POŠTNINA PLAČANA IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNIŠTVO IN UPRAVA V TRSTU, ULICA CEPPA ŠTEV. 9-II — TELEFON 89-33 CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 LIR, 12 DIN. NAROČNINA: LETNA 350 LIR, 250 DIN; POLLETNA 180 LIR, 130 DIN. CENE OGLASOV : ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI ENEGA STOLPCA 40 — LIR. Leto III. št. 56 Jvst 12. novembra 1949 Cena lir 15 Čigavo je ladjevje Tržaškega Uoytia? V Genovi , so v navzočnosti ameriškega pos'arnika in predstavnikov italijanskih otolastev ter državne družbe »Finmare« slovesno razobesili italijansko zastavo na čezoceanski potniški ladii »Conte Biancamano«. Obnovljeno ladjo so pred odhodom v Genovo razkazali tudi tržaškemu občinstvu. Neki tržaški list je tedaj hudomušno pripomnil, da je to bilo prav; za prav slovo velike ladje, katere vrednost gre danes v milijarde in milijarde lir, od Trsta- Potek dogodkov je to domine,vo potrdil. Ladja je bila do danes lastnina »Tržaškega Lloyda«. Ob vstopu Italije v vojno so jo zaplenile ZDA. Med vojno so jo uporabljale za prevoz vojaštva. Po vojni jo je ameriška vlada vrni'a Italiji, to Se pravi njenemu prejšnjemu lastniku »Tržaškemu Lloydu«- Ladia ie bila tudi ves čas vpisana v register ladjevja te družbe. Ko je bilo sklenjeno, da bodo ladjo popolnoma obnovili, je nastal perir nied tržaškimi in italijanskimi ladjedelnicami, ki so Se pulile za to Popravilo, ki je vrglo milijarde. Ker je bila ladja. v italijanskih rokah — končno je tudi »Tržaški Lloyd« še vedno v koncernu »Fintare« ___ so delo dobi’e ladjedel- nice v Tržiču (v Italiji). Obnovljeno ladjo so postavili na Progo Genova.—Južna Amerika. Rred odhodom so na njej svečano razobesili italijansko zastavo. Tržačani se seveda vprašujejo, čigava je prav za prav ladja. Na to jim lahko odgovorimo za zdaj samo z navedbo razlage italijanskih vladnih krogov. Ti trdijo, da je italijanska, in sicer lastnina italijanske države. Po njiho-Vi tezi so ZDA poklonile ladjo Italiji, t. j- italijanski državi, to-?ej ne »Tržaškemu Lloydu«. Da-ne-s ni več ladja v spisku ladjevja »Tržaškega Lloyda«, čeprav je bila v njem vpisana še nedavno. 2 izbrisom te ladje, t. j. z izgubo ži.000 ton, je tonaža »Tržaškega Lloyda« padla na okroglih 113.000 "RT. »Conte Biancamano« cerei be bo vozila na novi progi ,na ra-čun »Tržaškega Lloyda«, pač pa J.6 bil ustanovljen med »Tržaškim Lioydom«, genoveško družbo »ita-ia« in državnim holdingom »Fin-jnare« konsorcij, ki bo upravljal jadljo. Tako je zmagalo stališče Pijanske vlade, da. ladia ne pri-bada več »Tržaškemu L’oydu«. . Danes lahko zaščiti koristi STO la samo angloameriška vojaška bprava, ki ga upravlja v smislu določb mirovne pogodbe o začas-ni Upravi. ZVU, ki jo sesta/«jajo poleg Angležev prav Američani, lrna za to ne samo pravnoveliav-b° pooblastilo, temveč tudi popone moč. Poleg tega gre za adjo, ki so jo vrnile ZDA, čeprav n> jo bile lahko zadržale kol v.;j-ni plen. Dobro bi bilo, da bi ZVU ob ei priliki razčistila tudi zadevo L6 ladij »Liberty«, ki so iih najavili. v ZDA in .izročili »Tržaške-,h Lloydu«. Ali so te ladje lastna »Tržaškega Lloyda« ali ni-n? Značilno je, da so vse regi-tnirali v Genovi in ne v Trstu. Nujno je potrebno, dokončno ^zčistiti