V Kranju, dne 6. marca 1909. X. leto. GORENJEC Političen in gospodarski list. Stane ta Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti ta celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za druge države stane 560 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni* t v o je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi». Izhaja vsako soboto = zvečer ===== Inserati m računajo a cel« stran 80 K, a pol strani 80 K, xs četrt strani SO K. Inserati m plačujejo naprej. Za manjša omamila se plačuje a pstit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, a večkrat znaten popust — Upravnlitvu naj se blagovolijo poiiliaU naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravna zadeve, uredništvu p« dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi m m vračaj«. Napredna organizacija. (Od našega zvestega dopisnika.) Z velikim zadoščenjem opazujemo, da nasveti in resolucije zadnjega shoda zaupnikov narodno-napredne stranke niso padli na nerodovitna tla in da se pojavlja neko mlado, mnogoobetajoče gibanje v vrstah naprednjakov starejSega in mlajšega pokoljenja. Preteklo nedeljo je napredna stranka sklicala kar tri shode, ki so se vsi prav dobro obnesli in jasno pokazali, da ima napredna ideja podlago tudi po deželi, samo treba je stopiti iz dosedanje pasivnosti, in vrste naprednjakov se bodo množile, klerikalci pa bodo jeli spoznavati, da stoje pri svojem gospodarstvu v deželi pod strogo kontrolo samostojno mislečih prebivalcev naše dežele. V Litiji in Cerknici se je tudi že sestavil pripravljalni odbor za »napredno politično in gospodarsko društvo" dotičnega okraja v smislu resolucij zadnjega shoda zaupnikov. V več člankih smo na tem mestu že pred par leti opozarjali*, vodstvo narodno-napredne stranke na to, da se organizacija stranke mora izpopolniti s političnimi društvi na deželi, da bo tako središče imelo oporo v krajevnih odborih, do katerih se bo obračalo v načelno važnih splošnih zadevah, posebno pa v zadevah, ki se tičejo dotičnega okraja. Z resno voljo, ki se pojavlja sedaj v stranki, se bo dala ta organizacija izvesti po vseh sodnih okrajih v deželi. Ljudstvo hrepeni po politični izobrazbi, in klerikalci so jo s svojimi shodi, svojim časopisjem in gospodarsko organizacijo že toliko vznemirili, da začenja spoznavati, kdo mu hoče dobro, kdo mu želi svobodnega razvoja in kdo ima pri tem postranske namene. Tudi Gorenjci, ki so sicer najbolj kon- servativni, se pričenjajo gibati. V radovljiškem okraju opazujemo že toliko politične zrelosti, da bo že pri prihodnjih volitvah precej trda predla klerikalnemu kandidatu; tudi kmetje iz kranjskega okraja so se precej naveličali klerikalne komande iz Ljubljane in gotovo je tudi v kamniškem okraju mnogo mož, ki so pripravljeni širiti antiklerikalno gibanje. Zato pričakujemo, da vodstvo narodno-napredne stranke prične s shodi po gorenjskih večjih krajih in mi mu bomo šli radi na roko pri snovanju političnih in gospodarskih društev po posameznih sodnih okrajih. Naš list je po kranjskem, škofjeloškem in zlasti po radovljiškem in kranjskogorskem okraju danes že toliko razširjen, da mu je treba dati le še nekoliko širšo podlago in bo mogel prav uspešno pobijati vpliv klerikalnega »Domoljuba". Ako se osnuje na Gorenjskem sedem naprednih političnih društev, ki bodo seveda morala skrbeti tudi za povzdigo naprednega časopisja, ako se istotako po Dolenjskem m Notranjskem ustanove taka društva^tedaj je po našem mnenju najbolj paketa« in tudi edin« BBMitao, da se sedanji že udomačeni lokalni listi »Gorenjec", .Notranjec" in »Belokranjec" (Dolenjec), katerim se ne morejo odrekati marsikatere zasluge za razširjanje napredne ideje, času primemo urede in izdajajo kot glasilo naprednih društev v dotičnem delu dežele. Mi se ne bojimo čisto nič, da bi pri tem trpela enotnost; kajti v načelnih vprašanjih bo moralo osrednje vodstvo dajati svoja navodila, v krajevnih in postranskih zadevah je pa celo koristno, da se slišijo in razpravljajo različna mnenja. Tem listom dosedaj ni bilo mogoče tako uspešno vršiti svoje naloge, ker so bili navezani sami nase, brez vsake pomoči od zgoraj in spodaj. Ako pa stoji za listom kopa političnih društev z več sto člani, tedaj se pač lahko list postavi na širšo podlago, ker uredništvo podpirajo stalni sotrudniki, in zato gradivo v listu postaja zanimivejše, obsegajoče ves okraj: s tem pa zopet rute Število naročnikov. Ko bi ti listi izhajali vsako soboto, bi tudi marsikateri poučni ali gospodarski članki izšli v vseh listih, ki bi izhajali od vodstva stranke, v ostalem bi se pa listom z ozirom na krajevne razmere moralo pustiti precej samostojnosti Pa ne samo politični shodi, tudi gospodarski sestanki in javna predavanja so nujno potrebni, in tudi tu vabimo vodstvo narodno-napredne stranke, pa tudi načelništva naših prosvetnih in gospodarskih osrednjih društev, da pričuo z intenzivnim delom. Samo da je začetek storjen, nadaljevalo se bo že tudi z močmi, ki so na razpolago v dotičnem sodnem okraju. Trgovsko društvo »Merkur", »Zveza slovenskih zadrug", »Akademija", »Prosveta" Ltd. imajo hvalevredno nalogo delati za gospodarsko in umstveno samo-osvojo med Slovenci, želimo videti zastopnika teh društev večkrat v svoji sredi. Naše ljudstvo, vzgojeno v moderni šoli, želi nadaljne izobrazbe. Na vas je, da mu jo daste in je usposobite za trdo borbo in narodni obstanek 1 Prva železniška postaja s samoslovenskitn napisom na Gorenjskem. Is Žirovnice se nam porota vesela vest, da so bili pri ondotni železniški postaji, na čakalnici, ki je občinska last, nameščeni ■apifJ. PODLISTEK. Ljubezen tete Marjete. Ivan S. Olievski. Solnce je prijazno sijalo, ona pa je stopala ž njim po Lazaretni gori, z roko v roki, ramo ob rami. Čutila je, kako močno mu utriplje njegovo mladeniško srce, čutila toploto njegovega krasnega, od življenja kipečega telesa, čutila v živo njegove ognjene poglede — pričakovala je samo, kaj da porečejo njegova usta in v tem pričakovanju se je vsa tresla od neke sladke vznemirjenosti. Toda njegova usta so molčala. Spustita se po parobku in prideta do znanega studenca. Obstaneta. »Marjetica 1" Kako milo, sladko in ljubeznivo je izgovoril njeno ime! Povzdignila je svojo vročo glavico in ga pogledala naravnost v oči. .Ah. moj Milani" In glavica ji je omahnila na njegove prsi. Tedaj pa ji je privzdignil nalahno glavico in jo strastno poljubil . . . V tem trenutku nekaj zagrmi po gori. Pogledata kvišku — nad njima črn, grozeč oblak, — pogledata po gori — skale se vale proti njima — pogledata studenec — iz njega je nastal cel hudournik, a iz njega iztegaVa cela vrsta pošasti svoja pogubonosna žrela proti njima. Solnce se je skrilo in zagrnila jih je črna, nepredirna megla. »Milan, rešiva sel" Tedaj pa zgine i oblak i skale i hudournik i pošasti, pa tudi Milan — teta Marjeta pa se znajde v topli izbi, pri peči v mehkem fotelju. ,Kaj —?! Zadremala sem po kosilu 1 Oh te sanje!" In njene še vedno mladostno žive oči so obvisele na sliki, obešeni nad njeno posteljo. Žalostno sentimentalen izraz se razlije po njenem že velem licu. Čimbolj se je njena volja upirala misliti nanj, tembolj so ga iskale njene očL Naslikan pa je bil nad njeno posteljo kot mlad, visok, vitek mladenič, krepkih, odločnih potez, živih oči in kodrastih las — ravno tak, kot je stopil prvikrat pred njo na drsališču tam doli pod mestom. »Boš šel Markec! Kec!" S temi besedami je odpravljala svojega ljubljenca starega mačka, ki ji je silil v naročje. Toda bil