

see v Avstraliji je julija 2013 prejel elektronsko

in se v njenem imenu prijavili za urednico v 360

teh revij je zaslužek, saj se objava člankov plača.

sporočilo, da so njegov članek o protirakavem de-

revijah: 120 plenilskih z Beallovega seznama in

To ni nenavadno, saj isto velja za članke z odprtim

lovanju naravne spojine iz nekega lišaja sprejeli v

240 legitimnih s seznamov DOAJ in JCR (Journal

dostopom v vseh revijah, tudi uglednih.

objavo v reviji Journal of natural pharmaceuticals.

of citation reports). Medtem ko so vse revije z JCR

in skoraj vse z DOAJ takšno neobičajno zahtevo skovanja. Vseeno je nanjo poslal prispevek, ki ga je Lansko odkritje fosfina v oblaku na Veneri je moč-

zavrnile, je tretjina plenilskih revij brez kakršnega-sestavil izključno z uporabo funkcijo Samodokon-

no odmevalo v znanstveni srenji, saj raziskovalci

koli preverjanja kompetenc Anno O. Szust sprejela v

čaj na svojem iPhonu. Zapisal je besedo »Atomski«

niso našli nobene prepričljive razlage, kako bi

uredniški odbor – v nekaterih primerih proti plačilu ali »Jedrski«, nato pa je klikal samodokončaj, da

lahko nastal brez biološkega delovanja. To je v

pristojbine.

je urejevalnik besedila nadaljeval besedilo z na-

najboljšem zelo posreden dokaz, da je nekoč

ključnimi besedami. Prispevek je odposlal pod

obstajalo življenje. Sledili so živahni meseci, v

Neobstoječe konference

imenom Iris Pear (besedna igra na Siri, Applovo

katerih so različne raziskovalne skupine podrobno

Z razmahom elektronske pošte smo se navadili na

pomočnico) in sprejet je bil tri ure pozneje. Nekoliko preverjale rezultate. Ugotovili so težave z umerit-različne vrste spama: reklamna in goljufiva sporoči-

bolj dovršeno orodje za strojno generiranje člankov

vijo teleskopa in nedoslednosti pri interpretaciji

la so eden izmed pogostejših primerov. V elektron-

brez koherentne vsebine so že leta 2005 ustvarili

podatkov, zaradi česar je fosfina bistveno manj

ske predale raziskovalcev dnevno romajo pozivi

na MIT-u. SCIgen je napisan v programskem jeziku

od prvotnih ocen. Epiloga zgodbe še ni, prvotni

za objavo v dvomljivih ali lažnih revijah, vabila za Perl, programska koda pa je javno dostopna pod

članek, ki sicer predstavlja resno delo velikih stro-pridružitev uredniškim odborom tovrstnih revij in

licenco GPL. Njegovi avtorji so ga uporabili, da so

kovnjakov, pa trenutno nosi uredniško opombo,

vabila za udeležitev lažnih konferenc. Manj izkušeni istega leta na konferenco »World multiconference

da so rezultati negotovi in morda bo naposled

raziskovalci na začetku kariere se tuintam ujamejo v on systemics, cybernetics and informatics« poslali

umaknjen. To je normalen del delovanja znano-

past in lažnivo povabilo zamenjajo za verodostojno.

nesmiseln članek, ki je bil sprejet. SCIgen je priljub-sti – zamisli, izsledki in interpretacije so nenehno Objava dostojnih člankov v plenilskih revijah ima

ljeno orodje za potegavščine, katerega izdelke so

na intelektualnem prepihu celotne raziskovalne

poleg finančne cene tudi vpliv na vidnost, saj se

uspešno pošiljali na različne plenilske konference

skupnosti, kar vodi do najboljšega približka res-

zaradi zanikrnega renomeja te revije ne berejo, o

in v plenilske revije. Leta 2014 sta založnika Springer nice. V podobnih primerih moremo znanstvenike

objavljenem pa se dvomi.

in IEEE iz svojih revij in zbornikov pobrisala več kot obtožiti zgolj prevelike vneme pri predstavljanju

120 člankov, ki so bili ustvarjeni s tem orodjem,

rezultatov, kar je še posebej škodljivo na novinar-

Najpogostejši način za izmenjavo informacij v živo

na kar ju je opozoril šele francoski informatik Cyril skih konferencah. Izjemna odkritja ne pomenijo

so dandanes konference, ki se jih raziskovalci redno Labbé, ki je raziskoval prav problematiko lažnih

zgolj izjemnega napredka, temveč tudi izjemne

udeležujejo. Tudi organizacija konferenc je postala

člankov.

pospeške v karierah raziskovalcev. Skušnjava je

industrija, kar je privabilo tudi zlonamerne akterje.

zato velika, dasi so posledice na javno mnenje

Poleg ogromnih konferenc z več tisoč udeleženci,

Lažni članki

o znanosti lahko hude, ker kasnejše revidiranje

ki jih organizirajo uveljavljena stanovska združenja vzbuja skepso. Znamenit primer iz leta 2011 je me-

(denimo American chemical society ali Deutsche ritev hitrosti nevtrinov v eksperimentu OPERA, ki

physikalische Gesel schaft), se vsako običajno leto Znanost ni enosmerna pot k več znanja,

so potovali od CERN-a do Gran Sassa v Italiji. Prve

odvije na tisoče manjših konferenc v najrazličnej-

temveč občasno naredi tudi kakšen ovinek

meritve so pokazale, da so bili za 0,0002 % hitrejši ših krajih. Po elektronski pošti kar dežujejo najave ali se vrne po prehojeni poti, če se izkaže, da

od svetlobe. Tudi po ponavljanju poizkusa so pol

teh konferenc, ki pa so zelo pogosto lažne, saj ug-

ni vodila nikamor. Nova spoznanja revidirajo

leta pozneje izmerili enako, o čemer so napisali

ledne konference razen največjih strokovnjakov

stara, nove objave dodatno pojasnjujejo,

članek za Journal of high energy physics. A hkrati udeležencev ne vabijo po elektronski pošti. Pred

je CERN izdal previdno izjavo za javnost o odkriti

epidemijo je obstajala industrija organizatorjev

zamejujejo ali tudi popravljajo predhodne.

anomaliji pri hitrosti potovanja nevtrinov, kar so

lažnih konferenc, kjer en sam organizator letno

V redkih primerih pa znanstvene revije

mediji takoj pograbili kot nadsvetlobne nevtrine.

pripravi tudi več tisoč takšnih dogodkov. Glavni

umaknejo objavljene članke, kadar se izkaže,

To je bil tako neverjeten rezultat, da je dogajanje

cilj je zaračunati astronomsko prijavnino. Plenilske da podatki niso bili pridobljeni ali interpreti-do blizu spremljala celotna fizikalna javnost, ki je konference si s plenilskimi revijami delijo več kot

rani z zadostno rigoroznostjo. Čeprav se zdi

bila izjemno zadržana. Leto pozneje se je izkazalo,

le pridevnik. Tudi tod je glavni problem odsotnost

mikavno pomisliti na zlonamernost avtorjev,

da upravičeno, saj sta bila za rezultat odgovorna

vsebine, saj prispevkov ne recenzirajo in na njih ne to ni vedno glavni razlog. Umik člankov je

slaba povezava z optičnim vlaknom in napačen

bomo srečali uveljavljenih imen iz znanosti. Prepo-

dokaz, da postopek zagotavljanja kakovosti v

takt električne plošče. Nevtrini ne kršijo univerzal-znavanje plenilskih konferenc je mestoma še težje

znanstveni periodiki deluje. Kadar znanstve-

ne omejitve hitrosti, se je potrdilo že leto pozneje.

kot pri revijah, saj na svojih spletnih straneh pogos-niki jasno razložijo, kaj je botrovalo napačnim

to brez njihove vednosti kot udeležence navedejo

Najtrši oreh pa predstavljajo zavestne in dovrše-

zaključkom v članku in kako so pomanjklji-

ugledna imena iz znanosti in velike pokrovitelje.

ne prevare, kjer ne gre za zlorabo plenilskih revij

vosti odpravili, umaknjeni članek ne pušča

in konferenc, temveč namerno prikrojevanje ali

Christoph Bartneck z novozelandske univerze v

madeža niti na njihovi karieri niti na znanosti

falsifikacijo rezultatov. Nemara najbolj razvpit je

Canterburyju je leta 2016 prejel vabilo na plenilsko sami. Povsem drugače pa je, kadar gre za

škandal, ki ga je konec 90. let povzročil nemški

konferenco »Atomic and nuclear physics«, čeprav

namerno manipulacijo.

fizik Jan Hendrik Schön. Veljal je za čudežnega

jedrska fizika ni niti blizu njegovemu področju razi-dečka, ki je področju enomolekularnih polprevo-

41

dnikov oral ledino, s čimer je napovedoval odmik

stitucionalizirana znanost je uvedla varovalke,

od silicija. Za svoje delo je prejel Otto-Klung-We-

ki v teoriji presejejo izsledke, odfiltrirajo lažno

berbankovo nagrado, ki jo dobijo obetavni mladi

znanost, zaustavijo kvaziznanost ter prepoznajo

nemški fiziki, in nagrado Materials research soci-

prevare. Navedeni primeri kažejo, da je delovanje

ety. A kmalu se je izkazalo, da je Schön goljufal.

teh varovalk treba redno motriti ter po potrebi

Njegovih raziskovalnih rezultatov ni bilo možno

posodabljati. Tako znanstveniki kakor laična jav-

ponoviti. Kot meritve je objavljal matematično ge-

nost pa se morajo zavedati, da obstajajo igralci,

nerirane podatke, v različnih člankih je objavljale

ki zlorabljajo ustroj znanosti za lastne interese.

iste grafe, ki so domnevno prikazovali različne fe-

Poznavanje teh praks je pomembno, da se sami

nomene ipd. Večino njegovih člankov so umaknili.

ne ujamemo v njihove mreže in da smo sposobni

kritično pogledati na nova odkritja.

Nemara najbolj tragična pa je zgodba japonske

biologinje Haruko Obokata, ki je januarja 2014



odkrila revolucionaren način priprave matičnih

Izredna odkritja terjajo izredne dokaze,

celic iz somatskih celic. Že nekaj dni po objavi je

najboljši razsodnik pa je še vedno čas, ki pa

nanjo padla senca dvoma, saj so bile fotografije v

mu pomaga celotna znanstvena skupnost.

članku videti sumljivo popravljene, deli besedila

In z razlogom se imenuje skupnost, saj slej pa prepisani od drugod. Rezultatov niso uspeli

ali prej preuči neverjetne rezultate. Znanost

ponoviti nikjer na svetu, zaradi česar so na ja-

ponskem inštitutu RIKEN odredili preiskavo in

niso zgolj kupi objav, temveč v prvi vrsti

neodvisno ponovitev eksperimentov. Preiskava je

skupnost.

goljufijo potrdila, Obokata pa je naposled privolila v umik člankov. Njen mentor Yoshiki Sasai je zaradi

sramu avgusta 2014 storil samomor, čeprav ni bil

vedel za prevaro, njegov edini prekršek pa je bil

nezadosten nadzor nad varovanko.

Komu zaupati

Znanstvena metoda je še vedno najboljši znani

način za pridobivanje znanja o svetu in vesolju.

Znanost pa je organiziran način izvajanja znan-

stvene metode, kar počno ljudje, ki so zmotljiva

bitja z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. In-



Klimatske spremembe kot

Veliki filter razvoja

(naše) civilizacije

Hubble Ultra Deep Field – pogled vesoljskega teleskopa na malo zaplato neba, ki sega 13 milijard let v preteklost in prikazuje 10000 galaksij, foto: NASA, ESA, S. Beckwith and the HUDF Team Človeštvo se že dolgo sprašuje po obstoju zunaj-

Številka: 47/2020

Kje pa so vsi?

zemeljskih civilizacij, z izboljšavo tehnologije in

Ena boljših ali vsaj najrazvpitejših debat o zunaj-

raketno ero pa je to vprašanje postalo tudi po-

Avtor: Marko Kovač

zemeljskem življu je leta 1950 potekala med ko-

membna znanstvena tema. Razširjeno mnenje

silom v menzi Jet Propulsion Laba v Los Alamosu.

DOI: doi.org/10.3986/alter-

je, da bi se bilo lahko življenje razvilo še kje v naši Prisotni so bili fiziki Enrico Fermi, Emil Konopinski, nator.2020.47

galaksiji, tudi zato vesoljske sonde njegove znake

Edward Teller in Herbert York. Fermi, ki je bil znan ali vsaj temeljne sestavne dele iščejo po drugih

po svojem načinu hitrega izračuna kompleksnej-

predelih osončja (na primer na Marsu, Saturnovi

ših zagonetk, pri čemer se je zdelo, da številke

luni Titan, nedavno pa so v Venerini atmosferi

kar stresa iz rokava, je ob listanju revije (menda

našli spojino fosfina, ki bi lahko nakazovala na

je šlo za še danes slavni The New Yorker) in pog-preproste oblike življenja).

ledom na karikaturo z nezemljani, ki prevračajo

43

kante s smetmi, vzkliknil: »Kje pa so vsi?« Točnega

lagala astronoma Carl Sagan in William Newman.

poteka pogovora se nihče izmed udeležencev ni

Lahko pa je problem tudi na naši strani – bodisi so

spominjal, a večina se je strinjala, da se je vprašanje naše komunikacijske sposobnosti še premajhne ali

Ruski astronom Nikolaj Kardašov si je leta

nanašalo na možnost letenja v vesolje (Sputnik

pa je naša civilizacija premlada in naši elektronski 1964 zamislil stopnjo razvoja civilizacije na

je bil takrat 7 let v prihodnosti, Gagarinov let pa

odtisi še niso prišli do pravih sosedov (podobno kot podlagi energije, ki jo je sposobna žeti

11). Fermijevo vprašanje se je od takrat nekoliko

v drugi Saganovi knjigi Stik). Še ena možnost je, da za svoj obstoj.

razvilo v Fermijev paradoks, pri katerem ne gre več

nas le nemo opazujejo, da ne počnemo neumnosti,

za vprašanje, kako potovati po vesolju (do sedaj

kar v kozmologiji opisujejo kot živalski vrt. Ljubitelji Ideja je tako preprosta, da je kar fantastična. Ko se smo s človeško posadko zmogli le do Lune in še

znanstvene fantastike pri tem omenjajo podobnost

civilizacija razvija – tako številčno kot produktivno, to traja nekaj dni, do Marsa predvidoma pol leta,

z Zvezdnimi stezami, kjer morajo konfederacijske potrebuje čedalje več energije. Glede na kozmične

do najbližje zvezde Alfa Kentavra pa po Nasinih

vesoljske ladje slediti protokolu Osnovne direktive

omejitve je vse civilizacije razdelil v tri tipe: take, podatkih kar 73.000 let), temveč

in prepovedi poseganja v manj razvite civilizacije.

ki za svoj obstoj uspešno žanjejo vso energijo, ki z Alternativa je lahko še nekoliko bolj žalostna – eno-matične zvezde doseže planet (tip I), vso energijo,

stavno nismo dovolj zanimivi.

ki jo seva matična zvezda (tip II), ali vso energijo, ki zakaj nezemljanov ne vidimo, čeprav je le v

jo seva domača galaksija (tip III). Za primer Zemlje naši galaksiji na milijarde podobnih zvezd in

so energijski nivoji naslednji:

planetov, kjer bi lahko uspevalo življenje.

Teoretični fizik Michio Kaku je podal slikovito

prispodobo – kot civilizacija smo zanimivi kot

• Tip I: 1,7 1017 W

neko mravljišče v Peruju med ero Pizarrovega

Desetletje kasneje je na ta paradoks poskušal od-

• Tip II: 4,0 1026 W

osvajanja inkovskega imperija.

govoriti ameriški astronom in astrofizik Frank Drake

• Tip III: 4,0 1037 W



z nekoliko bolj strukturirano oceno števila razvitih Za primerjavo pa je količina energije, ki jo je po-zunajzemeljskih civilizacij v naši galaksiji. Drakeova Zdi se, da je to možnost imel v mislih Douglas

rabilo človeštvo leta 2018, enaka 1,8 1013 W, torej

enačba, ki določa število civilizacij v naši galaksiji, Adams, avtor Štoparskega vodnika po galaksiji, v skoraj desettisočkrat manj od meje civilizacije

je preprost zmnožek povprečnega letnega števila

kateri je ocenjevalec Zemljo popisal le s »pretežno

tipa I. To so razmeroma velike številke, toda za

novonastalih zvezd, deleža zvezd s planetarnimi

neškodljiva«. Morda bi zaenkrat zanemarili še bolj

trenutek poglejmo, kaj pomenijo za vidnost z ve-

sistemi, števila planetov v takšnem sistemu, na

domiselne rešitve, da so vesoljski sosedje uspeli

soljskih razdalj. Vsi poznamo fotografije nočne

katerih lahko nastane življenje, verjetnosti, da se

transcendirati klasično vsakdanje življenje, pro-

Zemlje, kjer so mesta osvetljena z nočnimi lučmi

na planetu razvije življenje, deleža teh planetov, ki blem smrtnosti in materialnih potreb, ali pa da je

in podobnim, a takšnega prizora ni mogoče uzreti

gostijo življenjske oblike z višjo inteligenco, deleža človeštvo le hologramska podoba.