je že vajen tolikih vzklikov. Mirno se je vsedel v njeno naročje in zadromljal najlepšo melodijo — menda tudi o prvi ljubezni. In še predno se je zavedel, da sedi na varnem, ga je že gladila tetina roka. Njene misli pa so splavale zopet nazaj v srečno mladost. •Torej kje je že bilo? Aha na drsališču!" Hotela je narediti najlepšo, toda tudi najbolj komplicirano figuro — s čim se vse hoče postaviti šestnajst-do sedemnajstletna, komaj penzijonata prosta deklica! — kar ji spodrsne in pade. Prvi, ki je bil pri nji, je bil on. »Z dovoljenjem, gospodična!" Elegantno ji je plodil svojo roko m ji pomagal na noge. Nato se Je nalahno poklonil in jo hotel odkuriti; toda njo je nekaj prešinilo in navdalo s pogumom. »Dovolite, neznani gospod, da Vam izrečem najtoplejšo zahvalo za Vašo prijaznost in trud!" »O prosim, gospodična! Danes je Jako nevaren led!" Vjsmeta se z očmi in oba zardita.. Ta mu pride na misel »neznani gospod". »Sicer pa dovolite, gospodična! Jaz sena osmošolec Milan Cvet* »Marjetica Pelikanova." .Oh ta maček, kako je vroč!" Energično ga je stresla z naročja. Nato pozvoni. Prikaže se njena postrežnka. .Micka, preveč si naložila v peč! Vidi, kako mi je vroče!" Čudila se je Micka, da je teti danes vroče, dočim ji ni nikdar dovolj toplo. In ta rdeča lica in te nenavadno žareče oči! »Ali smem odpreti okno, gospodična?" •Ne ni treba 1 Lahko greši" Odšla je Micka in se čudila, čemu da jo je pravzaprav leta klicala. Ta pa je mislila dalje. Dal)«, prih. Ruroj c«le zadeve je zelo tuimiv in zato naj ga na kratko orišem. Po znanih septembrskih dogodkih t Ljubljani je ukazal tudi breinUki župan g. Anton Krtiinik pocrniti nemški napis na čakalnici, radi česar je naperilo državno pravdnistvo proti njemu tožbo. Ker je pa ravnal g. župan v smislu sklepa občinskega odbora, sloveč, da morsjo biti vsi napisi v občini samoslovenski, mu niti sod-aija, niti glavarstvo nista mogla de živega. Nato je hotela železnična uprava na zvijačen način ujeti g. župana; pripeljala sta se namreč dva gospoda ljubljanske sekcije, poklicala g. župana na lice mesta in ga vprašala, koliko odškodnine zahteva občina za ponesnaženje desk, ako se izsledi pravi krivec; vrli mož je pa izjavil na to vprašanje, da se je to izvršilo na njegov lastni, tozadevni ukaz. Ves pogovor se je moral vršiti seveda v blaženi nemščini, ker uradnika drusega jezika nista bila zmožna. Ko sta gospoda trdovratno venomer trdila, da morajo vsekakor napisi biti dvojezični, ju je župan ugnal popolnoma v kozji rog z vprašanjem, zakaj da pač železnica ne nastavlja pri nas tudi dvojezičnih inženerjev. Z dolgimi nosovi sredi kislih obrazov sta jo na to odkurila s prvim vlakom. Skoraj nato jo dala železnica samolaitno prebarvati deske ter seveda namestila na prvem mestu nemiki napis: «Scherauaitz-Žiiovnica» ; vrhutega je pa poslala račun za prenovljenje desk občini. Občina je hvaležno vrnila račun, a istočasno vročila oster protest proti takemu postopanju tržaiki direkciji ter naznanila, da se po preteku enega meseca namestijo samoslovenski napisi, slučaju da železnica ne prevzame čakalnice v svojo upravo, ali pa ne dokaže s pravnomočnim rever zom, da ima pravico svojevoljno obešati napise na občinski čakalnici. Rok je pretekel brezuspešno in g. župan je dosledno razobesil samodovenske napise, stare deske je pa pustil pomotoma v čakalnici. Ali glej 1 2e drugi dan, t j. 4. t m., je prišel železniškemu čuvaju ukaz, da se morajo namestiti stari napisi, a odstra niti samoslovenski. Toda zadela je kosa na kamen, g. župan je zopet precej dal odtrgati dvojezične deske, katere je na to šb ranil v občinskem uradu, da ne bodo delali nadalje izkušnjav železnici in namestil slovenske napise, obenem pa zažugal direkciji s tožbo radi motenja posesti, ako se drzne le nadalje vtikati v to zadevo. Umevno je, da bodejo napisi v oči razne železničarje nemške ali psevdonemike narodnosti, ker se napravljeni v slovenskih barvah: deske imajo širok višnjev rob ia v sredi je na belem polju z rdečimi črkami zapisano ime: «Žirovnica*. 2e pred letom je bil naš vrli g. župan — sirom slovenske domovine znani osrečilo združiti večino najstarejših in najbolj undiranih posojilnic ter mnogo zadrug, ustanovila je tudi precejšnje število novih, rajfajzenskih posojilnic in nekaj gospodarskih zadrug, tako da je upanje, da postane v kratkem ena najmočnejših organizacij te vrste. V »Zvezi slovenskih zadrug" je sedaj, ker ima j ako spretno in agilno vodstvo, osredotočeno najvažnejše gospodarsko delovanje narodno-napredne stranke ter se bode to delovanje v kratkem raztegnilo na vse panoge gospodarskih zadrug. Druga jako važna stvar, ki se je s sodelovanjem narodno-napredne stranke izvršila, je ustanovitev »Trgovske obrtne zadruge". Tudi ta zadruga, ki ima namen trgovcem in obrtnikom pomagati s kreditom, deluje nadvse pričakovanje vspešno in postane sčasom brez dvojbe velika denarna moč. Kar se strokovne organizacije tiče, pripomniti je, da imajo narodno-napredni trgovci tako organizacijo v trgovskem društvu „Merkur", narodno-napredni obrtniki pa v novo ustanovljenem »Obrtniškem društvu". Politična društva. Politična društva so se začela s pomočjo mlajše inteligence narodno-napredne stranke snovati v Ljubljani v poslednjem času in ima Ljubljana sedaj že štiri narodno-napredna politična društva, dočim se peto ustanavlja. Skušnje, ki so se v Ljubljani napravile s temi društvi in pa njih vzpodbudljivi vspehi, so bile povod vodstvu, da je zasnovalo ustanavljanje podobnih društev po vsej deželi in upravičeno upanje imam, da se vam bode, čestiti gospodje zaupniki, na prihodnjem shodu že zamoglo poročati, da je naša politična organizacija dovršena. Prosvetna in strokovna društva. Istotako se snuje »Zveza prosvetnih društev". Predpriprave so že skoraj dovršene in v tekočem letu nam bo mogoče sklicati v Ljubljani posvetovanje odposlancev mnogoštevilnih teh društev zaradi zasnovanja »Zveze prosvetnih društev". Ker je narodno-napredna stranka bila prva, ki je taka društva snovati začela, postala bode zveza teh društev krepka trdnjava narodne in napredne misli na Kranjskem. Z veseljem je vodstvo v poslednjih dneh vzelo na znanje, da se je osnovala v Ljubljani »Narodna delavska organizacija". Take organizacije se je že davno pogrešalo. Po skušnjah, kakršne so se napravile s podobnimi organizacijami v Trstu, Pulju in Gorici, ne dvomim, da bode ta organizacija tudi v Ljubljani prav dobre uspela. Vodstvo narodno-napredne stranke vzdrževalo bode ž njo, dasi ni sostavni del njene organizacije, vendar prijateljske odnošaje. Ako bi imel glede doslej povedanega še kaj omeniti, bi bilo to, da bode vodstvo tudi z dru- gimi organizacijami, naj so te tudi samostalne, skušalo stopiti v prijateljsko razmerje, ako bode videlo, da se po temeljnih točkah svojega programa približujejo programu narodno-napredne stranke. Seveda bode pa predvsem spopolnjevalo svojo organizacijo. Strankino glasilo. Tu naj mi bode pa dovoljeno izreči svoje prepričanje, da narodno-napredna stranka trajno ne bode mogla obstati brez lastnega, poljudno pisanega glasila. O tej stvari se je v vodstvu večkrat in obširno razpravljalo. Do zaključka doslej ni še prišlo; vse pa kaže, da bode, čimbolj se razširi strankina organizacija, tembolj na dan stopala potreba po lastnem glasilu. Ako se pomisli v koliko tisoč izvodih se širi »Domoljub" po kmetih ter vzame v poštev, koliko s svojo zavito in ščuvajočo pisavo škoduje, potem mislim, da se bodoče vodstvo ne bode moglo dolgo upirati