že onkraj Lunine orbite, torej nekje 384.000 kilo-

planetov, katerega prebivalci so zmožni medzvez-

Takšno število možnosti je spodbudilo ekonomista

metrov daleč, saj je svetlobe premalo. Ocenjujejo,

dnega sporazumevanja in življenjske dobe tehnič-

Robina Hansona leta 1996, da je odsotnost komu-

da bi z dobrim teleskopom še lahko uzrli kakšno

ne civilizacije. Zmnožek je tako zelo odvisen od

nikacij z nezemeljskimi civilizacijami pojasnil z Ve-svetlo piko na temni strani Zemlje nekje z Marsa, ki ocen velikosti parametrov in več kritikov enačbe je

likim filtrom, ki zaustavi razvoj civilizacije ali jo celo se nam približa na nekje 70 milijonov kilometrov.

poudarilo njeno nezanesljivost. Tako je ocenjena

pogubi, preden ta preraste okove lastnega planeta.

zgornja meja nekje pri 15 milijonih – v naši galaksiji Veliki filter naj bi bil glavni vzrok, ki bi morebitnim V dobrih tridesetih letih, odkar astronomi odkri-naj bi bilo torej na milijone civilizacij, s katerimi bi civilizacijam onemogočal preskok katerega izmed

vajo eksoplanete, so v naši galaksiji našli preko

lahko navezali stik, Nasa pa v zadnjih ocenah, ki so korakov, potrebnega za izkoriščanje zunajplane-4000 planetov, ki krožijo okoli zvezd, ki niso naše

nedvomno spodbujene z izkušnjo pomanjkanja

tarne energije (ti koraki zajemajo tako izbor prave

Sonce, veliko večino seveda v zadnjih nekaj letih

stika z drugimi civilizacijami, vrednost N ocenjuje

zvezde in planeta, reproduktivne molekule, kot

z razvojem ustreznih teleskopov in tehnologije.

na 9.1 10-13 civilizacij, kar je seveda praktično nič.

so DNK, razvoj eno- in večceličnih bitij, uporabo

Razdalje do teh planetov segajo od dobrih 4 do

skoraj 28.000 svetlobnih let. Če na katerem od

A četudi so v galaksiji zunajzemeljske civilizacije, orodja, industrijski napredek, koloniziranje drugih

teh planetov obstaja kakršnokoli življenje, ki je

je kar nekaj vzrokov, ki bi nam lahko preprečevali

svetov ipd.). Ker smo večino korakov na Zemlji

podobno zemeljskemu (torej do tipa I), tega z

kontakt z njimi. Pravzaprav je kar nekaj kozmologije prebrodili, tako ne vemo, ali smo imeli do sedaj

naše razdalje ne moremo ugotoviti.

po Fermijevem paradoksu in Drakeovi enačbi pos-

neizmerno srečo ali pa nam Veliki filter šele grozi.

večene iskanju najbolj premetenega izgovora, zakaj

Zdi se, da se civilizacije, ki niso uspele doseči

še nismo srečali tujih civilizacij. Eni krivijo logistiko, Energija kot merilo raz-tipa I po lestvici Kardašova, enostavno zlijejo z

drugi inteligentne civilizacije, ki so predaleč in eno-vitosti civilizacije

okolico, še posebej če vemo, da so nam najbližji

stavno nimajo potovalne ali komunikacijske teh-

Ob iskanju tujih civilizacij je smiselno tudi oceniti eksoplaneti oddaljeni nekaj svetlobnih let, torej

nologije na velike razdalje, kar sta leta 1981 pred-

ali vsaj slutiti njihovo smer razvoja.

vsaj polmilijonkrat več kot omenjeni Mars. Prav

tako pa do sedaj nismo našli civilizacije, ki bi šla Super, porečete, le še nekaj energije porabimo tule, tve obstoječe vesoljske tehnologije zaenkrat ne

prek te meje. A ob tem se moramo zavedati, da je

prižgemo luč tam, za vogalom zaženemo še eno

omogočajo ekonomične izrabe sončeve energije

število do sedaj odkritih eksoplanetov razmeroma

veliko napravo, pa bomo počasi energetsko stopili

stran od domače Zemlje.

(pre)majhno, da bi zadostili statistično reprezen-

med ugledne kozmološke civilizacije. A Kardašova

Obstaja pa še ena možnost, ki je lestvica Karda-

tativnost za obravnavo z Drakeovo enačbo, sploh

je pri oblikovanju lestvice vodila ravno nasprotna

šova ne upošteva – jedrska energija. A jedrske

zaradi širokega razpona slednje.

logika. Predpostavil je, da se bodo energetske

elektrarne delujejo kot toplotni stroji, kar 2/3

potrebe zviševale z rastjo razvitosti in tehničnih

Za doseganje in preseganje tipa I je torej potrebno

generirane energije predstavlja odvečna toplo-

možnosti potovanja po Osončju in vesolju. Nje-

zapustiti rodni planet. Eden od načinov zbiranja

ta, ki jo sedaj povečini odvedemo v vesolje (na

gove meje tako ne upoštevajo generacije toplote

energije v vesolju je konstrukcija, ki bi obdala

koncu pa tako ali tako vsa konča kot toplota).

v zemeljski notranjosti (ocenjene na 4,7 1013 W,

matično zvezdo, na primer Dysonova sfera, in bi s

Če bi bil delež te odvečne toplote v energetski

torej 0,3 % sončne energije), v svoji naivnosti ali

fotonapetostnimi paneli zajemala energijo zagraje-

bilanci Zemlje prevelik, potem bi ta še dodatno

daljnovidnosti pa je predvidel trajnostni razvoj,

ne zvezde. Takšna konstrukcija oziroma njeni učinki

in predvsem znatno segrela Zemljo do leta 2400

torej da nepovratno ne posegamo v zemeljske

pa bi bili seveda vidni tudi na večje razdalje, a kaj za dodatnih 12 °C (glej seznam virov: Mullan in

energetske zaloge in porabimo le tolikšne količine

ko za zemeljsko civilizacijo velja, da smo v vesolje Haqq-Misra 2019), pri čemer se nam bodo zdele

energije, kot je je planet sposoben prenesti.

(toda večinoma v nižjo zemljino orbito) v dobrih

klimatske spremembe do 2100 le blažja uvertura.

šestdesetih letih izstrelili nekaj tisoč satelitov in plovil, pri čemer njihova skupna masa ne presega

So se vesoljci skuhali?

nekaj deset tisoč ton – veliko premalo za resnejšo

Za zadovoljevanje energetskih potreb pa

Klimatske spremembe kažejo na to, da so naše

konstrukcijo, vidno z druge stani galaksije.

bo potrebna tehnologija, ki bo sposobna

energetske potrebe že začele najedati planetar-

učinkovito seči izven okvira planeta ali

no klimo. Hkrati pa pomanjkanje vidnih civilizacij

Višje, hitreje, močneje

osončja, a kaj ko takšna potovanja niso

lahko nakazuje na to, da je to – klimatske spre-

Za občutek, kako hitro se pomikamo po lestvici Kar-

poceni.

membe med silovitim tehnološkim razvojem

dašova (oziroma kako hitro goltamo razpoložljivo

niso doma le na Zemlji, temveč so dobesedno

energijo), je smiselno lestvico linearizirati, in prav Energija za prenos kilograma snovi v nizko ze-univerzalni problem – problem vseh civilizacij, ki

to je izpeljal že omenjeni Carl Sagan. Linearizira-

meljsko orbito je približno 30 kWh. Za kg ma-

se dvigujejo proti tipu I. Hkrati pa so energetske

na vrednost stopnje naše civilizacije znaša 0,73.

teriala na Luni smo potrebovali približno 2000

zahteve, ki pogojujejo večji delež izkoriščanja

Toda o zelo hitremu razvoju od začetka industrij-

kWh (lunarni modul), kar je nekaj desettisočkrat

energije Sonca oziroma matične zvezde, tako

ske revolucije pred približno 300 leti priča to, da je več, kot je ekonomika prevažanja s tovornjaki po

velike, da se razvoj takšnih civilizacij znajde na

potreba človeštva po energiji narasla za približno

cestah. Kakorkoli že, premikanje po vesolju zah-

mrtvi točki.

36-krat oziroma za 0,155 na (linearizirani) lestvici teva energijo, ta pa zahteva kolonizacijo vesolja

Čeprav so podobne ideje obstajale že od sredine

Kardašova. Pri tem je bila največja rast v zadnjih

in izkoriščanje vsega, kar nam sonce ponuja na

sedemdesetih let (npr. Hoerner 1975), pa so sicer

dobrih 100 letih, ko smo poskočili kar za 0,07 ni-

tnalu – sončne svetlobe.

nekoliko dopolnjene šele v zadnjih letih pridobile

voja. K tej rasti prispevata tako rast prebivalstva

močno podporo v znanstveni javnosti (npr. Byers

kot tudi energetska požrešnost. Povprečna oseba

A tudi energijo sonca lahko koristimo le v določe-

in Peacock 2019). S tem povezan razvojni zastoj

tako danes porabi vsaj 15-krat toliko energije kot

nem obsegu. Obstoječa tehnologija je podvržena

tudi ustreza definiciji Velikega filtra, kot ga je

v časih rimskega imperija, v razvitih delih sveta pa izkoristku fotonapetostnih panelov in dodatne

zasnoval Hanson. Gledano z današnje perspek-

je to razmerje lahko tudi sto in še več. Prav tako pa elektronike. Čeravno izkoristki sodobnih komer-tive, kjer smo priča donkihotovskemu boju proti

se je povečalo število prebivalcev planeta – s 180

cialnih panelov že dosegajo in presegajo 20 %,

globalnemu segrevanju in klimatskim spremem-

milijonov na sedem in pol milijard oziroma več kot

to pomeni, da nam je na voljo le petina vse raz-

bam, ki so posledica prekomerne rabe energije,

za štiridesetkrat.

položljive energije, ki jo Sonce seva na površje.

Potem so tu še površine, prekrite z morji, in/ali

se zdi ekološka katastrofa, ki jo prevelika nenad-

neprimerne klimatske razmere in naša zmožnost

zorovana poraba energije prinese matičnemu

planetu, čisto mogoča ovira za vsako napredno

Na ta način bo človeštvo le v nekaj stoletjih

za žetev energije se še bolj zmanjša. Pri transfor-

civilizacijo, tudi zemeljsko. Prav tako ta teorija

res porabilo vso energijo, ki definira civilizaci-

maciji energije pa nam ni v pomoč niti narava.

zadovoljivo pojasnjuje Fermijev paradoks o po-

jo tipa I. Dovolj bo že, če bodo vsi Zemljani

Sama fotosinteza ima minorne izkoristke in naj-

boljše industrijske rastline v biomaso pretvorijo

manjkanju tujih civilizacij v naši okolici – hkrati

hoteli zaživeti energetsko razkošno življenje,

le nekaj odstotkov sončevega sevanja, kar je vsaj

pa tudi ugaša upanje, da je tehnološki napredek

kot se ga živi na Zahodu oziroma v energetsko

desetkrat slabše od fotonapetostnih panelov, pri

neomajen in da lahko reši še tako kompleksne

potratnih državah.

čemer je biomaso potrebno še pretvoriti v bolj

težave, kot so vpliv klimatskih sprememb na

uporabno obliko energije. Hkrati pa nam omeji-

civilizacijo in nenazadnje na življenje na planetu.

45

Ne smemo pozabiti, da je lestvica Kardašo-

va nastajala v času skokovitega napredka

vesoljske tehnike, ko se je zdel pristanek

na Luni podobno futurističen kot teleport,

časovni stroj ali vesoljsko dvigalo.

Realne ekonomske in energetske razmere zad-

njih 50 let pa so pokazale, da so takšni tehnolo-

ški preskoki izjemno redki. Pogled na sosednje

eksoplanete lahko pokaže, da so takšni preskoki

še redkejši, kot smo upali. In že zato je morda

smiselno naše nezadržno hlastanje po energiji

nekoliko umiriti ter razvoj prilagoditi v napre-

dnejše tehnologije, ki porabljajo manj energije

in planetarnih virov ter trosijo manj strupov.



Dunning-Krugerjev učinek:

Ko ne veš, da malo veš

Foto: Arne Hodalič, računalniška obdelava: Katja Bidovec Covid-19 ni nič hujšega kot gripa! Nevaren je samo Na prvi vtis gre za kontraintuitivno povezavo.

Številka: 06/2021

za starejše ljudi! Maske ne delujejo!

Pričakovali bi namreč, da bi sodbe o obsegu

Posledice epidemije ne obsegajo samo omejitev

nevarnosti novega virusa in o najbolj učinkov-

Avtorica: Simona Gomboc

socialnega življenja, ampak nam hkrati tudi po-itih načinih preprečevanja okužbe namesto za

glabljajo razumevanje socialnega in psihološkega

nepoznavalce ostale rezervirane za epidemiologe.

DOI: doi.org/10.3986/alter-

doživljanja ljudi. Eno od mnogih opažanj, katerim

Le-ti so, nasprotno od nepoznavalcev, ostali zelo

nator.2021.06

smo lahko priča tako v zasebnih pogovorih kot v

previdni v svojih napovedih tudi po večmeseč-

medijskih objavah, je

nem intenzivnem preučevanju lastnosti novega

virusa.