prepričanju, da je naprednega, poljudno pisanega lista, ki naj bi se v tisoč in tisoč izvodih razširil po vsem Slovenskem, neobhodno potreba. (»Tako je!" „Bravo!!") Res je sicer, da deloma nalogo, ki naj bi pripadala temu listu, vrše lokalni listi; a po mojem mnenju to ne zadostuje, ker ti listi nikdar ne morejo biti tako mnogovrstni, kakor bi lahko bil splošni tiskovni organ stranke. Končno ne morem si kaj, da ne bi izrekel s tega mesta svojo iskreno zahvalo »Slovenskemu Narodu", ki je vodstvo prostovoljno podpiral pri težki njegovi nalogi ter s tem jako veliko pripomogel, da se je v kratkem času dveh let strankina organizacija tako temeljito popolnila, kakor sem povedal. Organizujmo se! Cesto, gospodje zaupniki, polagajo nas v grob, a mi, kakor vidite, še živimo. Pred nedavnim se je oglasil grobar iz vrste onih, s katerimi smo si bili doslej najbližji prijatelji in kateri ravno narodni napredni stranki ne morejo očitati, da jim ni bila vedno iz srca naklonjena in da ni storila, kolikor jej je bilo mogoče. Vi, ki ste se tu zbrali, ste se zbrali kot živ dokaz, da ste zdravi člani krepkega organizma, in da so silno slabi proroki oni, ki že leta in leta ta organizem polagajo v grob. Naj bode torej današnji dan dan preporoda k novemu krepkejšemu življenju na jezo vseh teh dobrih prijateljev naših. Bodite, gospoda, vsakdo na svojem mestu v strankini organizaciji, skrbite, da se ondi, kjer je, popolni, kjer ni, ustanovi in tako se snidemo na bodočem shodu tem zado-voljnejši in na tem večjo jezo naših pritivnikov. (Splošno odobravanje). Dalje prih ■C Širite Gorenjca 11 ~M Citirajte zanj, pridobivajte mu novih naročnikov. Čim več plačujočlr, naročnikov bo imel list, tem popolnejši, obširnejši in zanimivejši bol ! M Poučni listek. Največje stavbe na sveta. Eiffelov stolp 300*0 m VVaschingtonov steber 170*0 » Mestna posvetovalnica v Filadelfiji 163 0 » Stolna cerkev v Ulmu 162 0 > Dom v Kalinu 158 0 » Keopsova piramida v Egiptu 151 0 » Katedrala v Rouenu 146 8 » Nikolajeva cerkev v Hamburgu 144 0 » Katedrala v StraBburgu 142 3 » Martinova cerkev v Landshntu 141 0 > Visoki dimnik kraljeve Halsbruckove topilnice v Freiburgu na Saškem 140 0 * Kafrova piramida v Egiptu 138 0 » Štefanova cerkev na Dunaju 138 0 » Petrova cerkev v Rimu 137 5 » Cerkev Notre Dame v Antwerpnu 134 7 » Katedrala v Amiensu 131*6 » Petrova cerkev v Barolinu 1290 » Stolna cerkev v Freiburgu v Breigavi 125 0 » Stolna cerkev v Antwerpnu 123 0 • Katedrala v Salisburyju 122 8 » Torrazzo-stolp v Kremoni 121 0 » katedrala v Florenciji 118 0 » Vodovod v Spaletu 116-0 » Petrova cerkev v Hamburgu 113 0 » Cesarja Viljema spominska cerkev v Berolinu 1130 » Pavlova cerkev v Londonu 111 0 » Mestna hiša v Bruslju 110 6 » Katedrala v Milanu 108*0 » Dašu piramida v Egiptu 100-0 » Kip svobode v New-Yorku 100 0 > Patrickova cerkev v New-Yorku 100 0 > Votivna cerkev na Dunaju 99 0 » Ženski stolpi v Monakovem 99*0 > Markova cerkev v Benetkah 99*0 » Stolna cerkev v Bremenu 98 8 » Katedrala v Nomichu 96 0 » Trgovska zbornica v »Cnicagu 92 3 > Katedrala v Liacolnu 91 4 . I. priloga »Gorenjcu" it 10 Iz 1.1909- Trinity-cerkev v New-Yorku 86*5 Stolna cerkev v Meksiku 84 2 Katedrala v Elyju 810 Panteon v Parizu (kjer je Napoleon pokopan) 79*0 Cerkev Notre Dame v Parizu 74*3 Državna zbnrnica v Berolinu 73 0 Katedrala v Canterburvju 71-5 Cesarja Viljema spomenik na Kyffhauserju 690 Kip svobode v pristanišču v New-Yorku 63*1 Hermannov spomenik v Tevtoburškem gozdu (ob Grotenburgu) 57*4 Nagnjeni stolp v Gizi 55 0 Steber zmage v Berolinu 51 0 Kolossej v Rimu 48 5 Spomenik v Niedenvaldu 34*5 Bavaria v Monako vem 28 0 m Gospodarski del. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani je imela dne 4. sušca t. 1. svoj IX. redni občni zbor. Iz bilančnega poročila za preteklo leto posnemamo sledeče podatke: Aktiva: blagajna K 299.775-94, menice: K 5,438 225 29, devize valute in novci K 36,930 84*— predujmi na vrednostne papirje K 1,814.126*86, vrednostni papirji K 1,075.818 20, dolžniki K 7,583 759 40, realitete in uprava K 200.927 50. Pasiva: Delniški kapital K 3,000 000—, vloge na knjižnice K 4,279.981 61, vloge na tekoči račun K 7,015.078*70, upniki K 1,529.35102, transito obresti K 47.298 39, rezervni zaklad K 322.192 36, pokojninski zaklad K 30.347*10, čisti dobiček 1. 1908 K 217.104*81 skupno s prenosom dobička iz 1. 1907 K 221.830 91. Račun izgube in dobička izkazuje v breme: Obresti K 706,32840, upravni stroški, plača in stanarina: K 111.427 96, davki in pristojbine K 40.426 29, odpis inventarja in negotovih terjatev K 9.104 32, čisti dobiček za 1. 1908 inkl. prenos iz leta 1907 K 224 830 91. V dobro: obresti K 924.363 69 izoos bančnih poslov in raslitet K 160 028 09, prenos dobička iz leta 1907 K 7.786 10. V preteklem poslovnem letu se je zvišala delniška glavnica od K 2,000.000 — na K 3,000.000*—, skupni promet vseh bančnih oddelkov je znršal K 632,340.981*66. Na predlog upravnega sveta je sklenil občni zbor izplačati 6% dividendo. t. j. K 24*— za vsako delnico kar znaša skupaj K 120.000 — nadalje od kazati od čistega dobička rezervnemu zakladu K 27.807 64, pokojninskemu zaklada K 5.000'—, posebnem rezervnemu zakladu K 30.000*—, v dobrodelne namene K 7 000 — in K 24.398 31 prenesti na nov račun. Z veseljem konštatiramo ta lep napredek Ljubljanske kreditne banke, katera i svojimi podružnicami v Spljetu, Trstu, posebno pa v Celovcu neumorno deluje za povzdigo in proč vit slovenskega, oziroma jugoslovanskega gospodarstva. In letos že prične se z gradnjo lastne palače, katera ne bo le dostojna in ponosna reprezentantinja Ljubljanske kreditne banke ampak tudi pravi kras in dika metropole slovenske, bele Ljubljane. * Tedenski sejem v Kranju dne L inicm 1909. Prignalo se je — konj, 92 glav domaČe goveje živine, 13 glav hrvaške goveje živine, 4 domačih telet, — hrvaških telet, 21 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovc, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-46 K. Pšenica K 1275, proso K 7 75, rž K 10—, oves K 9*—, ajda K 9 —, repno seme K 80—, fižol ribničan K —, mandalon K —, koks —, krompir K 3*30 za 50 kg, seme dom. detelje 55—58. Mestna hranilnica v Kranja. V mesecu svečanu 1909 je 344 strank vložilo 130.732 K 07 v, 356 strank je dvignilo 166.586 K 05 vin. 9 strankam se je izplačalo posojil 28 890 K — vin. Stanje hranilnih vlog 4,573.579 K 90 vin. Stanje posojil 2,850.817 K 45 vin. Denarni promet 634.812 K 81 vin. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu svečanu 1909 je 245 strank vložilo 86.530 K 24 vin. 236 strank vzdignilo 60.146 K 56 vin. 24 strankam se je izplačalo posojil 33.100 K. Denarni promet 306.473 K 21 vin. Mestna hranilnica v Kamnika. V mesecu svečanu 1909 je 248 strank vložilo 62.130 K 99 vin. 156 strank vzdignilo 46.168 K 75 vin. 8 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 18.900 K. Stanje hranilnih vlog 1,728.522 K 92 v. Stanje hipotečnih posojil 1,268.114 K 19 vin. Denarni promet 323.288 K 20 vin. Mlekarski tedaj na Vrhniki priredi deželni odbor kranjski od 15. aprila do 16. septembra t. 1. V tečaj se sprejemajo mladeniči, ki so stari najmanj 16 let, krepki in zdravi. Revnejši gojenci iz Kranjske dobijo hrano in stanovanje zastonj, pouk je brezplačen. Poučevalo se bode o splošnem mlekarstvu, maslarstvu in sirarstvu, o strojih in psrnih kotlih, o preiskovanju mleka in mlečnih izdelkov, o živinoreji in krmljenju, zadružništvu, zakono-dajstvu, knjigovodstvu, računstvu, spisju, kemiji in bakteriologiji, sploh vse, kar mora danes znati vsak dober voditelj mlekarne. Prošnje, katerim je priložiti domovnico in zdravstveno spričalo, je vlagati do 15, marca t, L na deželni odbor kranjski, Dobava železniških pragov. C. kr. trgovsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo na trgovski borzi v Bruslju dne 17. marca 1909 ob 12. uri opoludne vršila ponulbena razprava za dobavo hrastovih in bukovih železniških pragov (švelarjev). Dotični pogojni zvezek št. 123 leži pri c. kr. avstrijskem trgovskem muzeju na Donaju. Slovanska in nemške kmetijske zadruge v Avstriji Koncem 1. 