Kako lahko pojasnimo ta pojav? Čeprav so že

vtis, da imajo nepoznavalci pogosto močna

prej obstajali posredni indici za tovrsten pojav, stališča, medtem pa so, nasprotno, strokovnja-sta komaj leta 1999 raziskovalca David Dunning ki zelo previdni pri podajanjih mnenj.

in Justin Kruger konceptualizirala in empirično potrdila fenomen, ki danes tudi nosi njuni imeni:

47

Dunning-Krugerjev učinek. V pionirski raziskavi sta

značilna za ljudi, ki težijo k pretirano pozitivnemu raziskovalci precenili njegovo pojavnost oziro-se namenila preveriti predpostavko, da imajo ne-

lastnemu vrednotenju in samoidealizacijam, kate-

ma sploh obstoj pojava. Najprej so sicer redke kompetentni posamezniki, v primerjavi z visoko

rih namen pa je obramben, saj imajo takšni posa-

medkulturne študije začele kazati na možnost,

kompetentnimi, večje težave z realno oceno last-

mezniki v resnici močno prizadet občutek lastne

da pojav ni univerzalen in da so bile torej do-nih sposobnosti. Udeleženci raziskave, študentje

vrednosti. Na pomen doživljanja sebe v pozitivni

tedanje generalizacije neutemeljene. Temu so

psihologije ameriške univerze Cornell, so po tem,

ali v negativni luči z vidika precenjevanja lastnih

se pridružile še metodološke kritike, ki so v na-ko so rešili teste s področja logičnega sklepanja,

kompetenc je pokazala tudi študija, ki je samo-jbolj resnih kritikah prvotno identifikacijo Dun-poznavanja slovnice in razumevanja humorja,

podobo posameznikov manipulirala na način, da

ning-Krugerjevega učinka pripisovale napačnim

podali še ocene, kako uspešni so bili pri reševan-

so nekateri udeleženci dobili lahke, drugi pa težke

statističnih analizam, v bolj blagih pa kazale, da

ju teh testov. Analiza rezultatov je pokazala, da so teste znanja. Posledično se je pri prvih aktivirala

so dotedanje raziskave učinek pojava in njegovo

tisti z najslabšimi rezultati močno precenjevali nerealno pozitivna akademska samopodoba, pri

razširjenost močno precenjevale. Rezultat teh kri-

lastne sposobnosti, saj so ocenili, da so bili nji-drugih pa nerealno negativna. Ko so jih po testi-

tik je bilo nadaljnje intenzivno preučevanje tega

hovi rezultati boljši kot rezultati od več kot 60 %

ranju spraševali po njihovem vtisu glede uspešno-

fenomena in

ostalih udeležencev, v realnosti pa so prekašali le

sti na testu, so ugotovili, da so posamezniki z višjo približno 10 % udeležencev. Nasprotno pa so tisti

akademsko samopodobo precenjevali lastno

z visokimi rezultati večinsko podcenjevali svoje uspešnost na testu in obratno. Raziskave torej danes se ponuja sklep, da je Dunning-Kruger-dosežke, saj so napačno sklepali, da je bila nalo-

kažejo, da posplošene ocene lastnih sposobnosti

jev pojav realen, da pa je velikost njegovega

ga, ki je bila lahka za njih, podobno lahka tudi za

visoko korelirajo s posameznikovim ocenjevan-

učinka manjša, kot so znanstveniki sprva

ostale udeležence. Izsledki raziskave so ponujali

jem uspešnosti pri specifičnih nalogah in to na verjeli. Kot je to pogosto značilno za (vsaj

sklepe, da so nizko kompetentni posamezniki

različnih področjih njegovega delovanja.

psihološko) znanost, lahko torej tudi na razis-

nagnjeni h kognitivni pristranosti, ki se izraža na

Negativne posledice precenjevanja lastnih

kovalnem področju Dunning-Krugerjevega

tri načine: v precenjevanju lastnih sposobnosti, v

sposobnosti so nezanemarljive: ugotovljeno

učinka opazimo, kako dolgotrajnejše razis-

nezmožnosti prepoznave lastnih napačnih ocen

je bilo, da posamezniki, ki precenjujejo svo-

kovanje in kopičenje številnih raziskovalnih

teh sposobnosti ter v nezmožnosti prepoznave

je sposobnosti, v primerjavi s tistimi, ki svojih ugotovitev vodi do bolj veljavnih in zanesljivih

realno visoke ravni kompetentnosti pri strokovn-

sposobnosti ne precenjujejo, povzročijo več

raziskovalnih sklepov, in to ravno zaradi

jakih.

nesreč in naredijo več napak. Tako se na primer

kritične drže raziskovalcev v obliki nenehnega

V letih, ki so sledila, je bil Dunning-Krugerjev otroci, ki precenjujejo svoje fizične sposobnosti, prevpraševanja in iskanja napak v lastnem in v

učinek večkrat empirično potrjen in nato repli-večkrat poškodujejo, finančni svetovalci, ki pre-raziskovalnem delu kolegov.

ciran na različnih področjih, med drugim na po-

cenjujejo svoje analitske sposobnosti, pa večkrat

dročjih emocionalne inteligentnosti, informaci-

naredijo napačne napovedi in večje finančne

jske pismenosti in socialne kognicije. Tako so izgube. Zaskrbljujoči niso samo obseg in stroški

Medtem ko ostajamo priča pretirano samozavest-

na področju socialne kognicije, tj. sposobnosti nesreč ter napak, ampak tudi dejstvo, da posa-nim izjavam nepoznavalcev, nas lahko pomirja še

posameznikov pravilno prepoznavati čustvena in

mezniki, ki precenjujejo svoje sposobnosti,

ena ugotovitev Dunninga in Krugerja iz leta 1999:

kognitivna stanja drugih ljudi, raziskovalci ugoto-

študentje, ki so bili naknadno podvrženi treningu

vili, da večina ljudi precenjuje svoje sposobnosti

na področju, ki so ga slabo obvladali, so posle-prepoznavanja skritih namenov in manipulacij

hkrati ob tem tudi ne premorejo vpogleda v

dično bolje prepoznavali realno nizek nivo svojih

pri drugih. Dodatno pa so pokazali tudi, da za tiste negativne posledice svojih napačnih presoj,

kompetenc in to ne glede na to, ali so se kompe-

posameznike, ki so manj uspešni pri oceni čust-

tence skozi trening izboljšale ali ne. Mogoče bi bilo venega in kognitivnega stanja drugih ljudi, velja posledično smotrno, da znanstveniki še več do-kar pomeni, da ohranjajo načine vedenja, ki nad-

tudi, da imajo v splošnem slabši vpogled v svoje

datnega truda usmerimo v izobraževanje splošne

alje vodijo v nove nesreče in napake.

lastne nizke kompetence tudi na drugih področ-

populacije o principih znanstvenega raziskovanja

jih. Kot pomemben dejavnik se je pri tem izkazala

V zadnjem času pa je to raziskovalno področje in tako pripomoremo k preprečevanju napačnih

osebnostna poteza narcisizma, ki je v večji meri

pod drobnogledom, ironično zaradi kritik, da so

interpretacij pri nepoznavalcih.



Dvakrat postavljena

cerkev

Foto: Arne Hodalič

Prestavljanje kipov in drugih javnih spomenikov,

Številka: 45/2021

še zlasti pa njihovo umikanje v muzejske depoje v

Manj znano pa je, da imamo tudi v Ljubljani,

času družbenih sprememb, sta vsakomur dobro

Avtor: Franci Lazarini

poznana, redkeje pa pomislimo na to, da bi bile

in sicer za Bežigradom, primer translocirane

lahko na drugo lokacijo prenesene tudi celot-

arhitekture in to navkljub dejstvu, da gre za

DOI: doi.org/10.3986/alter-

delo našega največjega arhitekta

nator.2021.45

ne zgodovinsko in kulturno pomembne stavbe.

Morda najbolj znan, brez dvoma pa najbolj odme-

Jožeta Plečnika.

ven primer je prestavitev dveh staroegipčanskih

templjev v Abu Simblu, ki so ju med letoma 1964

Pozabljena zgodba šele v zadnjem času, zlasti

in 1968 pod budnim očesom arheologov iz celega

preko dokumentarnega filma Plečnikov skriti biser, sveta in z uporabo za tiste čase najsodobnejše

počasi prihaja v zavest javnosti.

tehnologije premaknili zaradi gradnje Asuanskega

jezu.

Bežigrad, severni predel Ljubljane, je bil še ob

49

koncu prve svetovne vojne redko poseljeno po-

ne na Jožeta Plečnika. Slednji je izdelal načrte za

mogoče ne potrditi ne ovreči. Spet drugi omenjajo

dročje z maloštevilnimi enodružinskimi hišami,

cerkev, ki bi jo prizidali stari pokopališki cerkvici.

Zajčeve stike z vodilnim slovenskim komunistič-

delavsko kolonijo, nekaj tovarnami in vojašnico,

Zasnoval jih je izjemno domiselno, tako da nova,

nim politikom Ivanom Mačkom - Matijo, s katerim

osrednje mesto pa je zavzemala baročna cerkvica

precej večja stavba ni preglasila stare, ki je – tudi sta se poznala še iz predvojnih let. Vsebine vseh

sv. Krištofa, obdana s tedaj že opuščenim, nekdaj

zaradi zvonika in bogatejšega okrasa na pročelju –

pogovorov s predstavniki republiških oblasti in

pa osrednjim ljubljanskim pokopališčem. S prise-

še zmeraj predstavljala vizualni poudarek celotne-

celotnega ozadja dogodkov, ki so sledili, bržkone

ljevanjem novih prebivalcev v dvajsetih letih 20.

ga objekta. V notranjščini je arhitekt prehod med

ne bomo poznali nikoli, zato lahko dogajanje re-

stoletja se je pričel nesluten razvoj četrti, žal pa je novo in staro zgradbo, ki je prevzela vlogo kapele

konstruiramo le v grobih obrisih. Kot je razvidno

pozidava potekala precej stihijsko. Nujno potreb-

za zasebno pobožnost, genialno rešil z vmesnim

iz ohranjenih dokumentov, je župniku in škofu

no je bilo izdelati nov, sodoben urbanistični načrt, trikotnim prostorom, urejenim v kapelo Žalostne

sprva uspelo doseči, da bo porušeno le župnišče,

h kateremu je vodja mestnega gradbenega urada

Matere Božje. Zavetnika med letoma 1933 in 1934

cerkvi pa naj bi ostali ter bili smiselno vključeni

inženir Matko Prelovšek povabil Jožeta Plečnika,

prizidane cerkve sta postala slovanska apostola

v nastajajoči sejemski kompleks. V letu 1957 pa

ki je precej pozornosti namenil prav območju

sv. Ciril in Metod, njena posvetitev 1. julija 1934 pa se je situacija precej poslabšala, pri čemer lahko

nekdanjega pokopališča. V istem času se je vse

se je v mestno zgodovino zapisala kot velikanska

le ugibamo, kakšno vlogo je pri spremenjenem

več ljudi začelo zavzemati za ustanovitev samo-

in odmevna verska manifestacija.

odnosu oblasti imela odločitev Zveze komunistov

stojne župnije za Bežigradom, da vernikom ne bi

Jugoslavije, da bo med 22. in 26. aprilom 1958 na

bilo več treba hoditi v oddaljeno cerkev sv. Petra,

V letih, ki so sledila, je cerkev postopoma dobivala Gospodarskem razstavišču potekal 7. kongres

za normalno delovanje župnije pa so potrebo-

kvalitetno opremo, za katero je načrte večinoma

jugoslovanske partije. Pritiski na bežigrajsko žu-

vali tudi večjo cerkev, saj obstoječa za povečano

izdelal Plečnik, pri njeni izdelavi pa so sodelovali pnijo so postali vse večji, zato sta škof Anton Vovk število vernikov ni več zadoščala. Leta 1928 se je

vidni slovenski umetniki, npr. arhitekt Vinko Glanz, in župnik Krizolog Zajec avgusta 1957 pristala na

kot stalni duhovnik pri cerkvi sv. Krištofa naselil

kiparja Tine Kos in Božo Pengov ter slikarja Slavko

nenavadno ponudbo tedanjih oblasti, in sicer

frančiškan pater Kazimir Zakrajšek, ki je bil več kot Pengov in Izidor Mole.

da se Plečnikov del bežigrajske cerkve prestavi

dve desetletji izseljeniški duhovnik v Združenih

na drugo lokacijo na območju župnije, medtem

državah Amerike, kjer je deloval zlasti med sloven-

ko se baročna cerkev sv. Krištofa podre. Župnija

skimi, hrvaškimi in slovaškimi verniki. Pri svojem

Opremljanje se je kljub vsesplošnem

je tako Gospodarskemu razstavišču prepustila

pastoralnem delovanju je uvedel vrsto novosti, ki

pomanjkanju nadaljevalo tudi po dru-

zemljišče, na katerem je stala cerkev, Gospodar-

so bile uveljavljene v Ameriki, med drugim je cer-

gi svetovni vojni. Zato je še toliko bolj

sko razstavišče pa je v zameno priskrbelo novo

kev sv. Krištofa kot prva ljubljanska cerkev dobila

odjeknila nepričakovana odločitev tedanjih

parcelo na Vodovodni cesti, prav tako pa je plačalo

centralno ogrevanje, kar je sprožilo negodovanje

mestnih oblasti, ki so leta 1954 na mestu

podiranje cerkve in njeno ponovno postavitev. Z

nekaterih Ljubljančanov. Neposredno po prihodu

cerkve in v njeni neposredni okolici skle-

drugimi besedami:

za Bežigrad je Zakrajšek sprožil vse postopke za

nile zgraditi Gospodarsko razstavišče, nov

pridobitev potrebnih dovoljenj, a je bila pot do

sejemski prostor, s katerim so nadomestili

nove župnije in večje cerkve še dolga in težavna.

celotno prestavitev cerkve je na lastne

P. Kazimir se pri tem ni srečeval le z nasprotova-

med vojno propadle paviljone Ljubljanskega

stroške izvedla komunistična oblast preko

njem liberalnih banovinskih in občinskih oblasti,

velesejma na obrobju Tivolija.

svojega podjetja, kar je unikum v sloven-

temveč tudi z nagajanjem znotraj lastnega reda,

ključna za uspeh pa je bila podpora ljubljanskega

skem prostoru, pa tudi znotraj nekdanjega

Projekti za razstavišče so predvideli tudi rušitev

škofa dr. Antona Bonaventure Jegliča in njegovega

vzhodnega bloka so bili takšni dogodki

cerkve, zato so kmalu stekli postopki za razlastitev naslednika dr. Gregorija Rožmana.

nekaj povsem neobičajnega.

župnije. Tedanji župnik p. Krizolog Zajec se je

Po vrsti zapletov je bila samostojna župnija usta-

skupaj z ljubljanskim pomožnim škofom Antonom

novljena 1. januarja 1934, že pred tem pa se je pri-

Vovkom na več ravneh zavzemal za spremembo

Zaradi bližajočega se partijskega kongresa so

čela gradnja »prizidka« k cerkvi sv. Krištofa. Hitro nesmiselnih načrtov, na podlagi katerih bi Ljublja-gradbena dela potekala izredno hitro, samo ru-

je namreč postalo jasno, da finančna sredstva ne

na izgubila ne le Plečnikovo mojstrovino, temveč

šenje pa je potekalo postopoma, tako da so lahko

bodo zadoščala za novo monumentalno svetiš-

tudi baročno cerkvico sv. Krištofa, ki je imela kot

ves čas kolikor toliko nemoteno opravljali verske

če, zato so začeli premišljati o povečavi starega.

nekdanja pokopališka cerkev za Ljubljančane

obrede. Gradbena dela so pričeli 11. novembra

Po nekaj, resnici na ljubo slabih predlogih, kako

velik simbolni pomen. Starejši župljani vedo po-

1957 z izkopom temeljev na novi lokaciji, 8. de-

zasnovati prizidek, se je v dogajanje vmešal pisa-

vedati, da naj bi se župnik za pomoč obrnil celo

cembra je bila v cerkvi sv. Cirila in Metoda zadnja

telj in duhovnik Fran Saleški Finžgar, ki je v tistem na samega jugoslovanskega predsednika Josi-maša, potem so jo začeli podirati. Nazadnje je na

času živel za Bežigradom in p. Zakrajšku pomagal

pa Broza - Tita, vendar tega v arhivskih virih tako

vrsto prišla tudi odstranitev baročne cerkve, v ka-

pri pastoralnem delu. Predlagal mu je, naj se obr-

ljubljanskih kot tudi beograjskih arhivov ni bilo

teri so obredi zadnjič potekali 16. februarja 1958,

dva meseca pred začetkom 7. kongresa Zveze Precej dolgotrajnejše kot prestavitev cerkve pa je

P. Roman Tominec, ki je bil vrsto let predavatelj

komunistov Jugoslavije. Že marca je bila cerkev na

bilo urejanje njene okolice, saj je bila ta zanemar-

cerkvene umetnosti na ljubljanski Teološki fa-

Vodovodni cesti dokončana v tolikšni meri, da so v

jena, med stanovanjske bloke stisnjeno cerkev

kulteti in je imel izjemen odnos do Plečnikovega

njej lahko potekale nedeljske maše, do konca leta

pa so obdajala provizorična pritlična skladišča, z

dela – in to v času, ko je bil arhitekt tudi v umetno-pa sta bila, finančnim težavam navkljub, gradnja

izpraznitvijo katerih je prejšnji uporabnik, podjetje stnozgodovinskih krogih pogosto podcenjen – je

in opremljanje končana, tako da je pomožni škof

Cementar, zavlačeval. Prestavljeno svetišče tudi

k vsakemu posegu v cerkveni prostor pristopal

Anton Vovk 16. novembra 1958, manj kot leto dni

ni imelo zvonika, saj je imela tega le Krištofova

izjemno subtilno. Prav Tomincu in Bitencu smo

po začetku prestavitve, opravil posvetitev. Prvo-

cerkev, to pa je povzročalo še dodatne zaplete. Za

lahko hvaležni, da tudi posegi kasnejših desetletij, tna lokacija bežigrajske cerkve je bila za potrebe

razrešitev navedenih težav je zaslužen p. Roman

ki so jih med drugim narekovale spremembe litur-

gije po drugem vatikanskem koncilu, v ničemer

kongresa provizorično urejena, leta 1960 pa je

Tominec, ki je leta 1959 prevzel vodenje bežigraj-

niso skazili Plečnikove mojstrovine. Še več, nova

njenem mestu zrastel Paviljon Jurček. Jože Pleč-

ske župnije. Kljub mnogim oviram s strani tedanjih

dela, h katerim so bili vselej pritegnjeni najboljši nik omenjenih dogodkov ni dočakal, saj je umrl

občinskih oblasti, ki so med drugim preprečile, da

slovenski cerkveni umetniki, npr. slikar Stane Kre-





7. januarja 1957, zato je celotno prestavitev vodil


bi bil zvonik višji od okoliških stavb, mu je uspelo, gar, uspešno sobivajo s Plečnikovimi stvaritvami

njegov učenec in zadnji asistent Tone Bitenc, ki se

da je bil v letih 1964–1967 po Bitenčevih načrtih

in jih v marsičem dopolnjujejo.

je tudi v povojnih časih ukvarjal s cerkveno arhitek-zgrajen modernističen zvonik, v katerem je tudi

turo. Arhitekt je v celoti ohranil gabarite učiteljeve prostor za tri veroučne učilnice. Poleg tega se je ta stavbe, poskrbel, da so vzidani vsi iz prejšnje loka-zvonik kot prvi v Ljubljani ponašal z avtomatskim

Prestavitev bežigrajske cerkve je brez dvo-

cije preneseni arhitekturni členi (okenski okvirji

zvonjenjem. Na prehodu šestdesetih v sedemde-

ma izjemno dejanje v zgodovini slovenske

ipd.), hkrati pa je arhitekturo smiselno prilagodil

seta leta se je Tominec lotil tudi urejanja cerkvene arhitekture pa tudi v ljubljanski politični,

dejstvu, da je bila na novo parcelo prestavljena le

okolice, kjer je po njegovi zamisli nastal Park miru, verski in urbanistični zgodovini.

Plečnikova stavba, ne pa tudi baročna cerkev sv.

ki je kmalu postal priljubljen prostor zbiranja žu-

Krištofa, ki je mojstru predstavljala izhodišče za

pljanov. Kot zanimivost povejmo, da oba vhoda

S prestavitvijo je pristojnim uspelo ohraniti Pleč-

načrtovanje. Bitenčeva izjemna zasluga je, da je

v park krasijo kamnite maske, delo kiparja Borisa

nikovo mojstrovino, ki je na novi lokaciji resda

ponovno postavljena cerkev ohranila vse značil-

Kalina, ki so prvotno krasile dvorano Serafinskega

nekoliko »skrita«, a se je nova, od vsakodnevnega

nosti Plečnikove arhitekture. Še več, po mnenju

kolegija na Nazorjevi ulici. Slednje je pater rešil, vrveža nekoliko umaknjena parcela v marsikate-starejših župljanov mu je docela uspelo ohraniti

ko so jih povojni uporabniki stavbe, Akademija

rem pogledu izkazala za prednost pred hrupnim in

vzdušje, ki je vladalo v cerkvi, ko je bila ta še na za gledališče, radio, film in televizijo ter Mestno

prometno obremenjenim območjem ob današnji

stari lokaciji.

gledališče ljubljansko, odstranili.

Dunajski cesti.

Kaj pomeni “misliti znanost”? Da se znanost nauči

sebe misliti kot Drugega.

51

www.alternator.science



Z imunoterapijo nad izvor

tumorjev – tumorske

matične celice

Možganske rakave celice pod elektronskim mikroskopom Kot vsak ponedeljek, se tudi ta teden že navse-preučevanju imunoterapije raka, ki v zadnjih

Številka: 32/2020

zgodaj odpravimo v živalski laboratorij v zgradbi

letih doživlja razcvet.

medicinskega centra in pregledamo laboratorij-

Avtorica: Barbara Breznik

ske miši. Živali v naši skupini kletk na prvi pogled izgledajo kot vse druge miši. Nekatere dremuc-DOI: doi.org/10.3986/alter-

Tovrstna terapija z vzpodbujanjem

nator.2020.32

kajo v jutranjih urah, druge pa so že pri svojem

bolnikovega imunskega sistema se je

jutranjem obroku. Kljub temu to niso običajne

izkazala za zelo učinkovito pri zajezitvi

miši, le njihova posebnost je očem skrita. Gre za

hibridne miši, v katerih so vzpostavili človeški

različnih rakavih obolenj.

imunski sistem, kar pomeni, da je večina imun-

skih celic v teh miših človeškega izvora. Poleg

tega imajo te hibridne miši vsajen človeški tumor,

Imunski odziv pri raku

a je le-ta še v zgodnji fazi rasti in miši še ne čutijo Za razvoj učinkovitih imunoterapevtskih pris-njegovih posledic. Takšne miši so namenjene

topov za zdravljenje raka je bistveno odlično

53

poznavanje procesov razvoja raka in imunolo-

tumorske mase ni mogoče zaznati, je videti, da je

Ali je imunoterapija z

gije. Normalne celice med pretvorbo v tumorske

rak ozdravljen, vendar preživele tumorske celice

naravnimi celicami ubi-

celice pridobijo sposobnost vplivanja na de-

po določenem času povzročijo ponoven razrast

jalkami rešitev?

lovanje imunskega sistema in se s tem lahko

ali celo metastaze tumorja. Po izolaciji preživelih

izognejo njegovemu nadzoru. Pri odstranjevanju

celic iz tkiv s tumorji so raziskovalci ugotovili,

Tumorske matične celice se učinkovito izogibajo

tumorskih celic imajo najpomembnejšo vlogo

da ima ta populacija tumorskih celic izražane

imunskemu sistemu. Na primer, tumorske ma-

citotoksični limfociti – celice T ubijalke ter na-

gene in signalne poti, ki so značilni za normalne

tične celice na svoji površini ne izražajo molekul

ravne celice ubijalke. Citotoksičnost pomeni,

matične celice. Poleg tega so ugotovili, da so te

poglavitnega histokompatibilnostnega komple-

ksa (PHK) I, kar onemogoča njihovo prepoznavo

da aktivirani limfociti ob stiku s tumorsko celico

tumorske celice sposobne neomejenega samo-

in uničenje s strani celic T ubijalk. Naravne celice le-to uničijo. V zgodnjih fazah rasti tumorja lahko

obnavljanja ter diferenciacije, kar je prav tako

ubijalke so del naravne imunosti in so edine

imunski sistem še prepozna in odstranjuje tu-

lastnost normalnih matičnih celic. Zaradi teh

celice imunskega sistema, ki so sposobne pre-

morske celice, v poznejših fazah rasti pa imunski

podobnosti z normalnimi matičnimi celicami to

poznati in uničiti tumorske matične celice brez

sistem ni več zmožen nadzorovati rasti tumor-

populacijo celic imenujemo tumorske matične

predhodne predstavitve antigena. Naravne celice

ja. Tumorske celice preuredijo svoje okolje, kar

celice. Sedaj vemo, da

ubijalke po stiku s tumorsko matično celico pre-

zavre delovanje citotoksičnih imunskih celic in

poznajo odsotnost molekule PHK I, kar jih aktivira

njihovo namnoževanje ter zmanjša prepozna-

in povzroči izločanje citotoksičnih granul, to pa

vo tumorskih antigenov. Tumorski antigeni so

tumorske matične celice ohranjajo tumor

uniči tumorsko celico.

specifični proteini na površini tumorskih celic,

pri življenju.

ki jih lahko prepoznajo celice T ubijalke in zaradi

tega uničijo tumorske celice. Poleg tumorskih

Lahko rečemo, da so izvor tumorjev, saj zaradi

Poleg tega naravne celice ubijalke ob

antigenov, ki vodijo v uničenje tumorskih celic,

zmožnosti samoobnavljanja ter diferenciacije

aktivaciji sprostijo v svojo okolico vnetno

imajo lahko določene tumorske celice na svoji

povzročijo nastanek novega tumorja z lastnost-

signalno molekulo interferon gama, ki akti-

površini proteine, ki inhibirajo delovanje citoto-

mi, kakršne je imel izvorni tumor. Če tumorske

vira tudi druge celice imunskega sistema in

ksičnih limfocitov. Ti proteini, imenovani zaviral-

matične celice izoliramo iz bolnika in jih vsadi-

ci imunskih kontrolnih točk, imajo pomembno

sproži protitumorski imunski odziv.

mo v laboratorijske miši, te razvijejo tumorje,

vlogo pri preprečevanju avtoimunosti, v primeru

ki so zelo podobni tumorju bolnika. Tumorske

tumorskih celic pa preprečijo njihovo uničenje.

matične celice so odporne na kemoterapijo,

Raziskave na hibridnih miših z vsajenim človeškim

Imunoterapija lahko na različnih nivojih aktivira

saj imajo učinkovite mehanizme popravljanja

tumorjem trebušne slinavke ali ustne votline so

citotoksične celice in s tem podkrepi delovanje

poškodb DNK. To jim zagotavlja preživetje po

pokazale, da po injiciranju naravnih celic ubijalk,

bolnikovega imunskega sistema: preko zaviranja

zdravljenju ter ohranjanje tumorja. Zaradi vseh

imunskih kontrolnih točk, vnosa vnetnih signal-

teh lastnosti so tumorske matične celice idealna

nih molekul ali z vzpodbujanjem prepoznave

tarča za zajezitev tumorjev. Seveda pa njihovo

površinskih proteinov tumorskih celic.

odstranjevanje še zdaleč ni enostavno. Tumorske

Izvor tumorja – tumorske

matične celice so namreč zelo različne in izražajo

različne proteine na svoji površini. Poleg tega

matične celice

se zelo hitro prilagodijo na signale iz okolja in

Po zdravljenju rakavih bolnikov z obsevanjem

terapijo, spremenijo svoje lastnosti in postanejo

ter kemoterapijo se nekaj tumorskih celic oh-

odporne na zdravljenje, tako da jih je izjemno

rani v tkivu, saj so odporne na zdravljenje. Ker

težko ciljati v tumorju.



Posnetek uničenja celic možganskega tumorja z naravnimi celicami ubijalkami. Naravne celice ubijalke (označene z modro barvo) so bile dodane kulturi tumorskih matičnih celic glioblastoma (označene z zeleno barvo). Že po štirih urah smo zaznali le nekaj živih tumorskih celic (zelena barva), večina pa je bila mrtvih (rdeča barva). Posnetek je bil narejen s konfokalnim mikroskopom.

pridobljenih iz zdravih človeških darovalcev, v miši celic ubijalk pri odstranitvi tumorskih matičnih

pride do zmanjšane rasti tumorja ter aktivacije

celic. V dosedanjih raziskavah so se naravne celice

naravnih celic ubijalk. Aktivirane celice ubijal-

ubijalke izkazale za zelo obetaven način uničenja

ke imajo večjo sposobnost uničenja tumorskih

hitro rastočih tumorskih matičnih celic možgan-

matičnih celic.

skih tumorjev. Poleg tega po interakciji z njimi

Na Nacionalnem inštitutu za biologijo se že vrsto

naravne celice ubijalke izločajo veliko vnetne mo-

let ukvarjamo z raziskovanjem možganskih tu-

lekule interferona gama, ki aktivira imunski odziv.

morjev. Možganski tumorji astrocitnega izvora

Če se vrnemo k mišim iz uvoda – tumorske celične

– glioblastomi – so zelo maligni in zanje učinko-

kulture in hibridne miši s človeškim tumorjem ter

vitega zdravljenja zaenkrat še nimamo. Obetaven

človeškim imunskim sistemom nam pomaga-

pristop za zajezitev teh tumorjev je imunoterapija

jo v predkliničnih raziskavah imunoterapije, saj

z naravnimi celicami ubijalkami, saj so za pono-

takšni tumorski modeli posnemajo interakcije

vitev tumorjev po zdravljenju tudi v primeru glio-

med imunskim sistemom ter tumorjem v človeku.

blastomov odgovorne tumorske matične celice.

Pri terapiji raka si želimo pristopov, ki bi ciljali zelo Na različnih predkliničnih celičnih in živalskih

maligne in na terapijo odporne tumorske matič-

modelih skupaj s sodelavci z Univerze v Kaliforniji

ne celice. In imunoterapija z naravnimi celicami

v Los Angelesu raziskujemo učinkovitost naravnih

ubijalkami je eden od teh obetavnih pristopov.

55

Kaj pomeni “misliti znanost”?

Da znanost s svojimi odkritji postavi naše

interpretativne zmožnosti pod vprašaj.

www.alternator.science



Why Food Matters

Foto: Arne Hodalič

And also that every man should eat and drink and with health to the perceptions that other nations

Številka: 51/2021

enjoy the good of all his labor. (Ecclesiastes 3:13) or classes eat differently.

Avtor: Paul Freedman

Food matters above all because no one can live

Personal likes and dislikes as wel as food fashions without it. Even those who have tried, for example,

have had a tremendous impact on how the world

DOI: doi.org/10.3986/alter-

is organized. Whims and preferences have unplan-

nator.2021.51

late medieval saints such as Catherine of Siena

ned global side effects. The exponential increase

who ate little besides the Eucharistic wafer, testifi-in demand for sugar in seventeenth-century Euro-

ed to the tormenting importance of food. My con-

pe was fueled by the trend for adding it to coffee,

cern in this article is that what people eat reflects tea, and chocolate, all new beverages at the time.

their sense of who they are as well as the cultural

This created the economic basis for the African

meaning of food, ranging from preoccupation

slave trade, most of whose victims were put to

57

work in the sugar plantations and refineries of the

the biblical account of the Fall, it too has histori-meals past. Enjoyment endures in our minds as

Caribbean islands or Brazil. Sugar cane, a notori-

cally been a tedious form of labor. Without indoor

entrancing and comforting recollections.

ously difficult crop to harvest and process, is an

plumbing and the necessity of using open fires,

Exile, migration, and confinement reinforce

extreme case, but transforming any element of the

it once took considerable time and effort just to

the symbolic significance of food. An agonizing

natural world into food has always been labor-in-

prepare basic foodstuffs. Churning butter, grin-

example of the power of food and memory is a

tensive, until recently requiring the mobilization of ding grain for bread, feeding and butchering pigs

cookbook compiled by Jewish women impriso-

at least ninety percent of the world’s population to all took hours and hours to accomplish. Modern

ned in the Theresienstadt concentration camp

directly engage with cultivation, hunting, herding,

conveniences have alleviated these burdensome

(in Terezín in what is now the Czech Republic)

and fishing, followed by processing and cooking.

routines, but the effort has simply been outso-

during World War Two. No one arrived at the camp

Today there is a stark contrast between the ease

urced to hidden harvesting, slaughtering, and

with a collection of home recipes, nor would it

with which the affluent or even ordinary consumer

processing operations that we no longer see.

have been possible to find or prepare the dishes

buys food versus the often-hidden labor that is

remembered for the cookbook while in a situation

still required to deliver it.

of almost total starvation. As recounted in the

But it’s not all bad.

book In Memory’s Kitchen by Cara de Silva, the recipes were based on the women’s recollection

The average European supermarket has over

Set against these unfortunate aspects of the hu-

of the comforting, everyday food of home. These

twenty thousand separate items, most of

man condition, food remains a source of delight,

inmates were supposedly privileged (the Germans

the edible items involving considerable toil

even a solace in difficult circumstances. In his

referred to them as Prominenten) and were kept and suffering to produce.

recent book The Consolation of Food, the British at what was falsely presented to the world as a

chef Valentine Warner collects stories about cu-

model Jewish settlement. Theresienstadt housed

The true costs are unknown to the consumer be-

linary enjoyment mixed with grief. His recipes are

Jews of international reputation (among those

cause only a tiny percentage of the population

accompanied by marvelous adventures about

who survived were the eminent German rabbi

in well-off countries is employed in agriculture,

fishing or discovering a wonderful chef in Crete,

and scholar Leo Baeck, the Czech conductor Karl

and the ones that are employed in those sectors

but he also poignantly describes cooking veal

Ančeri, and the Austrian psychotherapist Viktor

(such as crop harvesting and meat processing)

escalope with Parma ham for his dying father who

Frankl), but all the prisoners suffered deprivati-

are generally marginalized immigrants or racial

“smiled weakly and attempted to eat a few bites

on, and many would be sent to their deaths at

minorities.

but could not finish it.” The quotidian nature of

Auschwitz and other extermination sites on one

eating is a source of tedium but also of enjoyment.

of the endless trainloads of victims that choked

Getting enough to eat has always been laborious,

The following is one of the aperçus and witticisms

the camps. In the face of attempts to obliterate

which is a fundamental point for departure for

of the diplomat and resourceful political survivor

and dehumanize, the Theresienstadt cookbook

thoughtful consideration of the human condition.