1907 smo imeli Slovani v Avstriji 3951, Nemci pa 3270 kmetskih zadrug; Slovanske se dele tako: Cehi 2166, Poljaki 822, Slovenci 562, Hrvati 206, Srbi 181 in Rusini 176. Kakor smo že enkrat povdarjali, ko smo omenili število jugoslovanskih zadrug v Avstriji: mi Slovani se gospodarski organiziramo in utrjujemo; ker je pa gospodarska moč predpogoj politične, moramo postati sčasoma politično najmočnejši faktor v Avstriji. Veliki snežni zaneti Od leta 1895 (potresno leto) ni na Gorenjskem naenkrat padlo toliko snega, kakor v noči od 1. na 2. t. m. Pri nas v Kranju ga je padlo to noč 80 cm. Razume se, da je bil vsled tega promet zelo oviran. Vlaki so ali popolnoma izostali, ali pa imeli velike zamude. Dopoldanski vlak, ki prihaja ob pol 12. uri v Ljubljano, je dospel tja šele ob 7. uri zvečer. Dva ponočna vlaka sta obtičala v snegu, eden v Ratečah, drugi v Kranjski gori. Od spodnje gorenjske strani je bilo tedaj mogoče priti le do Jesenic. Tudi na progah Jesenice-Celovec, Beljak-Pontafelj, Beljak-Rož, Jesenice-Trst je bil ustavljen železniški promet Vojaki iz Celovca in Ljubljane so došli, da so odkidali visoko zapadel sneg. Pri Beljaku je snežni plaz zasul 8 delavcev, 7 so jih rešili. Vozna pošta Gorenja vas-Škofja Loka se je morala dne 2. sušca kljub vsemu naporu v Poljanah obrniti nazaj v Gorenjo vas. — Na Dovjem je sneg zasul tri osebe družine delavca Janežiča, v torek zjutraj ob dveh, v dr-varski koči, četrt ure daleč od postaje pod hribom, na desnem bregu Save. Mož Janežič se je črez več ur s trudom izkopal iz snega in klical na pomoč; bil je poškodovan, da je pljuval kri. Prinesli so ga v Zupanovo gostilno pri postaji, kjer je bil previden. Rekel je, da sta žena in sin mrtva pod snegom, ker se nista nič oglasila. Ko so šli pa možje pod vodstvom lovca Babica jih iskat, so izkopali ženo mrtvo, ležečo na ustih, sina Lorenca pa še živega, nepoškodovanega. — V Bohinju je snega črez 2 m. Ljudje spravljajo sneg raz strehe, ker se boje dežja. Sneg je suh kakor moka. Promet med vasmi je popolnoma zaprt. Tudi na železnici so občutne zamude. Cesta skozi »Štenge" je zapadena. Vsak promet je izključen. To, Čez 20 km dolgo cesto bo treba odkidati z lopatami, ker snežni plug ne more prodreti ogromne snežne plasti. Kakor vse kaže, bo nastopilo deževje. Barometer je padel ponoči od 1. na 2. sušca 15 mm pod normalo. — V »Jelovici" so oglarji namerili dne 2. L m. snega 2 m 10 cm. — Z Žirovnice se nam piše, da je zadnje dni padlo toliko snega, da najstarejši ljudje ne pomnijo kaj takega. Z gor drve plazovi, tako da preti gozdovom velika nevarnost. Pravijo, da je po gorah okrog treh metrov snega. Sneženi zameti so napravili na progi Celovec-Trst velike poškodbe. Brzovlak iz Trsta je obtičal v zametu pri Podgorju, iz katerega so ga šele po večurnem napornem delu rešili. Potnike nasprotnega vlaka, kateri je čakal v Celovcu, so nameravali poslati čez Beljak, kar pa zopet ni bilo možno vsled popolnega zameta proge med Rožico in Blačami. Vojna s Srbijo? Mnogo se zadnji čas govori in piše o vojni Avstro-Ogrske s Srbijo. Srbi zahtevajo, da se jih odškoduje, kar so izgubili na moči, ko se je Avstrija vsled aneksije Bosne globeje vrinila na Balkan. Srbija in Črna gora želita, da se popravi ravnotežje, ki ga je pokvarila Avstro-Ogrska. Angleški in nekateri ruski časopisi poročajo, da so prepričani o neizogibnosti avstro-srbske vojske. Srbija odločno vstraja pri svojih zahtevah in se neprenehoma oborožuje. Črna gora, zvesta zaveznica Srbije, je razpostavila ob mejah 7 tisoč mož. Rusija se je zadnji čas odločno postavila na stran Srbije. Le Nemčija se drži Avstrije. Vse druge države so ali pasivne ali celo nasprotne Avstriji. Vojne priprave v Rusiji. .Dziennik Polski" javlja iz Podwoloczyske: V Pruskurovob gališki meji je došlo te dni 5 častnikov, ki so hodili od hiše do hiše ter poizvedovali, koliko vojakov bi se moglo nastaniti v vasi. V Podwo-loczvsko se je predvčerajšnjim pripeljalo s posebnim vlakom 1000 kozskov. Nastanili so jih v tamošnji vojašnici. V političnih krogih so mnenja, da je sedaj položaj tak, da je vsak dan pričakovati takšnih zapletajev, ki lahko provzročijo vojno. Ako Evropa noče vojne, se mora nemudoma siožiti. Javno mnenje na Ruskem ne bo nikdar pripustilo, da bi katerakoli sila zarobila Srbijo. Ako bi Avstro-Ogrska napadla $r b i j o, potem je vojna med Rusijo in Avstro-Ogrsko neizogibna. Iz Bukarešta se poroča: Vojno ministrstvo je ukazalo mobilizacijo 1. in 2. armad nega zbora. Obmejne straže na sedmograški meji so pomnožene. Kraljica Jelena za Srbijo in Črno goro. Italijanska kraljica Jelena je poslala svoji materi kneginji Mileni pismo, v katerem jej zagotavlja, da Srbija in Črna gora smeta računati na njeno in Italije dejansko pomoč. Pismo se konča s besedami: .Bodite prepričani, da ne bi mogla niti trenotka nositi italijanske kraljevske krone, da bi mirno trpela Italija, da bi mrli moji bratje in sestre pod tujo pestjo." Pismo kraljice Jelene je napravilo tako na Cetinju kakor tudi v Bel-gradu kolosalen vrisk in provzročilo silno navdušenje. Srbi se le branijo. .Narodni list}*" poročajo' iz Belgrada, da so javili vojni poročevalci velikih angleških, ruskih in francoskih listov, ki so došli v Belgrad, svojim listom, da se namerava Srbija le braniti in nikogar napadati. Ameriški Srbi za domovino. V Ameriki se je prijavilo več tisoč tamošnjih Srbov za Crostovoljce v eventualni vojni proti Avstro-Ogrski. i prostovoljci se dosedaj nabrali 50.000 dinarov za vojne namene ter jih poslali odboru za narodno obrambo v Belgrad. Srbsko društvo »Obilic" v Lidu je nabralo v isto svrho 10.000 dinarov, mesarska zadruga je poslala dva vagona konservirSnega mesa, razni drugi rodoljubi in rodoljubkinje pa so složili naravnost ogromno svoto 22.000 dinarov. V ogrskem državnem zboru je te dni poslanec Mezoffv vložil interpelacijo zaradi vojne nevarnosti. V interpelaciji se pravi: «Ali je znano ministrskemu predsedniku, da označujejo inspirirane vesti časopisja, ki je blizu ministrstvu za zunanje zadeve le za vprašanje kratkih dni, da odpošlje vojna uprava skupno vojsko na takozvano kazensko eks-pedicijo v Srbijo ? Ali je znano ministrskemu predsedniku, da škodujejo vznemirjajoče vesti o vojni in vojne priprave trgovini, industriji in gospodarskemu razvoju, pa da plašijo očete in matere katerih, sinovi služijo v skupni vojski in ki bi morali žrtvovati kri in imetje, če res izbruhne vojna s Srbijo P Ali je ministrski predsednik, če mu je to znano, pripravljen pomiriti javno mnenje, ki je v skrbeh ter zagotoviti obupanim očetom in materam, da nimajo razloga za strah, ker ogrska vlada ne misli ne na vojno, ne na takozvano kazensko ekspedicijo? Ali pa je ministrski predsednik, če mu ni mogoče, dati taka pomirjevalna pojasnila, pripravljen, opozoriti vodjo zunanje politike v irhonu ogrske vlada, da a S želi nihče na Ogrskem vojne bodisi s Srbijo ali s katerokoli državo? Ali je naposled pripravljen, varovati staro in neizpreme-njeno pravo Ogrske, da ne sme nihče pričeti vojne, če je ne do volita prej kralj, pa tudi parlament P Uradno izjavo je v pondeljek izdala srbska vlada, s katero svari, naj se na verjame vznemirjajočim govoricam, ki prihajajo večinoma is kalnih virov. Vse govorice o napadih na meji, na Belgrad i. t. d. so brezpredmetne, dokler ne izreče Svoje besede Evropa, v katero Srbija popolnoma zaupa. Vlada je Evropi odgovorna za korektno vedenje ob meji in zato se pričakuje od vsakogar, da bo pospeševal srbske interese v besedah in dejanjih s popolnoma korektnim vedenjem in z zmernostjo. Turčija priznala aneksi jo Bosne in Hercegovine. Iz Carigrada se poroča, da se je 26. februarja podpisal sporazum med Avstro-Ogr-sko in Turčijo. Obenem je bojkotni odbor ofioielno naznanil, da je bojkot ponehal. Avstrijsko-turški sporazum obsega 9 točk. Naj važnejši sta prvi dve; v prvi se Avstrija odpove Saodžaku, v drugi pa Turčija prizna aneksijo Bosne. Točki se glasita: Člen I. «Avstro-Ogrska izjavlja izrecno, da se odpoveduje vsem pravicam, ki jih ima glede na Sandžak novipazarski glasom berolinske pogodbe in carigrajskega dogovora 21. aprila 1879.» Člen II. «Dogovor 21. aprila 1879, kakor tudi protest turške vlade proti odločitvi skupne avstro ogrske vlade glede na Bosno in Hercegovino, nadalje vse druge tej odločitvi nasprotujoče, od Avstro-Ogrske aH Turčije storjene odredbe in pogodbe se razveljavijo in nadomestije s temle pretokom, ki določa, da je med Avstro-Ogrsko in Turčijo odstranjeno vsako nesporazumljenje glede na Bosno in Hercegovino, in osmanska vlada izrecno priznava položaj, ustvarjen po gori imenovani odločitvi,. Osrednji odbor za narodno obrambo je prejel od vseslovanssega društva v Moskvi obvestilo, da izdsjo v 500.000 izvodih brošuro, naslovljeno .Rusija v. nevarnosti., ki pozove rusko vlado, naj ne trpi, da bi te srbske zahteve ne izpolnile. Če pride Srbija pod avstrijski jarem — tako bo baje pisala brošura — izgubi Rusija sa vselej svoj vpliv na Balkanu in germanitvo bo za vselej grozilo obstoju ruske drŽave. Vojaške meči Avstrije in Rusijs na galilki meji so sledeče: Avstrija ima tam d kore s 120 bataljoni, 100 eskadroni in 70 bateri- Smi. Rusija 7 karov z 240 bataljoni, 350 švadroni 170 baterijami. Vendar ima tam Rusija upoštevati še nemško mejo. Te vojne moet so sedaj vsled ruske politike, ki se obrača Srbom t prid, predmet splošne pozornosti. Mrtvaška glava aa mtit ruskega in-nanjega ministra. Neznana oieba te je vtihotapila v skrbno zastraženo pisalno sobo ruskega zunanjega ministra Isvolskega ter je položila na ■Maistrovo pisalno mizo mrtvaško glsvo, bodalce in napis: «Ako Izvolskj izda nase srbske brste, bo zaboden.* Umetnost in književnost Knjige Slavonske Matice it L 1908. labavaa isjliiina Amerikanci, drama v Štirih dejanjih. Zofka Kveder-Jelovlek. Drama se bsvi s izseljevanjem. Kmetje neke vasi sklenejo odpotovati v Ameriko, ker ne najdejo več dovolj zaslužka v gozdovih na HrvaŠkem. V viharni noči se odpravljajo od doma, potem ko so se v vafki gostilni poslovili od otrok in žena. S tem se konča drama. Posamezne osebe so dobro opazovane, go vore jedrnat jezik; nekateri prizori so ostro načr tam in kažejo zdrav humor. Sicer pa je drama le odlomek, nekake dispozicije. V zadnjem prizoru sicer nastopi kot nekaka prorokinjs na smrt bolna deklica, ki pravi, da bodo vsi izseljenci v tujini poginili, vendar to ne zadošča, ako hoče pisateljica v resnici in z vspehom delovati proti izseljevanju, kakor tudi ne, da učitelj proslavlja lepoto domovine in svari kmete, naj ne gredo z doma na slepo srečo. Pisateljica bi nas morala poučiti na vsak način o nadaljni usodi Amerikancev; potem bi drama, res imela ostro izraženo tendence in namen bi bil dosežen. — Križan tema in Cinibus, Novela. Milan Pugelj. Nekdo hoče maščevali smrt svojega očeta, ki je bil divji lovec, umori gozdarja, ki je provzročil očetovo smrt, in je zaraditega obsojen na Štiri leta ječe. Ko se vrne domov, spozna neko. deklico, ki je strastno zaljubljena v nekega cigana in ga naposled tudi poroči. A cigan jo za pusti. Zavetje ji da odpuščeni kaznjenec, ki se je udinjal kot delavec Nesrečnica je Se vedno zvesto udana svojemu možu — ciganu, a čaka ga zaman in išče ter najde smrt s svojim otrokom v hladnih valovih. NoveUca na poseben način rise vso zgodbo in se odlikuje po resnični pesniški lepoti. Skromni po svoji vsebini in vsakdanji sta črtici «Anžiček» in <£ velina in Lina*, ki ju je tudi napisal Milan Pugelj. Britaaaka svetopisemska družba, ustanovljena 1.1804, je izdala že več kot deset milijonov kron za prevode, tisk in razširjanje sv. pisma. Izdala je prevode sv. pisma v 400 jezikih. Družba ne služi nobeni posebni cerkvi in se ne peča s pro pagando za kako posebno krščansko konfesijo, marveč dela samo na to, da dobi vsak narod sv. pismo v svojem jeziku in to v dobrem, natančnem prevodu. Že pred 30 leti je izdala ta družba slo venski prevod sv. pisma nove zaveze. Tisti pre vod je oskrbel Josip Stritar. Zdaj je navedena družba priredila drugo, temeljito popravljeno izdajo tega dela, pri kateri se je zlasti gledalo na to, da bi se slovensko besedilo popolnoma ujemalo z najboljšimi grškimi rokopisu Prevod je jezikovno uzoren in umeven tudi priprostemu narodu. i: Našim rodbinam priporočamo :: KolinsKp ciKorijo!! Dopisie Ii Soreaje faiL «In koj se oglasi jih sto, leta nam županu ne bo.» Te besede so mi prišle na misel, ko sem bral zadnji «Domoljubov* dopis iz poljanske doline. V aaSi fari se nahaja človek, ki se je tako daleč spozabil, da včasih veselo zapoje, ki se je tako zagrešil, da rad popeva v družbi z dekleti in fanti, ki je prišel na to pregrešno idejo, da bi se ustanovilo pevsko društvo. Ven ž njim, zapeljivcem in pohujlevalcem, iz fare ž njim in z liberalnimi študenti! Tak glas se razlega pri gotovih ljudeh v severnem kotu poljanske doline. Razsodite vi, nepristranski ljudje, sli je res greh, če se ustanovi pevsko društvo? Saj vendar ni lepšega, če jo ob nedeljah fantje in dekleta zapojo. An ni pametno, da ob kaki prireditvi nastopi domači pevski zbor? Vi se pa proti temu bojujete in hočete zatreii to akcijo! Ne boste je zatrli, kajti dobra stvar se sama priporoča. Kje ste, vi prijatelji omike in napredka? Zakaj ste pa ustanovili izobraževalno društvo, zakaj celo pevsko? Kako ste vendar nedosledni 1 Kdo vam pa more pomagati, če so vase pevske moči slabše kot one pri »Taboru*. Se v bolj umazani luči ste se pokazali v gonji, katero ste začeli proti pevovodju-pismonošu. Zdi se mi, da druge glavne zapovedi krščanske ljubezni ne poznate, ali pa jo nosite samo na jeziku. On je vsezkozi pošten, vesten in vsakomu priljubljen fant, tip pravega Polj anca. Ko bi on danes stopil na vašo stran, to bi bila pravcata glorijaj saj vsakega radi sprejmete, tudi če je prej še tako hudo zabavljal na vas. Pevsko društvo pa se bo krepko razvijalo, pevci prepevali tako, da bo odmevalo ed «Tabora» nad Oorenjo vasjo tja na Trato, če vam tudi ne bo fSeč. Nekdo sa društvo «Tsbot», Zgodovinski in slovstveni pregled ta prin. teden 7. marca: 1714. Mir v Rastattu, konec španske nasledstvene vojske. — 1816. Napoleon I. se vrne s Elbe na Franeoeko. — 1833. * Skladatelj Johannes Brehms. — 1849. Avstrijska državna zbora v Kromer&u razgnana. — 1891. f Slavist France Miklosich na Dunaju. — 1897. f Naravo sloveč Simon Robič na Šenturtki gori. 8. marca: 1835. f Viljem pl. Humboldt. — 1840. * VseučiliSki profesor dr. Gregor Krek na Cateni ravni pri Javorju nad Skofjo Loko. 9. marca: 1751. t Kemik H. Kr. Garstedt. 