Prince Talleyrand (1754–1838):

reaffirmed the Jewish women’s identities and per-

According to Judeo-Christian teachings, the Fall of

sonal integrity. Recal ing specific foods and how to Mankind is what made agricultural toil necessary

prepare them constituted a form of psychological

in the first place. In John Milton’s poem Paradise

“Show me another pleasure besides dinner

resistance and self-preservation. The cookbook

Lost, Adam and Eve had a carefree existence in that happens every day and lasts an hour.”

is a harrowing document, epitomizing the signi-

the Garden of Eden. There was no need to worry



ficance of food for both cultural and biological

about food getting cold on the table because their

survival.

vegetarian diet did not involve cooking. In con-

Not everyone is in a position to choose what to

trast, postlapsarian cultivation was exceedingly

eat or able to relax comfortably while dining, let

difficult, a tremendous amount of effort being

alone to extemporize in a learned and leisurely

Eating is a biological imperative, but what

needed to prepare and sow the fields, the harvest

manner about gastronomy, but neither is the daily

we eat depends on preferences dictated by

always threatened by droughts, floods, weeds,

pleasure of sharing meals the unique privilege of

society, not merely availability or

and insects. The Book of Genesis (3:17-19) is clear

the elite. People come together at meals, but food

the environment.

on this point: “…cursed is the ground for thy sake;

also serves to distinguish rich from poor, male

in sorrow shalt thou eat of it all the days of thy

from female, to separate individuals along lines of

life; Thorns also and thistles shall it bring forth

class and ethnicity. Reflecting on the significance

Likes and dislikes, recipes and food experiences,

to thee, and thou shalt eat the herb of the field;

of food in daily life is an exploration of social as form the subject of everyday conversation. Pe-In the sweat of thy face shalt thou eat bread…”

wel as nutritional reality. Food is vital y impor-

ople do not readily abandon the food habits that

tant to our memories. Most people retain exactly

define them. The French historian of Catalonia

Although cooking is not explicitly mentioned in

and fondly the delightful taste and ambience of

Pierre Vilar described a Scandinavian cruise in the

early 1950s during which he recognized a group of the gastronomy of many realms and cultures from

social history was stimulated by menus from the

fellow passengers as Catalans, not just because of

Hellenistic Greece to Mughal India. Some aspects

nineteenth-century United States that showed a

their language, but because of their scorn for the

of a foreign cuisine might be considered admirable

gradual identification of food appealing to women.

“Anglo-Saxon” breakfast provided. According to

and others off-putting. During the 1890s, there was

At some point between 1875 and 1900, it was deci-

Vilar, it was in character with the Catalans’ savoir a craze for Chinese restaurants in the United States, ded that women’s tastes diverged significantly from

faire and savoir vivre that they were able to convince but newspapers popularized the belief that Chine-those of men. Women were supposed to prefer

the kitchen staff to improvise a version of the classic se immigrants routinely ate rats and other vermin,

“light” items such as salads, sandwiches, and deco-

Catalan pa amb tomàquet – baguette grilled and and Chinese food was popularly associated with

rative food (colorful, with fruit or artificial gelatin then smeared with olive oil and tomatoes.

opium and the so-called white slave trade. Thus

in different flavors), and they were also imagined

the Chinese were the first victims of anti-immigrant to be infatuated with elaborate sweet desserts,

All societies make choices about what is edible

legislation even as their restaurants captured the

especially those incorporating ice cream. These are

and what is not. The classical Greek definition of

nation.

persistent stereotypes that have only changed with

a barbarian was a nomad speaking an incompre-

the current identification of chocolate as women’s

hensible language, but it also included the notion

Food differentiates populations according to na-

most passionately loved dessert item and vegeta-

that such people were unfamiliar with cooking.

tional, racial and gender lines, but these are often rianism as being typically female.

So-called barbarians in turn disapproved of the

permeable borders. The location of Slovenia as

food customs of supposedly civilized people. Fer-

a meeting point of Latin-derived, Germanic and

mented mare’s milk is delicious to Central Asian

Slavic language and ethnic groups has meant the

An intriguing example of how food matters in

herdsmen but foreign visitors usually find it nau-

elaboration of several different culinary traditions microcosm is the trend in American cities for

seating. For their part, the herders find processed

in a relatively small space. In much of the world the women to order steak when going out for the

cows’ milk tasteless. What “they” eat – those who

overlapping of cooking styles is reflected in terms

are different from us, whoever they are – is opposed of race or perceived ethnic differences. Much of

first time with a new male friend and possible

to what “we” prefer. Nationalist, anti-immigration

what is presented to the world as Indonesian food

partner. This is a way for the woman to signal

demonstrators in northern Italy carries signs saying is derived from the Chinese population. Recently

to her date that not only is she unconcerned

“polenta si, cous-cous no!” Polenta is a symbol of the Indonesian government decided to replace

with vegetarianism, but that she has no

Lombardy, although maize, its primary ingredient,

nasi goreng – a kind of fried rice – as the national intention of converting him to a healthier or

was unknown before European arrival in the New

dish with rendang – a Sumatran beef dish – because ecologically more responsible diet.

World and not adopted in Italy until the nineteenth

the former was too Chinese or, in other words, not

century. Couscous is identified with North Africa,

Indonesian enough. The United States continues to

witness controversies over the nature of so-called

Food is important for many reasons, from assu-

hence with poor immigrants, but it is also com-

Southern cuisine in terms of the influence of African ring a sustainable agricultural future to feeding

monly eaten in Sicily.

Americans. So many staples of what is considered

the world, from globalization to cultural identity.

And yet the food of others is often considered appe-

typical of American food – fried chicken, barbecued

However, as some of the small examples I have

aling. French cuisine was imitated throughout the

pork, gumbo (a soup or stew associated with Lou-

offered here show, it is in everyday attitudes and

world during the nineteenth and most of the twen-

isiana) – turn out to be African or African-American behavior that we demonstrate food’s true cultural

tieth century. Persian tastes and luxuries influenced inventions. My original interest in food as a form of significance.

59

Kaj pomeni “misliti znanost”?

Da znanost združi svojo težnjo po samoutemeljevanju

z aktivno udeležbo v družbi.

www.alternator.science



Razpad vesoljnega

vakuuma

Foto: Katja Bidovec

pa bomo videli, da so takšni fenomeni izredno

Številka: 28/2020

Umrljivo vesolje

fascinantni in ne nujno usodni.

V času klimatskih sprememb in globalnega razma-

Avtor: Miha Nemevšek

ha covida-19 se zdi, da je treba ukrepati odločno,

Le malo stvari okoli nas ima dolg rok trajanja, slej da se izognemo katastrofalnim posledicam. Hitrost

ko prej nas vse najé zob časa. Očitno je, da sistemi DOI: doi.org/10.3986/alter-

širjenja okužb in vpliv človeka na okolje dokazujeta, stremijo k temu, da najdejo čimbolj ugodno, sta-nator.2020.28

da smo postali globalna vrsta, ki z obema nogama

bilno lego. V prisotnosti zunanjih sprememb to

stoji v antropocenu. Vseeno smo v širši perspektivi, lahko vodi do spremembe stanja oziroma faznega

na astronomskih skalah, neznatni in podvrženi

prehoda. Dobro poznan prehod je nastanek ledu

dosti bolj kataklizmičnim dogodkom, kot smo jih

iz vode. Če je ohlajanje hitro, se fazni prehod zgodi sposobni ustvariti sami. Morda se tu najde prostor

zvezno in nemoteno. Lahko pa se zgodi, da se s

za kontemplacijo in tolažbo, v vsakem primeru

počasnim nemotenim ohlajanjem voda podhladi

61

in ostane v tekočem stanju, čeprav bi bil nastanek

ne moremo hkrati določiti položaja in hitrosti. To

vektorska in fermionska, ne morejo imeti usmer-

ledu energijsko ugodnejši. Takemu stanju rečemo

pomeni, da jih je težje omejiti v določenem pro-

jene konstantne vrednosti – to bi bilo v nasprotju

metastabilno stanje. V takem stanju se lahko zaradi storu in da lahko pobegnejo oziroma tunelirajo

z načeli relativnosti.

majhne motnje v tekočini pojavi mehurček ledu, ki

skozi območja, ki so za klasične delce »prepove-

Sedaj lahko razumemo, kako pride do vesoljne

v kratkem času zapolni prostor okrog sebe. Takšni

dana«. Z drugimi besedami – kvantni delci lahko

kvantne katastrofe. Podobno kot pri podhlajeni

procesi so zelo hitri in nezvezni. V splošnem je pojav preidejo skozi prepreke, kot da bi žoga nepoš-

vodi obstaja možnost, da konstantna vrednost

metastabilnosti precej pogost, pomemben npr. za

kodovana ušla skozi steno škatle, v katero bi jo

Higgsovega polja ni v absolutnem minimumu.

obstojnost kemijskih učinkovin v farmaciji. Drugi

želeli zapreti. Rečemo, da so kvantne fluktuacije,

Lahko se zgodi, da je polje zataknjeno v meta-

primer je radioaktivnost – določeni atomi imajo

majhne motnje zaradi nenatančnega položaja in

stabilnem, a dolgoživem stanju (zgornja dolina

omejen rok trajanja in razpadejo v stabilnejše ato-

hitrosti, odgovorne za tuneliranje skozi prepreko

na Sliki 1 levo), katerega življenjski čas je vsaj 14,7

me z izsevanjem svetlobe, elektronov, lažjih jeder

(kot je prikazano na Sliki 1).

milijarde let. Tako kot voda zaradi nečistoče ali terali z razcepom v dve jedri.

Relativistične kvantne delce opišemo s kvantno

mične motnje preide v mehurček ledu, ki napolni

teorijo polja, kjer se polja raztezajo po prostoru.

posodo z vodo, tako lahko metastabilno skalarno

Delce svetlobe (fotone) opišemo z vektorskimi

polje preko kvantnih fluktuacij tunelira v energij-

Večje kot je področje faznega prehoda, bolj

polji, medtem ko za elektrone uporabljamo dru-

sko ugodnejše stanje (spodnja dolina na Sliki 1).

je ta fascinanten – zamrznejo lahko morja

gačna, t. i. fermionska polja. Takšna usmerjena

Če bi živeli na robu ultimativnega vesoljnega

in zgorijo amazonski gozdovi. Obstaja pa

polja poznamo že dolgo časa. Obstajajo pa tudi

propada, bi po preteku tipičnega razpadnega

možnost skoraj neverjetne ultimativne

skalarna polja, ki v prostoru niso usmerjena (kla-

časa kvantne motnje ustvarile majhen mehurček

katastrofe, kjer lahko izgine vse, kar pozna-

sični analog bi bila temperatura ali tlak) in imajo v energijsko ugodnejšega vakuuma (globlje doline

mo. Celotno vesolje se morda nahaja v meta-

vsaki točki v prostoru-času določeno le eno samo,

na Sliki 1). V notranjosti tega mehurčka bi imelo

stabilnem stanju in mu lahko, z nedoločljivim

tj. skalarno vrednost. Pripadajoči delec je Higgsov

Higgsovo skalarno polje drugačno vrednost od

bozon, ki so ga odkrili na velikem hadronskem

občutkom neprijetnosti,

te, ki so jo izmerili na trkalniku LHC.

trkalniku LHC šele leta 2012. Do takrat so bila

pripišemo končen življenjski čas.

namreč skalarna polja zgolj dobro motiviran te-

oretični konstrukt.

Ker se mehurčku, podobno kot ledu, »iz-

Da bi razumeli, kako pride do takšnega izjemne-

Z odkritjem Higgsovega bozona je obstoj kvantnih

plača« zasesti čim več prostora, bi se začel

ga pojava, zadošča poznavanje osnov sodobne

skalarnih polj prvič postal realnost. Ključna la-

hitro širiti in bi kmalu dosegel hitrost blizu

kvantne fizike.

stnost Higgsovega polja je, da ima po celotnem

svetlobne. Ko bi nas dosegel, ne bi imeli

vesolju določeno konstantno vrednost, ki ustre-

Kvantna katastrofa

časa za svarilo. Tik preden bi nas dosegla

za energijskemu minimumu vesolja. To lastnost

svetloba z njegovega roba, bi nas pogoltnil,

Za razliko od klasičnih delcev kvantnim objektom

imajo le skalarna polja, saj usmerjena polja, kot so in svet, v katerem živimo, bi se drastično

spremenil, kot da bi nam nekdo potegnil

preprogo izpod nog. Mase osnovnih delcev

v novem vakuumu bi bile drugačne in zelo

verjetno, čeprav ne popolnoma nemogoče,

v takšnih pogojih ne bi mogli več obstajati.

Zveni kot znanstvenofantastični roman –

pa se to res lahko zgodi?

Trenutne meritve mase Higgsovega bozona in

ostalih delcev nakazujejo, da ta možnost obstaja,

a je z veliko verjetnostjo življenjski čas izjemno

dolg, približno 10102–10241 let. Ta ocena, do katere je prišla skupina s Harvarda, velja za Standardni

model (SM) osnovnih delcev. To je minimalna te-

orija, ki uspešno opisuje veliko večino izmerjenih

procesov. Kljub velikem uspehu tega teoretičnega

Slika 1: Levo: metastabilno energijsko stanje in tuneliranje skozi bariero, desno: nukleacija in razširjanje mehurčkov ter trki okvira obstajajo razlogi, zaradi katerih verjame-

mo, da SM ne more biti dokončen opis narave na Mehurčki vročega vesolja

vesolje, tvorila bi se plazma znanih delcev in svet-

najbolj osnovni ravni.

lobe. Ta se zaradi širjenja mehurčka in kasneje

Kot smo opisali v prej navedenem primeru, ne-

prostora-časa ohlaja ter tvori galaksije, zvezde in

Najbrž najbolj neposreden laboratorijski do-

nadno rojstvo mehurčka v praznem prostoru

planete, v katerih prevladuje snov nad antisnovjo.

kaz za pomanjkljivost SM so meritve nevtrin-

sprožijo kvantne motnje. Poznavanje razmer v

skih oscilacij, ki zahtevajo masivne nevtrine, v

zgodnjem vesolju pa nam omogoča kvalitativno

V okviru SM ni možno tvoriti mehurčkov Higgso-

nasprotju z napovedjo SM, ki napove nevtrine z

drugačno fizikalno ozadje za podobne procese.

vega polja v zgodnjem vesolju pri visokih tem-

maso nič. Prav tako SM ne razloži obstoja tem-

Iz meritev zamika spektra zvezd namreč vemo, da

peraturah, kar je znano iz opravljenih meritev na

ne snovi ali dinamične razlage dejstva, da je v

se galaksije od nas oddaljujejo, kar dokazuje, da

trkalniku LHC. Za uspešen nastanek mehurčka

vesolju precej več snovi kot antisnovi. Ne glede

se vesolje širi. To pomeni, da je bilo v preteklosti bi morala biti masa Higgsovega bozona precej

na motivacijo se v teorijah, ki segajo onstran

precej manjše in bolj vroče. Meritve količin lahkih

manjša. Kot smo že omenili, obstajajo razlogi za

SM, spremenijo energijske lastnosti skalarnih

elementov in temne snovi kažejo, da je bilo veso-

razširitev SM in precej takšnih razširjenih modelov

polj. To pomeni, da se z dodajanjem novih polj

lje v preteklosti vroč plin, sestavljen iz osnovnih

omogoča obstoj faznega prehoda pri visokih tempe-

lahko ustvarijo novi minimumi (nove doline v

delcev in svetlobe.

raturah. Natančen izračun nastanka prevlade snovi

energijski pokrajini) oziroma nova osnovna sta-

nad antisnovjo je precej zahteven in vsebuje raz-

nja. V tem primeru je lahko naše vesolje bodisi

Takšna slika ima pomemben vpliv na stanja ska-

lične približke. Kar pa lahko določimo s precejšnjo

popolnoma stabilno bodisi se mu življenjski

larnih polj v zgodnjem vesolju. Pri visokih tem-

natančnostjo, je verjetnost za nastanek mehurčka

čas skrajša.

peraturah lahko povsem stabilen energijski mi-

v zgodnjem vesolju oziroma določimo tempera-

nimum postane metastabilen. Namesto kvantnih

turo zgodnjega vesolja, pri kateri bo ta verjetnost

Poligonalni napredek

motenj bodo v teh pogojih nastanek mehurčkov

zelo velika (pravimo ji nukleacijska temperatura).