1905. Japonci zmagajo Ruse pri Mukdenu. 10. marca: 1825. * S lovni čar p. Ladislav Hrovat v Zgornjem Tuhinju pri Kamniku. 11. marca: 1344. * Pesnik Torquato Tasso — 1793. V Parizu osnujejo revolucijski tribuna!. _ 1848. Slovanski shod v svetovsclavskem kopa lišču v Pragi. 12. marca: 1365. Rudolf IV. ustanovi vseuči lišče na Dunaju. — 1651. Dr. Gregor Voglar-Car bonarius v Naklem pri Kranju. Dr. Gregor Voglar je bil zdravnik ruskega carja Petra Velikega. 13. marca: 1741. * Cesar Jožef II. — 1832 * Pisatelj Jošef Mara v Stangi nad Litijo. — 1848 Na Dunaju poči vstaja; ministra Metternich in Sedlnicky odstopita. —j 1881. Nihilisti umore carja Aleksandra II. Godovi prihodnjega tedna: 7. Tomaž, Kosana, Svedorad; 8. Janez, Bo-din; 9. Frančiška, Bojka, Danimir; 10. 40 muče-nikov, Dragoje, Stana; 11. Heraklij, Radoja; 12, Gregor, Božana; 13. Rozina, Svetovid, Roža. Sejmi na Gorenjskem prih. teden; 12. v Radovljici (za živino) in v Kamniku. V Kranju, dne 6. marca 1909. Finančni minister predloži državnemu zboru dne 11. marca zahtevo, da sme izdati za 220 mi-lionov kron zakladnih listov, veljavnih za tri leta. To se pravi: Država si izposodi 220 milionov po kurzu 9730 odstotka; namesto 220 milionov dobi torej samo 21406 milionov, v treh letih pa mora vrniti vseh 220 milionov. Obresti bo morala plačati 4% na leto. Konsorcij, ki bo dal denar, je sestavljen iz poštne hranilnice, Rotšildove tvrdke in dunajskih bank. Denar bo torej zelo drag in ljudstvo bo moralo zopet globoko poseči v žep. Posojilo hoče vlada najeti, ker je porabila gotovino za vojne izdatke, katerih pa parlament še ni dovolil. O tem * gospodarstvu bo treba še govoriti. italijanski drsavaosborskl poslanci nameravajo takoj v začetku zopetnega zasedanja državnega zbora z vsemi silami forsirati italijansko vse-učiliško vprašanje — in siser hočejo imeti vseučilišče v Trstu. Ako ne bo Slo drugače, se vloži nujni predlog in če se bo vlada temu nujnemu predlogi upirala, bodo Italijani v zvezi z drugimi strankami obstruirali. Frančiškanom ? Bosni in Hercegovini, katere bi sarajevski dr. Mandič rad spravil v bosanski sabor, je dal papež na znanje, da jim prepoveduje, sprejeti kakršenkoli poslaniški mandat. V roški dumi je bila velika debata zaradi Azevove afere, v katero je posegel tudi ministrski predsednik Stol y p in, ki je dejal, da je bil Azev samo tajni policist. O tem, da se je ta .tajni policist" udeležil atentatov proti Pleveju in velikemu knezu Sergeju, je molčal. Sploh je hotel vso stvar prikazati kot prav nedolžno. Večina je sprejela njegovo izjavo na znanje. Anolelki vojni proračun za leto 1909 zahteva 27,435.000 funtov. Angleški funt je približno 24 kron. V Indiji se poveča vojska, ki je doslej štela 799.610 častnikov in mož, na 804.973. Tako je militarizem povsod nenasiten. Na Bpanikeni je demisioniral vojni minister. V liberalnih krogih mislijo, da bodo sledile še druga demisije. Perzijski ssh je brzojavil perzijskemu poslaniku v Carigradu, da namerava, zopet vpeljati ustavo, če se mu zajamči varnost življenja. Poslaniku daje nalog, naj stopi v pogajanje z revolucionarju Vabilo SHODU ki ga priredita gg. deželna poslanca dr. Janko Vilfan in Josip Turk 7. svečana 1909 ob 11. ari dop. i prostorih gostiln „pri BasIliT v Tržiču. SPOREDi Dr. Jsnko Vilfan poroča o zasedanju deželnega zbora. •leiip tek o vprašanju slovenskega vseučilišča. Novičar. Shod aarodne-fiapredne stranke v Skofji Loki se vrši v nedeljo, dne 14. L m. in ne jutri, kakor napačno poroča včerajšnji «Slovenski Narod*. Volitve v predstojnistvo delavske zavaroval-nloe »oper nezgode v Trata se vrše dne 31. marca 1909, in sicer iz delavske skupine VI. kategorije. Voliti je enega člana in enega namestnika. Slovenska kandidata sta: Anton Jeriha, delavec pri Devici Mariji v Polji, za člana; Fran Gomišček, poslovodja v Solkanu, za namestnika. Treba napeti vse sile, da prodremo zopet v tej skupini in s tem damo najMjši odgovor na ukrep, s katerim se je razveljavila izvolitev naših dveh, decembra meseca izvoljenih kandidatov. To pot volijo samo delojemalci 1 Glasovnice so gospodarji zavarovanih podjetij že prejeli. V ta namen, da se volitve izvrše zadovoljivo in koristno za naše gospodarske interese, se je dogovorilo skupno postopanje. Obračamo se zategadelj do naših interesentov s prošnjo, da blagovolijo čimprej doposlati prejete glasovnice na naslov: Josip Lenarčič, zbornični predsednik v Ljubljani. Glasovnice mora podpisati gospodar in pa en delavec ali uradnik dotičnega podjetja. — Za skupni odbor za deželo Kranjsko: Josip Lenarčič, zbornični predsednik; dr. Janez Krek, državni poslanec. Na naslov deželne vlade kranjske. Pišejo nam: Zagotovljena je bila nam kmetovalcem državna podpora, provzročena po lanski suši. Klicala so nas županstva, da se imamo zglasiti za dobavo krme in krmil po znižani ceni, katere se bodo kupile s to podporo; tudi je bilo razglašeno, da se imamo zglasiti pri župniščih, kar pa po našem mnenju ni nikdar pravilna zahteva. V nadi smo bili, da nam bode ta državna podpora, ki je bila odmerjena za Kranjsko, kaj dosti hasnila v naši stiski, pa žalibog bili smo varani. Kakor vemo z gotovostjo, je bila občina Mavčiče, ki ima najbolj prodnata tla, skoraj izmed vseh občin v kranjskem okraju najhujše prizadeta od suše. Zglasili so se večinoma vsi posestniki za dobavo sena in krmil po znižani ceni; dobilo je pa le kakih 8 ali deset posestnikov nekaj sena, vsi drugi smo bili prezrti. Čakali smo kakor stari očaki pred peklom odrešenja in vendar po dolgem čakanju smo bili obveščeni po županstvu, da dobimo krmila v vsej naročeni množini, sena pa le polovico, kolikor je bilo naročenega, in ker nas je še list »Domoljub", na katerega resničnost ni dvoma, obvestil, da dobe vsi tisti, ki so se pri pristojnih županstvih zglasili, vso naročeno množino krmil, sena pa polovico, postali smo mirne krvi v nadi, da se bliža odrešenja dan 17. februarja t. L, da pridejo krmila in seno, kakor se nam je od županstva naznanilo. Prišel je zaželjeni dan, 17. februar, sena in krmil še za nas ni. Ker se taka stvar lahko nekaj zakasni, smo potrpežljivo čakali, potem je prišel pustni pondeljek in takrat smo izvedeli, da kmetovalci v občini Mavčiče ne dobimo ničesar! Kakor strela z jasnega, nam je prišlo to obvestilo, ter poizvedovali smo za to vzrokov. Razočaranje je bilo grozno, a prav času primerno, ker so nas imeli za pustne norce. Navadno in običajno je, kadar se kaka državna podpora deli med državljani, da c. kr. vlada deželna s pomočjo okrajnih glavarstev sporazumno s podrejenimi občinami razdeli določeno podporo; kar je tudi pravilna pot. Opravičeni in prisiljeni smemo vprašati, je c. kr. deželna vlada pravilno postopala, da je dala .Gospodarski Zvezi" moč razdeljevati to podporo? Ta .»Gospodarska Zveaa" je politično društvo klerikalnega kalibra, pri katerem vodstvu odločajo osebe, ki ne stoje na vzvišenih mestih, kakor organi c kr. okrajnih glavarstev, kateri se ne smejo ozirati ne na eno in ne ne drugo stran pri delitvi podpor. Krivica se bode godila marsikateri občini pri tej delitvi in kdo nosi odgovornost za tako krivično postopanje? Dragi kmetovalci, premislimo in presodimo te naše dobrotnike, ki se nam v slučaju volitve ponujajo in vsiljujejo z svojo pravičnostjo, ko prečrtamo tele vrste: Sedanji župan občine Mavčiče je bil zgolj s pomočjo sedmih dušnih pastirjev z velikim trudom postavljen