energijsko ugodnejšega vakuuma sprožile ter-

Določanje življenjskega časa razpada vakuuma

Ta problem je zelo podoben razpadu vakuuma v

mične motnje. Prav tako nadaljnje napihovanje

v teorijah z več skalarnimi polji je fizikalno za-

praznem prostoru in ga lahko obravnavamo s prej

mehurčka v zgodnjem vesolju vključuje interak-

nimiv in računsko zahteven problem. V zadnjih

omenjeno novorazvito poligonalno metodo.

cijo s plinom osnovnih delcev, kar oteži problem

letih smo na Institutu “Jožef Stefan”, skupaj

in ga je treba obravnavati bolj pazljivo.

z doktorskim študentom Victorjem Guado in

Oglašanje prostora-časa

sodelavcem Alessiem Maiezzo z Instituta Ru-

Iz takšne smo snovi kot

Veliko modelov, s pomočjo katerih lahko razložimo

đer Bošković (Zagreb) razvili uspešen pristop,

vakuum?

prevlado snovi nad antisnovjo, je možno testirati na ki poenostavi iskanje razpadnega časa meta-trkalnikih. Mase novih delcev so lahko povsem v do-

stabilnih stanj. Ideja je enostavna: namesto

Za razliko od katastrofe, ki bi jo povzročil razpad

segu trenutnih iskanj na trkalniku LHC, kjer iščemo

neposrednega reševanja enačb, ki opisujejo

vakuuma v praznem prostoru, ponujajo prehodi v

delce z ravno takšnimi lastnostmi, ki bi omogočali

metastabilno dolino na Sliki 1, razdelimo pot v

zgodnjem vesolju bolj optimistične obete. Najbolj

kozmološke prehode v zgodnjem vesolju. Glede

linearne odseke. Za vsak tak gradnik poznamo

presenetljiva in mikavna je verjetno priložnost za

na to, da imamo pred sabo še vrsto let delovanja

rešitev in več gradnikov lahko zlepimo v gladko

razumevanje našega obstoja. Ena izmed ugank, ki

in zajemanja podatkov na trkalniku LHC, se veliko

funkcijo, ki jo opiše ena sama neznanka. Izkaže

je SM ne pojasni, je prevlada snovi nad antisnov-

raziskovalcev posveča takšnim iskanjem. Kot bomo

se, da je iskanje končne rešitve dosti bolj eno-

jo. V zgodnjem vesolju bi se po napovedih SM

videli, pa obstaja tudi drugačen in precej bolj tih

stavno in numerično stabilno kot reševanje

ustvarili zelo podobni količini snovi in antisnovi,

način, kako ugotoviti, ali so nastali mehurčki va-

originalnega problema.

ki bi se uspešno izničili v sevanje. Ostala bi le vroč kuuma v zgodnjem vesolju. Gre za LIGO ali laserski

plin fotonov in zanemarljiva količina snovi, kar je

interferometrični observatorij gravitacijskih valov, Ko je takšen poligonalen gradbeni oder posv nasprotju z dosedanjimi opažanji.

tj. neznatnih nihanj v prostoru-času.

tavljen, lahko nanj dodamo nelinearne dele

in z malo dodatnega truda opišemo popravke

Kako bi lahko nastanek mehurčkov v zgodnjem

Na trkalniku LHC pospešimo curke protonov do

višjega reda. Z dodajanjem odsekov in neli-

vesolju razložil to situacijo? Takšen hipotetični

laboratorijsko najvišjih dosegljivih energij. Pri vsa-nearnih popravkov imamo na voljo poljubno

mehanizem je povezan s potovanjem mehurčka

kem trku se zgodi ognjemet različnih delcev, ki jih

natančen in računsko hiter pristop za izračun

skozi vročo plazmo (plin osnovnih delcev). Stena

detektorji polovijo. A za razliko od kakofonije podat-

življenjskega časa vesolja. Razvoj in testiranje

mehurčka namreč ločuje dva fizikalno povsem

kov, ki jih filtrira LHC, potekajo meritve gravitacijskih robustnosti poligonalne metode je relativno za-različna svetova. Na zunanji strani živijo nam še

valov v izjemni tišini.

muden proces. Za veliko sodelavcev na našem

nepoznani delci z novimi, še neznanimi interak-

LIGO sestoji iz dveh detektorjev na različnih koncih področju je zato prikladna uporaba namenske-cijami. Če so lastnosti novih delcev in sil med

ZDA. Vsak interferometer sestavljata dva štiri kilome-ga programa, s katerim lahko hitro in enostavno

njimi ravno prave, potem prehod skozi membrano

tre dolga kraka, po katerih potuje laserska svetloba, pridemo do relevantnih količin, ki karakterizirajo

mehurčka prepusti več delcev kot antidelcev. Tako

ki se več stokrat odbije. Naloga interferometra je, da fazne prehode, povezane z razpadom vakuuma.

bi v notranjosti mehurčka nastalo naše domače

meri gravitacijske valove, ki neznatno spremenijo

63

dolžino krakov in čas potovanja svetlobe skozi kra-

ka. Te spremembe so izredno majhne, najmanjša

sprememba razdalje, ki jo LIGO še lahko izmeri, je

neverjetnih 10-19 m, kar je ena milijardinka velikosti atoma vodika.

Eden izmed razlogov, da je trajalo več desetletij, da nam je uspelo direktno izmeriti gravitacijske valove, so bili pomisleki o zadostnem številu dovolj močnih

izvorov gravitacijskih valov v vesolju. Čeprav smo iz ohlajanja pulzarjev (nevtronskih zvezd, ki sevajo)

vedeli, da ti valovi obstajajo, se ni vedelo dovolj o številu nevtronskih zvezd in črnih lukenj, katerih

združitev je glavni izvor gravitacijskih valov. V zadnjih štirih letih je LIGO uspešno izmeril več deset izmerjenih dogodkov, ki večinoma ustrezajo združitvam

črnih lukenj z masami okoli 10-krat mase sonca. Ti

dogodki ne smejo biti predaleč stran od zemlje in

s pomočjo tretjega, sicer manj občutljivega itali-

janskega detektorja VIRGO lahko določimo njihov

položaj na nebu.

Poleg združitev črnih lukenj in nevtronskih zvezd

so detektorji gravitacijskih valov sposobni izmeriti signale faznih prehodov v zgodnjem vesolju. Skozi

celotno zgodnje vesolje se pri nukleacijski tempera-

turi tvorijo mehurčki, ki eventualno trčijo, se združijo in za sabo pustijo turbulenten tok plazme delcev

in svetlobe (kot je prikazano na Sliki 1). S pomočjo analitičnih približkov in numeričnih simulacij je

mogoče določiti te izvore ter napovedati frekvenco

in moč skupnega signala gravitacijskih valov. Za

razliko od lokalizirane združitve črnih lukenj bi trki mehurčkov v zgodnjem vesolju sprožili enakome-ren šum, podoben kozmičnemu mikrovalovnemu

ozadju fotonov.

V naslednjih letih pričakujemo posodobitev trkalni-

kov in detektorjev gravitacijskih valov, prav tako so že začeli delovati novi eksperimenti z občutljivostmi pri različnih frekvencah. Za fiziko osnovnih delcev bo to zanimivo obdobje, v katerem bomo raziskovali,

katere teoretične okvire bomo lahko testirali, in

poskrbeli, da bodo modelske nedoločenosti pod

kontrolo. Seveda bi bilo odkritje novih signalov

izjemno razburljivo.

Lahko nam odprejo vrata do novih inter-

akcij, razumevanja nevtrinskih mas, temne

snovi in – konec koncev – našega obstoja.



»Konec«

Foto: Arne Hodalič

Živimo v obdobju, ki ga v marsikaterem oziru

politolog Francis Fukuyama objavil svojo razvpito

Številka: 29/2020

opredeljujejo, navdihujejo, opisujejo podobe

knjigo Konec zgodovine in zadnji človek, je šlo za to konca. »Konec« seveda ni pojem, koncept, je

Avtorica: Alenka Zupančič

drugo, srečno figuro konca. (Kapitalistična liberalna prej neka miselna figura, ki ima mnoge različne

demokracija, kakršna je tedaj obstajala v Ameriki in DOI: doi.org/10.3986/alter-obraze, verzije in pomene – nekateri si med seboj

Evropi, je najboljša možna oblika človeške družbe

nator.2020.29

celo direktno nasprotujejo. »Konec« nam lahko

in v sebi več nima nobenih resnih protislovij …)

pred oči pripelje konec sveta, apokaliptično raz-

Vendar če se še malo zadržimo ob tem Fukuyamo-

dejanje, izginotje človeštva, celo vsega življenja

vem koncu, pri tem ne gre enostavno za vprašanje

… Lahko pa je »konec« tudi podoba nekakšnega

srečnega konca nasproti nesrečnemu, ampak še

hollywoodskega happy enda, po katerem bomo

bolj za neko drugo pomembno vprašanje:

samo še srečno živeli do konca svojih dni. Ko je na

primer leta 1992, v duhu padca berlinskega zidu,

65

mna promocija obstoječega zahodnega družbeno-

krize in vse mogoče uporniške drže kot še eno

Ali je konec del tega, kar končuje, ali tudi sam

ekonomskega reda (in njegovega zelo specifičnega

tržno nišo … Stvari se iz notranjosti sveta,

izgine s tem, kar konča? Ali pa nasprotno

zgodovinskega trenutka) kot zunajzgodovinskega.

kakršen je, ne morejo zares spremeniti, reši

ostane kot samostojna entiteta, po koncu

In prav to je tista točka, na kateri se je pojavila in

– če iščemo rešitev – nas zato lahko samo

tistega, kar konča?

v polni meri razmahnila še ena ideja ali ideologija

radikalna katastrofa.

konca: ideja »konca ideologij«. »Konec ideologij«



je pomenil natanko triumf ene same hegemone



Pri Fukuyamovi verziji teze o koncu zgodovine gre

ideologije. In jedro te ene hegemone ideologije je

To je tudi razlog za določeno ambivalentnost, ki

za to zadnje. Prva presenetljiva implikacija knjige

bilo prav sistematično zanikanje kakršnihkoli resnih pogosto obdaja pričakovanja takšnega konca,

Konec zgodovine in zadnji človek je prav v tem, da družbenih antagonizmov in protislovij, notranjih, in marsikdo pozdravlja perspektivo nekakšne

zaznamuje nasprotje od tega, kar naslov morda su-

temu enemu hegemonemu redu. Vse še obstoječe

celostne katastrofe, ko bo pomedla z vsem tem.

gerira, namreč da smo prišli do Konca. Kar dejansko

probleme je mogoče obravnavati tako, da obstajajo

Z drugimi besedami, v opisani konfiguraciji smo

in mnogo močneje zaznamuje Fukuyamova knjiga,

na ozadju v osnovi popolne družbe. Rasizem in

tisto, za kar bi želeli, da se konča, a se noče kon-

je pravzaprav nemožnost konca. Nemožnost, da

diskriminacija sta na primer problema še vedno ne-

čati, tako rekoč primorani priklopiti na ta drugi,

bi končali sam ta konec – kot da bi se zataknili v

koliko razgrete in vihrave površine sveta, katerega

vsezajemajoči konec, ki bo v enem zamahu

samem tem koncu zgodovine, obtičali v njem in se

jedro pa se je že ohladilo in utrdilo. Konsolidiralo.

poskrbel za vse …

v njem vrteli v neskončnost. In v prazno. Če je, kot Obe ideji konca, »konec zgodovine« in »konec ide-sugerira knjiga, kapitalistična liberalna demokracija ologij«, sta torej tesno povezani.

konec zgodovine, lahko ta konec pravzaprav traja

A seveda je jasno, da takšen vsezajemajoči

večno; ni namreč podvržen zgodovinskemu času,

V obeh idejah prisotno sistematično zanikanje not-

»konec vsega« našega problema pravzaprav

ampak ga nosi neka lastna časovnost, v kateri ni

ranjih protislovij hegemonega reda je igralo tudi

ne bo rešil, le odplaknil ga bo skupaj z nami.

prav nobenih notranjih razlogov, da bi se vse skupaj pomembno vlogo pri tem, kako so bile dolgo časa

končalo. Gre za Konec, ki lahko traja neskončno

videti podobe, predstave (zlasti v popularni kulturi) dolgo, tako rekoč večno.

konca sveta. Namreč: konec, oziroma kakršnokoli

Drugače rečeno, obstaja razlika med številnimi obli-

resno predrugačenje, lahko pride samo iz čiste

kami, podobami Konca, in tistim realnim, ki tvori

Kontekst, v katerem je Fukuyama napisal svojo

Zunanjosti – pri čemer je ta zunanjost zdaj v osnovi jedro našega rastočega nelagodja in zaradi katere-knjigo, je, kot rečeno, jasen in je tesno povezan s

pomenila nekaj takega kot »naravni univerzum«

ga sploh govorimo o tem, da bi (nekaj) radi končali.

tem, kar bi lahko enostavno opisali kot izginotje

(kot zoperstavljen zgodovinskemu) in navadno

To realno ima zmeraj neko konkretno obliko. Naš

vsake realne Zunanjosti. Gre za konec hladne vojne,

vključevala nič manj kot popolno uničenje Zem-

problem iz te perspektive ni toliko konec, kot je to, to je konec tega, čemur se je reklo »realno obsto-lje. Na primer: eksplodiralo bo Zemljino jedro, na

da se nekatere stvari nočejo končati. Konec sveta

ječi socializem« in čemur bi lahko rekli tudi realno Zemljo bo treščil asteroid …

bi jih nedvomno odpihnil, v nobenem pomenu pa

obstoječa zunanjost kapitalističnemu družbeno-jih ne bi dejansko »naslovil«, razrešil.

ekonomskemu redu, ki je zarisovala njegovo fizično

Na to je na primer opozoril literarni kritik in filozof in ideološko mejo. Ta zunanjost se zdaj prevede v

Fredric Jameson v svoji analizi različnih distopij,

V razmerju do teze in vzdušja takšnega »konca

neke vrste odprto totalnost, kjer je zunanjost (pre-

namreč, da si lažje predstavljamo, da na Zemljo

zgodovine« je zanimivo naslednje. V zadnjem

ostali nedemokratični/nekapitalistični režimi) tako

trešči asteroid, kot pa si lahko predstavljamo spre-

času – v obdobju, ki ga na simbolni ravni najbrž

rekoč že na poti v notranjost. Spekulativno je prav-

membo nekaterih določujočih (družbeno-eko-

najbolj zaznamuje izvolitev Donalda Trumpa za

zaprav že vključena v notranjost; in ta notranjost

nomsko-političnih) koordinat našega vsakdanjega

predsednika ZDA (» zgodilo se je nemogoče«) – se (kot odprta celota) je v tem smislu vse, kar obstaja.

življenja. Lažje si predstavljamo konec sveta kot

zdi, da smo priče nekakšni paradoksni reaktivaciji

zgodovine, koncu njenega konca, praznega vrtenja

Drugače rečeno, »konec zgodovine« je pomenil, da

konec kapitalizma. In tudi če smo do slednjega

na mestu. Zdi se skratka, da smo celo prešli v neko

smo dosegli točko, od katere naprej živimo v času,

kritični – kdo pa konec koncev danes ni kritičen do

pospešeno gibanje, pa čeprav v smeri katastrofe.

ki se ne more končati, vsaj ne iz kakšnih notranjih

kapitalizma? –, nas tukaj vsebovana ideja (ideolo-

Ta katastrofa ima več obrazov: političnega (vojne,

razlogov ali protislovij. (Fukuyama seveda dopušča,

gija) hkrati prepričuje, da smo obtičali z njim, da iz milijoni beguncev, vzpon populizma in protofa-da to progresivno vključevanje zastane ali da celo

njega ni mogoče, saj nima nobene zunanjosti. To

šizma), moralnega (cinizem, korupcija, pa tudi

nastopi »regresija«, a ne zaradi kakšnih notranjih

se nadalje navezuje na

izzivi, ki jih za samo definicijo »človeškega bitja«

protislovij samega danega reda.)

prinaša nova generacija umetne inteligence in

Seveda sta bila Fukuyama in njegova knjiga deležna

občutek nemoči, neučinkovitosti vsega

druge tehnologije), ekonomskega in seveda eko-

številnih kritik. Mnogi so poudarili, da je njegova

»prevratniškega«, »subverzivnega« in »nevar-

loškega. Vse to se tudi vse bolj kaže kot med seboj

osnovna teza pravzaprav zgolj »filozofska usluga«

nega«: kapitalizem ima čudežno zmožnost,

povezano. Aktualna pandemija covida-19 je k

vladajoči hegemoni ideologiji, tako rekoč brezsra-

da v svoj prid obrne in proda svoje lastne

temu dodala še splošno zdravstveno krizo; hkrati

je tudi zaostrila in izpostavila vse druge že prej zu neki osrednji dimenziji našega sveta, v kateri

obstoječe kritične točke, probleme, antagonizme

širni svet, na čelu z vodilnimi politiki, komunicira in razdejanja, tako zelo, da mnogi komentatorji

ideologija konca ideologije živi še naprej. Še

prek Twitterja. Čiv, čiv. Mi pa se na to odzivamo

za opis situacije uporabljajo metaforo »popolne

naprej živi v obliki nesprejemanja dejstva

s pogojnimi refleksi.

nevihte« – ko se različne nevihte med seboj po-

družbenega razkroja in protislovij družbene-

A kot rečeno, se zdi, da se ne glede na vse čiv-

vežejo v katastrofični rezultat. Trenutni ameriški

ga reda, katerega prapor je prav ta ideologija.

kanje in brenčanje sam ta »konec zgodovine«

protesti, ki jih je sprožil policijski uboj Georgea



počasi končuje.