na županski stol kot vdan pristaš klerikalne stranke. Stara prislovica pa pravi, da ima vsaka glava svojo pamet in tako ima mavški župan tudi nekaj svojih nazorov, izmed katerih so nekateri na pravem mestu, kakor sledeči, ki ga je stavil pri oddaji mandatov za deželni zbor. Ko je S. L. S. postavila prof. Jarca za kandidata, se je on temu protivil in zahteval, da naj ljudstvo odloča o tem. — Slepo se ni vdal volji, katera izhaja iz Ovi-jačeve hiše, in speljan je bil na led od lastne stranke za kazen nepokornosti in nam občanom pa odtegnjena potrebna pomoč, kar se ne bi bilo zgodilo nikdar, ko bi deželna vlada ne bila vse akcije dala .Gospodarski Zvezi" v roke. Slovenski nčoi jezik na kranjskih gimnazijah. Kakor se poroča, je dovolilo ministrstvo, da se uvede polagoma, in sicer v kolikor je na razpolago novih slovenskih učnih knjig in pripomočkov na dosedaj dvojezičnih kranjskih gimnazijah slo-venski učni jezik. Tako se bode poučeval že v prihodnjem šolskem letu veronauk v petem razredu in grščina v tretjem razredu v slovenščini. Ooenem pa se pomnoži tedensko število nemških ur v prvih 2 razredih od 4 na 5 in v tretjem ras* redu ed 3 na i ure. Isssaovsaje. Tajnikom Jamske komisije t Postojni je imenoval poljedelski minister znanega raziskovalca kraikih jam gospoda G. And. Perko iz Škofje Loke. Vražja misel Kakor smo že zadnjič poročali, priredi danes svečer «Dramatični odsek. Narodne Čitalnice na našem odru burko v štirih dejanjih •Vražja misel*. Igra je ena izmed najboljših. SmeSen prizor se vrsti za smešnim prizorom in gledalec ne pride is presrčnega smehu. Naj v naslednjem podamo kratek obns delanja. I. dejanje: Stari hišni posestnik Slana hodi razdražen po sobi g ari n dol. Prišel je na to, da ga njegova mlada žena Friderika vara. Da se izogne temu, odpotuje z ženo in hčerjo Emo ter izroči vse svoje stanovanje nečaku, medicincu Ernstu Slunn. A ta se nahaja v denarnih stiskah in zato so uda zapeljivi misli, ki mu jo vcepi Vrana, da bi oddala stanovanje posamič. Prvi najemnik je g. Avguštin Šibi ca, glasbeni ravnatelj, nervozen do skrajnosti Calo Sum, ki ga napravlja gladenje pliSa, ne more slišati. Ernst mu da zato dva antifona, ki si jih vtakne Sibica v ušesa ter ne sliši tako čisto nič. Drugi najemnik je Julij Maček, drobnjar, ki prekani vse ljudi in nikjer nič ne plača. Kot tretja pride operetna subretka Fifi Oritanska in kot Četrti rodbina Ljubinova, obstoječa izAdalberta Ljub na, njegove žene Veronike in hčerke Eve. V strašnem dirindaju, ki ga napravijo Maček, Fifi in Sibica, se konča 1. dejanje. II. dejanje: Ernst se je zaljubil v Evo, ker je pa Etni že za-ljub'jen, premišljuje, kako bi ji to povedal. Pride Ljubm in prosi, ako sme kaditi. Veronika mu tega namreč v stanovanju ne dopušča. Pri tej priložnosti se seznani s Fifi in se ji ponudi, da ji plača nek račun, če mu ona zapoje kuplet iz operete »Mrtva srca*.' Kako se pa vstraši, ko itpozna, da znaša ta račun 240 K. Sam ima pa še samo kakih 200 K. Ne preostaja mu drugega kakor zastavili ženino biserno verižico. Medtem pride čevljarski mojster Pop in hoče zarubiti Mačka. Vrana se zoperstavlja a Ernst ga odrine od vrat in — vidi, da je Eva v sobi. Tudi on brani sedaj vstop in plača raje sam stroške za Mačka. A Veronika sili in hoče na vsak način vedeti, kdo je v sobi. Potem pride Se vdova Majerjeva, ki ji je Maček zapeljal hčer ter ostal stanarino dolžan. Ko se Majerca prepriča, da je Eva le po naključju prišla v Mačkovo sobo, odide. Eva in Ernst hočeta sedaj hitro v svojo sobo. a Veronika in Ljubin jih presenetite. Končno pride Se Fifi iz svoje sobe v kostimu iz «Mrtvih src*; ds bi gs Veronika ne videla, potegne Ljubin prt is mize, zakrije tako Ffi in vpraša nedolžno, če je to svila ali volna. III. dejanje: Ljubin je povabljen na zajutrek s Fifi. Da si to omogoči, piše svoji ženi nepodpisano pismo, da ima danes Iju-bavni sestanek. 2ena gre res tja, da bi ga zasačila. Med tem pa pijančujeta Vrana in Šifaica. Ernst pride, da poišče zapestnico, pa dobi brzojav, ki mu naznanja, da se vrne njegova teta Friderika. Odpraviti mora torej najemnike in prične s Sibico in F.fl. Ko sedi pri Fifi, ga zaloti Eva, in misleč, da jo z drugo vara, se mu odpove. Medtem pride Veronika in ker ni našla Ljubina, je prepričana, da je nedolžen. Ko ji Eva pove, kaj je doživela z Ernstom, je zasigurana, da je pisal tisti anonimen list Ernst in Ernst, ki misli, da mu Ljubin pomaga sprazniti stanovanje, prizna, da je res pisal on pisno in prosi odpuščanja. Eva pa obstoji na tem, da mora Fifi iz hiše in Veronika razklada Ljubimi načrt, kako bi Ffl odpravili. Dvori naj ji, ona ju preseneti in napravi škandal. Ljubin res poskuša to, a prezgodaj vstopi Ernst, ki o tem načrtu nič ne ve in izda tako posluškajoči Veroniki, da je bil Ljubin tisti, ki je pisal pismo. IV. dejanje: Veronika se misli pustiti ločiti. Zanjo je Adalbert mrtev. Nenadoma pa pride Friderika in Ema in sedaj izve Ernst, da ljubi Eu:a Cezarja pl. Viseča in ne njega. Ko odideta v svojo sobo, vstopi Slana, ki je odpotoval ne da bi žena to vedela, k Ernstu. Da se reši namišljenega ljubimca svoje Žene, misli prodsti hišo. Ksr vstopi Cersr in ko pride na to Se Ljubin, se Slanu končno razjasni situacija. — Kakor rečeno, ima igrs vse polno komičnih in drastičnih momentov in vse dejanje se plede enostavno in naravno. Vloge so v najboljših rokah in vss igra dobro naltudirana. Tudi v sceničnem osiru se je napravil nov sslon. Tako se je vse preskrbelo, ds uživa cenjeno občinstvo lep večer. Igra se ponavlja jutri popoldan kot ljudska predstava pri inižanih cenah. Prešernova koče aa Stola. Kranjska podružnica nk6ozy, Ljubljana. Za ognjegasce. Večje Število čelad in aokirio, skoro nove, se prav poceni proda. Kje? pove upravništvo »Gorenjca*. 65 3—3 3 Eno posestvo je v = Clrčičah 69 3-2 pri kojem je 6 mernikov posejanega, mal vrt, hiša, hlev, klet, pod; vse je zidano pred petimi leti. Cena temu posestva Je K 5000, na njem lahko ostane K 1000. Drugo posestvo je v — OtodaJi —■— v posestvu se nahaja hiša, hlev, kozolec, pod. Vse jo precej v dobrem stanu. Zraven je okroglo 22 mernikov posejanega, lep, velik sadni vrt, dva dobra travnika in en lep s smrekami zasajeni gozd. Najbolj oddaljena parcela je 5 minut. Cena posestva Je K 12.000. Tretje posestvo obsega blizu 32 oralov zemlje, njiv. travnikov in gozdov, pri katerem e hlev čisto nov, hiša pa je le nekoliko za »opraviti. Cena temn posestvu Je K 12.000. Kdor želi bolj natančnega pojasnila, naj se obrne do Konces. posredovalnice v Kranju na Glavnem trgu« K pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. :■ Kdor ar hore sebe ali svoje otroke oprostili Ikašljaj hrlpavoatt, k&tara, sastisenja ustnega katera, krčevitega in oslovskega kašlja, naj kupi zdravniško proizkušene in priporočene KaiserjeVe prsne Karanele s 8 smrekami. 18 24—18 5500 notarsko overoverjanih izpričeval. Zavoj po 20 in 40 vin. — Doza za 80 vin. Dobiva se v: Lekarni v Tržiču. Juž. Ameriko Odhod Iz LJubljane vsak torek. POZOr II 12 52—30 latr Samo 6 dni vozijo francoski brzoparniki La Provenoe, La Savoie, La Lorraine in La Tonraine iz Havre v Newyurk. ===== Najkrajša črta.- Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna Ed. Šmarda, Ljubljana Dnoajska c. 18, nasproti znano gostilne ,pri Figovcu1. Svoji k svojim! 