Floyda, so seveda del tega.

Prav omenjeni razkroj in protislovja so tisto, kar

Prav tako se zdi, da se je nekaj spremenilo, pre-

je Trumpa sploh »izvolilo« – in izvolilo ga je iz

Ali je ta konec konca (zgodovine) dobra novica?

maknilo v sami konfiguraciji zgodbe o Koncu. Vse

same notranjosti »konca zgodovine« in »konca Morda je to napačno vprašanje. Konec perpetui-omenjene krize, vključno z ekološko, se zdaj vse

ideologij«. Trump uteleša sámo jedro »konca

ranja statusa quo ter izbruh številnih dramatičnih bolj kažejo kot izhajajoče iz notranjosti našega

ideologij«.

protislovij in antagonizmov na površje seveda

svetovnega reda, kot nekaj, kar se poraja iz nje-

sama po sebi še nista rešitev ali odrešitev. Prav

Mimogrede, in za nekoliko bolj komični interme-

govih lastnih protislovij in problemov.

tako ne nosita v sebi nobene teleološke orienta-

zzo: kot neposredna inspiracija so Fukuyami pri

cije, smeri, v katero se bodo stvari nujno odvile.

A presenetljivo veliko ljudi, tudi zelo kritično na-

njegovi tezi služila Predavanja o Heglu filozofa Konec, ki se ta hip odvija tako rekoč v živo, pred

ravnanih, še vedno na nek način verjame tezi o

Alexandra Kojèva. Ko Kojève razmišlja o možnem

našimi očmi in okoli nas, ni hipni konec, ampak

»koncu zgodovine«, kot smo jo orisali zgoraj. Vze-

bodočem »koncu zgodovine«, ga med drugim

ima svoje trajanje, svoj – tokrat zelo zgodovinski

mimo na primer vzpon in uspeh Donalda Trumpa

opiše tako, da bo »človek spet postal žival«, go-

– čas. In zelo pomembno je dojeti, da ni nekaj,

(in njemu podobnih) v politiki: mnogi se še vedno

vori o človeku kot »postzgodovinski živali«, ki

kar »se nam dogaja« (tako rekoč od zunaj), ker

obnašajo, kot da je Trump pravzaprav nekakšen

ne bo »srečna«, pač pa večno zadovoljna sama smo hočeš nočeš del njega:

asteroid, ki je na ZDA in svet treščil iz vesolja,

s samo. Pri tem doda tudi zanimivo opombo o

ne pa nekaj, kar se je pojavilo iz same globoke

jeziku: »Dokončno izginotje človeka v pravem

notranjosti, protislovij in uničujočih problemov

pomenu besede pomeni tudi dokončno izginotje

Smo ta konec ali vsaj ena njegovih

dominantnega družbenega reda. Prepričani so

človeškega govora ( logosa) v strogem pomenu

ključnih dimenzij.

skratka, da bi bilo dovolj, če se ga znebimo, in vse besede. Živali vrste homo sapiens se bodo s po-bi bilo spet lepo in prav. In nekaj skoraj zabavnega gojnimi refleksi odzivale na vokalna znamenja

je v tem, kako Trumpovi najostrejši kritiki goreče

ali znakovni ‘jezik’, njihov tako imenovani ‘govor’

Zato bi morda morali nehati spraševati, kaj naj

ponavljajo logiko njegovega najljubšega slogana.

pa bo podoben domnevnemu ‘jeziku’ čebel.«

naredimo, da bi ga preprečili (je namreč že tu),

Verjamejo, da bo odstranitev Trumpa kot predse-

Kojève torej omenja čebele in njihov »jezik«. A

in raje začeli razmišljati o tem, kam, v katero (po dnika »Ameriko spet naredila veliko«. Prav to je

zadošča, da spremenimo primer živali in čebele

možnosti skupno) smer ga lahko obrnemo. In

tista drža, v kateri

zamenjamo s pticami, pa pridemo neprijetno bli-

seveda, na kakšen način.

O znanosti želimo razmišljati od znotraj navzven,

temeljito in celostno.

67

Viri in literatura

Kozma Ahačič: Kdaj in kje se je zares začela knjižna slovenščina?

Claus, H. (2013) „Gedruckt in Siebenbürgen durch Jernei Skuryaniz.“ Gutenberg-Jahrbuch, 88, 127–138.

Kidrič, F. (1921) „Trije prispevki k zgodovini slovenskega pismenstva v 16. stoletju.“ Južnoslovenski filolog, II, 301–308.

Rupel, M. (1966) Slovenski protestantski pisci. DZS.

Schnurrer, C.F. (1989) [=1799] S lavischer Bücherdruck in Württemberg im 16. Jahrhundert: ein literari-scher Bericht. Unveränderter Nachdruck mit einem Nachwort von Peter Bartl. (Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen, 20.) München: R. Trofenik.

Žigon, J. (1954) „Kdaj je izšla prva slovenska knjiga?“ Slavistična revija, 7/1. 331–336. Z distanco do tedanje razlage: Rupel, M. (1962) Primož Trubar: življenje in delo. Mladinska knjiga; Rupel, M. (1965): Primus Truber: Leben und Werk des slowenischen Reformators. Deutsche Übersetzung von B. Saria.

Südosteuropa-Verlagsgesellschaft.

Špela Vintar: Z nevronščino v prihodnost

EMNLP (2021) „Sixth conference on machine translation (WMT21).“ https://www.statmt.org/wmt21/

(9. 12. 2021).

„Moses statistical machine translation system.“ STATMT. https://www.statmt.org/moses/ (9. 12. 2021).

Papineni, K. idr. (2002) „Bleu: a method for automatic evaluation of machine translation.“ ACL anthology, P02-1040, 311–318. https://doi.org/10.3115/1073083.1073135

„Razvoj slovenščine v digitalnem okolju.“ RSDO. https://slovenscina.eu/ (9. 12. 2021).

Sayers, D. idr. (2021) „The dawn of the human-machine era: a forecast of new and emerging language technologies. Report for EU COST action CA19102 ‚Language in the human-machine era‘.“ https://

doi.org/10.17011/jyx/reports/20210518/1

Stanovsky, G. idr. (2019) „Evaluating gender bias in machine translation.“ https://arxiv.org/pdf/1906.00591.

pdf (9. 12. 2021).

Marijan Dović: Zakaj se je vredno ukvarjati s cenzuro nasploh in zakaj z literarno cenzuro v 19.

stoletju?

Assange, J. (2020) Julian Assange: neavtorizirana avtobiografija. Prev. Erik Majaron. Založba Sanje.

Darnton, R. (2015) Censors at work. How states shaped literature. W. W. Norton & Company.

Dović, M. (2007) Slovenski pisatelj. Založba ZRC, ZRC SAZU.

Dović, M. (ur.) (2008) „Literatura in cenzura: kdo se boji resnice literature?“ Primerjalna književnost, letn.

31, št. 3. https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/issue/view/491 (14. 4. 2022).

„Habsburg censorship and literature in the Slovenian lands . “ Slavica Tergestina 26 (2021/I): 13. https://

www.openstarts.units.it/bitstream/10077/32520/6/SlavicaTer_26-2021.pdf (14. 4. 2022).

Judson, P. M. (2018) Habsburški imperij: Nova zgodovina. Prev. Ana Monika Habjan. Založba Sophia.

Vidmar, L. (2020) Cenzura na Slovenskem od protireformacije do predmarčne dobe. Založba ZRC, ZRC

SAZU.

Matjaž Ličer, Lojze Žust in Matej Kristan: Prepletanje umetne inteligence in fizike pri napovedovanju obalnih poplav

B. G. (2013) „To je eden najzmogljivejših računalnikov v Sloveniji.“ 24ur.com. https://www.24ur.com/

foto-predstavili-najvecji-racunalnik-v-sloveniji-ki-je-v-sluzbi-drzavljanov.html (1. 7. 2021).

„HIDRA napovedi.“ Github. https://lojzezust.github.io/hidra-visualization/sl/ (1. 7. 2021).

ImageNet. https://www.image-net.org/ (1. 7. 2021).

Krizhevsky, A., Sutskever, I., Hinton, G. E. (2012) „ImageNet classification with deep convolutional neural networks.“ Nips.cc. https://papers.nips.cc/paper/2012/file/c399862d3b9d6b76c8436e924a68c45b-

-Paper.pdf (1. 7. 2021).

Medvedev, I. P., Vilibić , I., Rabinovich, A. B. (2020) „Tidal resonance in the Adriatic sea: observational evidence.“ JGR Oceans, 125(8). https://doi.org/10.1029/2020JC016168

„Sea level rise.“ IPCC. https://www.ipcc.ch/report/ar1/wg1/sea-level-rise/ (1. 7. 2021).

T. K. B. (2019) „V obalnih mestih škoda zaradi poplav ob visoki plimi večmilijonska.“ MMC RTV SLO.

https://www.rtvslo.si/okolje/vreme/v-obalnih-mestih-skoda-zaradi-poplav-ob-visoki-plimi-vec-milijonska/505705 (1. 7. 2021).

„Visual cognitive systems laboratory.“ Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko.

https://www.vicos.si/ (1. 7. 2021).

Žust, L. idr. (2021) „HIDRA 1.0: deep-learning-based ensemble sea level forecasting in the northern Adriatic.“ Geoscientific model development, 14, 2057–2074. https://doi.org/10.5194/gmd-14-2057-2021

Natalija Majsova: Making the most of a past’s futures: Soviet space science fiction between projection and recollection

„11 must-see space movies for anyone serious about space.“ (2019) SpaceNews. https://spacenews.

com/11-must-see-space-movies-for-anyone-serious-about-space/ (17. 6. 2021).

Andrews, J. T., Siddiqi, A. A. (2011) Into the cosmos: space exploration and Soviet culture. University of Pittsburgh Press.

Assmann, J., Czaplicka, J. (1995) „Collective memory and cultural identity.“ New German critique, 65, 125–133. Duke University Press.

Belodubrovskaya, M. (2017) „Plotlessness: Soviet cinema, socialist realism, and nonclassical storytel-ling.“ Film history, 29(3), 169–192. Indiana University Press.

Dobrenko, E. (2008) Stalinist cinema and the production of history: museum of the revolution. Edinburgh Scholarship Online.

Drake, N. (2020) „The future of spaceflight—from orbital vacations to humans on Mars.“ National Geographic. https://www.nationalgeographic.com/science/article/future-spaceflight (17. 6. 2021).

Hirsch, M., Spitzer, L. (2002) „‘We would not have come without you‘: generations of nostalgia.“ American Imago, 59(3), 253–276. The Johns Hopkins University Press.

Majsova, N. (2021) Soviet science fiction cinema and the space age. Rowman&Littlefield.

Maurer, E. et al. (ur.) (2011) Soviet space culture. Palgrave Macmillan.

Menadue, C. B., Cheer, K. D. (2017) „Human culture and science fiction: a review of the literature, 1980–2016.“ Sage open, 7(3). https://doi.org/10.1177/2158244017723690

Novak, M. (2012) „How space-age nostalgia hobbles our future.“ Slate. https://slate.com/technology/2012/05/space-program-s-future-and-landing-on-the-moon-how-nostalgia-for-the-apollo-

-program-doesn-t-help.html (17. 6. 2021).

„Фильмотека документальных и художественных фильмов СССР и России космической

тематики.“ TVRoscocosmos. http://www.tvroscosmos.ru/31/ (17. 6. 2021).

Stepanov, B. (2021) „‘If I forget anything at all, it‘s unlikely the stars will accept us … ‚: Sci-fi fan communities, post-Soviet nostalgia and contemporary cinematic experience.“ Studies in Russian and Soviet cinema, 15(1), 70–90. https://doi.org/10.1080/17503132.2020.1871191

Strukov, V., Goscilo, H. (2018) Russian aviation, space flight and visual culture. Routledge.

Suvin, D. (2019) „On communism, science fiction, and utopia: the Blagoevgrad theses.“ Mediations, 32(2), 139–160. https://dl1.cuni.cz/pluginfile.php/849309/mod_resource/content/1/Suvin.pdf (17. 6. 2021).

Wagner, K. (2019) „The history of sci-fi films.“ Raindance. https://raindance.org/the-history-of-sci-fi-films/ (17. 6. 2021).

69

Zepke, S. (2012) „Beyond cognitive estrangement: the future of science fiction cinema.“ Nescus. https://

necsus-ejms.org/beyond-cognitive-estrangement-the-future-of-science-fiction-cinema/ (17. 6. 2021).

Tom Turk: Komuniciranje znanosti v boju z družabnimi mehurčki v času pandemije Huš, M. (2021) „Lažna znanost.“ Alternator, 20/2021. https://doi.org/10.3986/alternator.2021.20

West, J. D., Bergstrom, C.T. (2021) „Misinformation in and about science.“ PNAS, 118(15). https://doi.

org/10.1073/pnas.1912444117

Miha Hafner: Dvorezni meč nevroznanosti v kazenskem pravu Bandes, S. A., Blumenthal, J. A. (2012) „Emotion and the law.“ Annual review of law and social science, 8(1), 161–181. https://doi.org/10.1146/annurev-lawsocsci-102811-173825

Check, E. (2005) „Ethicists urge caution over emotive power of brain scans.“ Nature, 435(7040), 254–255.

https://doi.org/10.1038/435254a

Church, D. J. (2012) „Neuroscience in the courtroom: an international concern.“ William and Mary law review, 53(5), 1825–1854.

Claydon, L. (2009) „Mind the gap: problems of mind, body and brain in the criminal law.“ V: Freeman, M. D. A., Goodenough, O. R. (ur.), Law, mind and brain, 55–80. Ashgate.

Denno, D. W. (2015) „The myth of the double-edged sword: an empirical study of neuroscience evidence in criminal cases.“ Boston College law review, 56(2), 493–551.

Farwell, L. A. (2012) „Brain fingerprinting: a comprehensive tutorial review of detection of concealed information with event-related brain potentials.“ Cognitive neurodynamics, 6(2), 115–154. https://

doi.org/10.1007/s11571-012-9192-2

Ginther, M. (2016) „Neuroscience or neurospeculation? Peer commentary on four articles examining the prevalence of neuroscience in criminal cases around the world.“ Journal of law and the biosciences, 3(2), 324–329. https://doi.org/10.1093/jlb/lsw030

Gorkič, P. (2011) „Razpravna sposobnost obdolženca v kazenskem postopku.“ Zbornik znanstvenih razprav, 71, 93–116.

Greene, E., Cahill, B. S. (2012) „Effects of neuroimaging evidence on mock juror decision making: effects of neuroimages.“ Behavioral sciences & the law, 30(3), 280–296. https://doi.org/10.1002/bsl.1993

Greene, J., Cohen, J. (2004) „For the law, neuroscience changes nothing and everything.“ Philosophical transactions of the royal society B - Biological sciences, 359(1451), 1775–1785. https://doi.org/10.1098/

rstb.2004.1546

Hafner, M. (2014) „Male sive celice in velika siva polja: možgani kot dokazni vir v kazenskem pravu.“

Zbornik znanstvenih razprav, LXXIV, 31–57.

Ienca, M., Andorno, R. (2017) „Towards new human rights in the age of neuroscience and neurotechno-logy.“ Life sciences, society and policy, 13, 5. https://doi.org/10.1186/s40504-017-0050-1

„Imagining a new interface: hands-free communication without saying a word.“ (2020) Facebook technology. https://tech.fb.com/imagining-a-new-interface-hands-free-communication-without-

-saying-a-word/ (29. 4. 2021).

Kozel, F. A., idr. (2009) „Replication of functional MRI detection of deception.“ The open forensic science journal, 2, 6–11. https://doi.org/10.2174/1874402800902010006

Math, S. B. (2011) „Supreme court judgment on polygraph, narco-analysis & brain-mapping: a boon or a bane.“ Indiana journal of medical research, 134(1), 4–7.

Meijer, E. H. idr. (2013) „A comment on farwell (2012): brain supreme court judgment on polygraph, narco-analysis & brain-mapping: a boon or a bane fingerprinting: a comprehensive tutorial review of detection of concealed information with event-related brain potentials.“ Cognitive neurodynamics, 7(2), 155–158. https://doi.org/10.1007/s11571-012-9217-x Miller, G. (2013) „Neuroscience is getting its day in court, whether it‘s ready or not.“ WIRED. http://www.

wired.com/2013/12/brain-science-law (29. 4. 2021).

Murphy, E. (2009) „No lie MRI being offered as evidence in court.“ Stanford Law School. https://law.

stanford.edu/2009/03/14/no-lie-mri-being-offered-as-evidence-in-court/ (29. 4. 2021).

Owens, B. (2011) „Italian court reduces murder sentence based on neuroimaging data.“ Nature: News-blog. http://blogs.nature.com/news/2011/09/italian_court_reduces_murder_s.html (29. 4. 2021).

Roskies, A. L. (2013) „Brain imaging techniques.“ V: Morse, S. J., Roskies, A. L. (ur.), A primer on criminal law and neuroscience: a contribution of the law and neuroscience project, str. 37–74. Oxford University Press.

Shen, F. (2016) „The overlooked history of neurolaw.“ Fordham law review, 85(2), 667–695.

Arne Praznik: Vse, kar ste želeli vedeti o cepivih RNK

Jackson, N. A. C. idr. (2020) „The promise of mRNA vaccines: a biotech and industrial perspective.“

NPJ vaccines, 5(11). https://doi.org/10.1038/s41541-020-0159-8

Pardi, N. idr. (2018) „mRNA vaccines – a new era in vaccinology.“ Nature reviews drug discovery, 17, 261–279. https://doi.org/10.1038/nrd.2017.243

Matej Huš: Lažna znanost

Bartneck, C. (2016) „iOS just got a paper on nuclear physics accepted at a scientific conference.“

http://www.bartneck.de/2016/10/20/ios-just-got-a-paper-on-nuclear-physics-accepted-at-a-

-scientific-conference/ (8. 4. 2021).

Basken, P. (2014) „Why Beall‘s list died – and what it left unresolved about open access.“ The chronicle of higher education. https://www.chronicle.com/article/why-bealls-list-died-and-what-it-left-unresolved-about-open-access/ (8. 4. 2021).

Bohannon, J. (2013) „Who‘s afraid of peer review?“ Science, 342(6154), 60–65. https://doi.org/10.1126/

science.342.6154.60

Butler, D. (2013) „Investigating journals: the dark side of publishing.“ Nature international weekly journal of science, 495(7442). https://www.nature.com/news/investigating-journals-the-dark-si-de-of-publishing-1.12666 (8. 4. 2021).

Goss Levi, B. (2002) „Investigation finds that one lucent physicist engaged in scientific misconduct.“

Psysics today, 55, 11, 15. https://doi.org/10.1063/1.1534995

Greaves, J. S. idr. (2020) „Phosphine gas in the cloud decks of Venus.“ Nature astronomy. https://

www.nature.com/articles/s41550-020-1174-4 (8. 4. 2021).

„OPERA experiment reports anomaly in flight time of neutrinos from CERN to Gran Sasso.“ (2012) CERN. https://home.cern/news/press-release/cern/opera-experiment-reports-anomaly-flight-ti-me-neutrinos-cern-gran-sasso (8. 4. 2021).

Pai, M. (2016) „Predatory conferences undermine science and scam academics.“ Nature microbiology community. https://naturemicrobiologycommunity.nature.com/posts/12706-predatory-conferences-undermine-science-and-scam-academics (8. 4. 2021).

„Philosophical transactions“ (2021) The Royal Society. https://royalsocietypublishing.org/journal/

rstl (8. 4. 2021).

„Research and innovation observatory – Horizon 2020 policy support facility.“ European Commision.

https://rio.jrc.ec.europa.eu/stats/scientists-and-engineers-active-population (8. 4. 2021).

Sorokowski, P. idr. (2017) „Predatory journals recruit fake editor.“ Nature international weekly journal of science, 543(7646). https://www.nature.com/news/predatory-journals-recruit-fake-editor-1.21662

(8. 4. 2021).

Van Noorden, R. (2014) „Publishers withdraw more than 120 gibberish papers.“ Nature international weekly journal of science. https://www.nature.com/news/publishers-withdraw-more-than-

-120-gibberish-papers-1.14763 (8. 4. 2021).

„William Whewell“ (2021) Stanford encyclopedia of philosophy. https://plato.stanford.edu/entries/

whewell/ (8. 4. 2021).

71

Marko Kovač: Klimatske spremembe kot Veliki filter razvoja (naše) civilizacije Byers, M., Peacock, K. A. (2019) „Did climate change destroy the aliens? Bulletin of the atomic scientists.“

The bulletin. https://thebulletin.org/2019/07/did-climate-change-destroy-the-aliens/ (15. 10. 2020).

Drake, F., Sobel, D. (1994) Is anyone out there? The scientific search for extraterrestrial intelligence. Delta.

Hanson, R. (1998) „The great filter – are we almost past it?“ George Mason University. http://mason.

gmu.edu/~rhanson/greatfilter.html (15. 10. 2020).

Hoerner, S. V. (1975) „Population explosion and interstellar expansion.“ Journal of the British interpla-netary society, 28, 691–712.

Howell, E. (2018) „Fermi paradox: where are the aliens?“ Space.com. https://www.space.com/

25325-fermi-paradox.html (15. 10. 2020).

Lemarchand, G. A. (2000) „Detectability of intelligent life in the universe: a search based in our knowled-ge of the laws of nature.“ V: Chela-Flores, J., Lemarchand, G. A., Oró, J. (ur.), Astrobiology. Springer.

Mason, J. (2020) „Phosphine in the atmosphere of Venus – what does it mean?“ Medium. https://

medium.com/@jamesmason_97462/phosphine-in-the-atmosphere-of-venus-what-does-it-me-an-b0625e0a992e (15. 10. 2020).

Mullan, B., Haqq-Misra, J. (2019) „Population growth, energy use, and the implications for the search for extraterrestrial intelligence.“ Futures, 106, 4–17. https://doi.org/10.1016/j.futures.2018.06.009

Newman, W. I., Sagan, C. (1981) „Galactic civilizations: population dynamics and interstellar diffusion.“

Icarus, 46(3), 293–327. https://doi.org/10.1016/0019-1035(81)90135-4

Sagan, C. (1997) Contact. Simon and Schuster.

„The nearest neighbor star. About the image“ (2020). NASA. https://imagine.gsfc.nasa.gov/features/

cosmic/nearest_star_info.html (15. 10. 2020).

Vakoch, D. A., Dowd, M. F. (ur.) (2015) The Drake equation: estimating the prevalence of extraterrestrial life through the ages. Cambridge University Press.

Wilson, T. L. (2001) „The search for extraterrestrial intelligence.“ Nature, 409(6823), 1110–1114. https://

doi.org/10.1038/35059235

Simona Gomboc: Dunning-Krugerjev učinek: Ko ne veš, da malo veš Ames, D. R., Kammrath, L. K. (2004) „Mind-reading and metacognition: narcissism, not actual competence, predicts self-estimated ability.“ Journal of nonverbal behavior, 28, 187–209. https://doi.

org/10.1023/B:JONB.0000039649.20015.0e

Ehrlinger, J., Dunning, D. (2003) „How chronic self-views influence (and potentially mislead) estimates of performance.“ Journal of personality and social psychology, 84(1), 5–17. https://doi.

org/10.1037/0022-3514.84.1.5

Gignac, G. E., Zajenkowski, M. (2020) „The Dunning-Kruger effect is (mostly) a statistical artefact: valid approaches to testing the hypothesis with individual differences data.“ Intelligence, 80, 101449.

https://doi.org/10.1016/j.intell.2020.101449

Heine, S. J. idr. (2001) „Divergent consequences of success and failure in Japan and North America: an investigation of self-improving motivations and malleable selves.“ Journal of personality and social psychology, 81(4), 599–615. https://doi.org/10.1037/0022-3514.81.4.599

Kruger, J., Dunning, D. (1999) „Unskilled and unaware of it: how difficulties in recognizing one‘s own incompetence lead to inflated self-assessments.“ Journal of personality and social psychology, 77(6), 1121–1134. https://doi.org/10.1037/0022-3514.77.6.1121

Plumert, J. M. (1995) „Relations between children‘s overestimation of their physical abilities and accident proneness.“ Developmental psychology, 31(5), 866–876. https://doi.org/10.1037/0012-1649.31.5.866

Ryvkin, D., Krajc, M., Ortmann, A. (2010) „Are the unskilled doomed to remain unaware? [The extended version]“ https://doi.org/10.2139/ssrn.1578474

Van de Venter, G., Michayluk, D. (2008) „An insight into overconfidence in the forecasting abili-

ties of financial advisors.“ Australian journal of managment, 32(3), 545–557. https://doi.

org/10.1177/031289620803200309

Franci Lazarini: Dvakrat postavljena cerkev

„Abu Simbel: the campaign that revolutionized the international approach to safeguarding heritage.“

(2021). UNESCO. https://en.unesco.org/70years/abu_simbel_safeguarding_heritage (4. 11. 2021).

„Bitenc, Anton.“ Novi Slovenski biografski leksikon. https://www.slovenska-biografija.si/oseba/

sbi1018480/ (4. 11. 2021).

Dolehar, A. idr. (2013) Romar k lepoti : Stane Kregar 1905– 1973 : spominska razstava. Narodna galerija.

Dular, M. (1940) „Ljubljanski sejem za naše gospodarstvo in kulturo.“ Kronika slovenskih mest. Mestna občina.

Feguš, M. (2021) „Plečnikov skriti biser / celovečerni dokumentarno-igrani film.“ https://www.fegusfilm.

com/plecnikov-skriti-biser (4. 11. 2021).

Grabar, N. (2009) Architecture of Vinko Glanz : between classicism and modernism : doctoral dissertation

= Arhitektura Vinka Glanza : med klasicizmom in modernizmom : doktorska disertacija. Fakulteta za arhitekturo UL.

Komelj, M. (2021) „Boris Kalin.“ SAZU. https://www.sazu.si/clani/boris-kalin (4. 11. 2021).

Komelj, M. idr. (ur.) (1991) Poetično slikarstvo Izidorja Moleta. Dolenjski muzej.

„Kos, Valentin.“ Slovenski biografski leksikon. https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi292455/

(4. 11. 2021).

Krajnc, S. (2010) Brata Angelik in Roman Tominec ter njun prispevek k podobi predvojnega in povojnega katolištva na Slovenskem : doktorska disertacija. Teološka fakulteta.

Lavrič, A., Resman, B. (2012) „Ljubljanska cerkev sv. Krištofa za Bežigradom.“ Kronika, 60(1). Zveza zgodovinskih društev Slovenije, sekcija za krajevno zgodovino.

Lazarini, F. (2019) „»Prekrasni arhitektov sen o našem Pantheonu« : Plečnikovi neuresničeni načrt za slavnostno pokopališče zaslužnih Slovencev.“ Studia Universitatis Hereditati, 7(1). https://www.

academia.edu/42078851/_Prekrasni_arhitektov_sen_o_na%C5%A1em_Pantheonu_Ple%C4%8Dni-kovi_neuresni%C4%8Deni_na%C4%8Drt_za_slavnostno_pokopali%C5%A1%C4%8De_zaslu%C5%-

BEnih_Slovencev (4. 11. 2021).

Prelovšek, D. (2017) Jože Plečnik. Arhitektura večnosti. Teme, metamorfoze, ideje. Založba ZRC.

„Prelovšek, Matko.“ Slovenski biografski leksikon. https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi458819/

(4. 11. 2021).

Rakovec, A. (2016) „Božidar Pengov.“ Likovna umetnost v prostoru mesta Maribor. http://www.mariborart.

si/osebnost/-/article-display/bozidar-pengov (4. 11. 2021).

Šlajmer, M. (1960) „Paviljon Jurček.“ Evidenca in valorizacija objektov slovenske moderne arhitekture med leti 1945–70. http://www.evidenca.org/?object=23 (4. 11. 2021).

Šprager, E. (1993) Slavko Pengov : freskant : diplomska naloga. Filozofska fakulteta UL.

„Zakrajšek, Kazimir.“ Slovenski biografski leksikon. https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi854497/

(4. 11. 2021).

Barbara Breznik: Z imunoterapijo nad izvor tumorjev – tumorske matične celice Kaur, K. idr. (2020) „Probiotic-treated super-charged NK cells efficiently clear poorly differentiated pancreatic tumors in hu-BLT mice.“ Cancers, 12(1), 63. https://doi.org/10.3390/cancers12010063

Majc, B. idr. (2021) „Immunotherapy of glioblastoma: current strategies and challenges in tumor model development.“ Cells, 10(2), 265. https://doi.org/10.3390/cells10020265

Paul Freedman: Why food matters

De Silva, C. (1996) In memory‘s kitchen. Jason Aronson, Inc.

Freedman, P. (2021) Why food matters. Yale University Press.

Warner, V. (2019) The consolation of food. Pavilion.

73

Miha Nemevšek: Razpad vesoljnega vakuuma

Andreassen, A. idr. (2018) „Scale-invariant instantons and the complete lifetime of the standard model.“

Physical review D, 97, 056006. https://doi.org/10.1103/PhysRevD.97.056006

Guada, V. idr. (2019) „Multifield polygonal bounces.“ Physical review D, 99, 056020. https://doi.org/10.1103/

PhysRevD.99.056020

Guada, V. idr. (2020) „FindBounce: package for multi-field bounce actions.“ Computer physics communications, 256, 107480. https://doi.org/10.1016/j.cpc.2020.107480

Alenka Zupančič: »Konec«

Fukuyama, F. (1992) The end of history and the last man. The Free Press.

Kojève, A. (1980) Introduction à la lecture de Hegel. Gallimard.

Jameson, F. (2003) „Future city.“ New left review, 21/2003.

Alternator 2022

Uredniški odbor

Sabina Autor, Helena Dobrovoljc, Nadja Furlan Štante, Anton Gradišek, Arne Hodalič (urednik fotografije), Matej Huš, Dejan Jontes, Matjaž Ličer, Oto Luthar, Mija Oter Gorenčič, Martin Pogačar, Anja Skapin (glavna urednica), Andrej Srakar, Agata Tomažič Uredila



Anja Skapin

Jezikovni pregled

Simona Klemenčič (slovenski jezik)





Erica Johnson Debeljak (angleški jezik)

Oblikovanje in prelom

Nina Semolič

Založnik



ZRC SAZU, Založba ZRC

Za založnika



Oto Luthar

Glavni urednik založbe

Aleš Pogačnik

Tisk





Collegium graphicum, d. o. o.

Naklada



500 izvodov





Prva izdaja, prvi natis





Ljubljana, 2022

Ta publikacija vsebuje izbor 16 člankov, ki so bili v letih 2020–2022 objavljeni v spletni reviji Alternator www.alternator.science.

Prva e-izdaja je pod pogoji licence Creative Commons CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna na: https://doi.org/10.3986/9789610506829.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

001(082)

ALTERNATOR 2022 / [uredila Anja Skapin]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : ZRC SAZU, Založba ZRC, 2022

ISBN 978-961-05-0683-6

COBISS.SI-ID 127768835

ISBN 978-961-05-0682-9 (PDF)

COBISS.SI-ID 127823875

75

www.alternator.science

3 EUR