20 62 48 Starosnana narodna tvrdka: Anton Iv. Pečenko GORICA :: ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov po ooni 30—50 vin. liter; potem s pUenJakim pivom «prazdroj» iz sloveče češke •Meščanske pivovarne*, in tabornim protivin-a kini pivom iz pivovarne kneza dchvvarzenberga v Proti vinu na češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; zdomačim pristnim tropinovoom I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in 'razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej Iranko goriška postaja. Na zahtevo pošilja tudi vzorce. 68 42-4 11 Najmllejše milo za kožo :: kakor tndi za pege. :: Dobiva m& po^-«oti. 40 do 46 metrov ostankov. priložnostna ponudba. Velika množina barhenta za obleke, fhnela za bluze in srajce, cifira, oksforda, platna za brisalke in perilo, ostanki za posteljno perilo, vsak ostanek najmanj 4 m dolg, vse dobro pralno, la. kakovosti se razproda radi opustitve vzorcev. 1 lavo) na poikninjo 1 C Vsi a« 40 do 45 m izbrano # 3 1,1 OH. Za vse, kar ne ugaja, se vrne denar. Karel Keks, Nactaod štev. 28. :: Češko. 64 3—3 58 29 24 6435 01 Prano Om*raa -v* Kranju predaja dobro in i><» oenl šelesno in ip«> oerijauo t»i«*u:<>, -vlite teotle Maria 2Se>ll. orodje asa obrt, «oapodllnjetvo In icmetijatvo, fino olje, verona «••*» t»«"«i«e»r»<> IcavO) t>ra«*-ve» oijnate in «ulit*. 41 it + Brata HLAVKA izdelovatolja kirurg ia strumen to t atelje se ortop. aparate ln bandaže £jubljana9preiernovettU8 i priporočata | svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško po- 18 strežbo, bizejev, irigatorjev, aparatov sa mrzle in inha-H lacija s paro, sterilizirane obveze in bandaže, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke n in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumi- k jevih stvari in gumijevih posteljnih podložk. — Vse ban- (j daže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-3 52—50 redbab p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila sa Izvršujejo ločno, hitro In diskretno. Galvanični pcniklovani zavod z obratom na motor. i| Poprsvila sa Izvršujejo točno jn osno. | JOS. WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove *»lio«s» sat. Sttvltio-Dietio ii koutnkcilsko Mlo&ril&ntro. Žično omrežje na stroj, ograje na mir c dvom, obmejno omreije, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike i. t. d Špecijaliteta: 76 52—3 valjični zastori (Kollbalken). Svoji k svojimi Prodam več tisoč komadov strašno opeko iz samega portland cementa zase izdelanega. Sprejemam naročila za vse vrste betonskih ln-delkov n. pr. stopnice, hangarje, korita za živino in za vodnjake, okvirje za nagrobne krste i. t. d. Izdelujem tudi žične ograje s cementnimi stojali ali verejami. 9 18 Ivan Waland, posestalk Hlebce pri Lescah, Goren|8ke. Večkrat premiranol Glinaste peči štedilnike, banje ia kopeli, kakor tndi kipe, vaze In drage glinasto lidelko v vseh barvan, trpeine In cene priporoča Avgust Drelse prva in najvaoja tovarna peč" ■» glinastih izdelkov v LJubljani- 0000000000 16 52—44 Električna gonilna sila. Tofarna oljnati* banf, laM il flraiii Brata Čberl " crkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja Q«ljMa,"ikl0M4e"",ice6, nasproti kot. ,Union' Ustanovljeno 1842. ,52—81 Telefon 154. 0000000000 Loterijska srečka dno 27. februarja 11. Trst 29 55 6 67 16 Od c. kr. namestBistva oblastveno dovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh vrst in pisarna za poizvedbo tarifov L. Jandl prevzame brezplačno revizijo vseh tovornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc DopoSljite nam torej takoj franka vaše tovorne listine letošnjega leta in t treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. 14 58—iS Zlate jfctiiic : Bertis, Pariz, V« Iti Najboljše kosmetlčno ZObOčistllno sredstvo Jzdtbvatttj 0. Seydl Xj ubij ana, SpiM.-SMtur.uL 7 Šivalni stroji in kolesa 10 52 9 m ^■Bs*WB|Br ToTarnlika zaloga Iv. Jax-a v Ijnbljani ^pBJRs\\ Dunajska cesta 17 priporoča svojt najbolj priznane šiv. stroje in kolesa Ceniki na zahtevanje zastonj. ......imflfiiTii i ZobOtcMfoi atriji Oton 5cyit v Roossovi hiši nad prodajalno ¥ Kranju. ZOBOVJA, tudi ne ds bi m odstranil« korenina, i s// brez nebne nlotte, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNIOE In OBTURATORJI te Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. 78 52-8 Sprejemne ure vsako nedeljo in pondeljek od 8. ure dopoldne do 5. nre popoldne. POZOR! SLOVENSKO PODJETJE! POZOR! Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena modna trgovina »........... frame Soüvan, sin • Cjubljana v stari Soüvanovi hiši na JKostasm trgu it. 22. 80 43—1 OfilfitsPfifdlitia galanterijskega, norimberškega, mod-" gipffiiiii nega in drobnega blaga Anton Adamič, KranJy Glavni trg priporoča 4 18—9 za spomlad svojo dobro sortirano zalogo ravno dosti h predpasnikov, modernih genskih pasov, najpripravnejših modrcev, fine vlasno garnituro, kravate, srajco, ovratnike, prsnike, zapestnice, nogavice in sploh vse v to s vrbo spadajoče potrebščine. Glavna tovarniška saloga otročjih vozičkov, potovalnih kovčogov (za Ameriko), košaric in najnovejših tršnih tašk. OPOMBA. Radi velikih nakupov raznega blaga so cene znatno nizke in brez konkurence. Na drobno in dobolol ===== Ha drobno in dobolol g*$2$^S[ Kranjol k Srajnon I gsffflS Velesalogra. Pecco, Pecco orang, Ceylon, Assatn, Java. Ceylon Souhong, Man-:: darin, i. t. d. :: Fino peoivo sa daj s Amor in drage vrste. Zdravko Krajnc, Kranj SfcSfaa svoji a svojimi |gfcjËN3 G ostilna WU m 5«iri«l«l ,iri ■= se odda 74 s-2 tako) v najem. Ponudbe na »Druirvo za tajski promet In olepšavo mesta Kranja In okolice" v Kranju, j I B. Z. 8. 33 :186. } ZobozdravDiškl aIaIIa obotehalakl :: •»MHJtJ dr. CdVard ClobočniH w Kranju 1 52-26 |e ti 16. septembra 1908 sla?, občinstvu na razpolago vsaki dan in tndi v nedeljo. Nova- salog-a vina!_ Podpisani naznanjam, da sem o tvoril t sli lastni 1 ki 10 Eokrtško predmestje zalogo istrskega, vina bolega ln rdečega, lastnega pridelka. Liter stane 32 vinarjev na debelo od 56 litrov naprej. Kdor mi more dokazati, da nimam pridnega, naravnega vina, se zavetem, ddtičniku plačati 4000 K. S spoštovanjem FRAK lOfflL 2816-10 veleposestnik vinogradov v Žminjn (Istra). 75 —t J5 5 J? U c S a i> > o ^ tn ia Zaloga vsakovrstnega o lesenega, železnega 0 In poblazinjenega pohištva & Coiup, I v Ljubljani, r Kolizeju, Da Marije Terezije cesti št. 11 5 52—34 jvečja trgovina na Rudolf Rus nrar v Kranju poleg lekarne. Ustanovljeno leta 1885. Velika zaloga vsakovrstnih ur, slatolne ln srebrnlne ter optičnih predmetov. Popravila točno in ceno. Najnižje cene. sasjasajaasaai Priznano taborno blago. i Mestna hranilnica v Kranj i Splošni rezervni zaklad 185.000 kron Posebni rezervni zaklad 3.300 kron. 48 26—6 Koncem lota 1807: Stanje hranilnih vlog 4,497.000 kron, posojil na sosaljlšča 2,725.000 krcn ter posojil občinam 188.000 kron. Ta najstarejši denarni savod v Kranja uradajo na rotovia vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne, ob saanjih in tržnih dneh pa tndi od 2. do 4. ure popoldne. i (rii»it«itt»n!»miii>!HH?i>itM»mt>i!Htitim!»f»M»!ti»mnini obrestuje hranilne vloge po 47 brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici Za varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj a vsem svojim promoženjem in s vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge res varne, priča slasti to, da vlagajo v to hranilnico tndi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev. Hranilnica posoja na zemljifica po 5% q& leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. tsdajs kfsstreij «ierecjoe». QdcQfsfai urednik Larsslsv Mikas, Lastnina in Usek 1?, Pr. Lassprsta r Kranja.