mednarodnopravni polo-,a'j »Tržaškega Lloyda«, ki kot lvše imetje italijanske države btipade po mirovni pogodbi dr-avi STO-ja, a je še daJnes v sklo-P11 italijanskega državnega hol-S» Finmare. Poleg ZVU je o zadevi gotovo °Učena tudi tržaška misija ECA; L kredit^ ERP gradijo namreč v tri 13.000-tonske ladje za ^nžaški Lloyd«. Ameriški kon-fres je odobril kredite EBP STO-'n ne Italiji. Hoffmain pred ostavko? «Laburistični tednik »New Sta-. ^nian and Nation« napoveduje ^ avko upravnika ERP Hoffma-a in pravi, da je pač naiven, misli’, da se v nekaj mesecih A ozdraviti (integrirati) gospo-g rstvo 17 držav udeleženk ERP. ®demnajst pasivnih držav ne mo-ue ustvariti aktivne einote, pravi V zadnjih 30 letih je vrednost | francoskega franka v z'atu padla | od 290 miligramov na približno 3. Pri zadnjem razvrednotenju, ki je s edilo razvrednotenju funta šterlinga, ni pokazala francoska javnost nikakšnih znakov zaskrbljenosti. Niti vladna kriza, ki jo je izzvalo razvrednotenje, ni spravila javnosti iz ravnotežja. Značilna je bila posebno mirna reak cija na borzi. Frank je bil razvrednoten nasproti do’arju, njegova vredinost pa je skočila nasproti funtu. Dan pred razvrednotenjem je sta a palica zlata težka 1 kg 629.000 frankov, po objavi razvrednotenja je skočila cena najvišje na 670.000 frankov, toda v zadnjem tednu oktobra je že nazadovala na 635.000 frankov. Dolar na črni borzi ni presegel 400 frankov; v zadnjem tednu oktobra je .padel na 350, medtem ko je znašal uradni tečaj 350 frankov- Frank je ostal razmeroma miren tudi na švicarskem trgu kjer stane èvie, frank okoli 100 francoskih. Pogosto moraš za 100 fr. frankov p’ačati še nekaj stotink več. Kako poslaneš francoski mililonar Pariška borza ti pove: Ce si pred drugo svetovno vojno ime' denimo 100.000 frankov in si zanje leta 1938 kupil de'nice francoskih jeklarn in tovarn topov, imaš danes v žepu 900.000 frankov. Kd,o,-je tedaj kupil za 100.000 frankov vrednostnih papirjev francoskih podjetij v oddaljenih koloiuiah, ki jih Francija še trdno drži v svoji posesti, je danes pravi milijonar, saj poseduje 1,240.000 frankov. Tisti. ki je imel več zaupanja v kemične tovarne, ki izdelujejo eksplozivne snovi, gnojila, barve itd-, * v Marshallova pomoč Se je izkazala kot sredstvo pritiska na gospodarsko politiko evropskih članic ERP, kakor ga ni nikoli imela na razpolago nobena velesila. iStrah pred izgubo^z.natne ameriške pomoči v dolarjih je do sedai dosegel za Ameriko vse evropske koncesije. Po razvrednotenju valut so dosegli v Annecyju odpravo, oziroma omi'jenje carin v Za-padni Evropi, ki ni napredovalo, dokler ni prišlo na dnevni red pri OEEC. Z veliko skrbjo so v za-padni Evropi pričakovali sestanek Sveta OEEC za konec oktobra 1949. Napovedan je bil prihod upravitelja ECA g. Hoffmana in vedeli so, db nosi v svoji torbi nove zahteve. Prišel je in izbil iz glave vsem predstavnikom članic ERP, da bodo lahko počasi uvajale reforme v svojem gospodarstvu, ki so jih Američani naročili. Hoffman je izjavil, da ie neposredni cilj Marshallovega plana, da se doseže ravnotežje v dolarski bilanci in da se doseže integracija gospodarstva zapadne Evrope. Integracija je novi pojem, ki bo zahteval od vseh članic ERF največje žrtve. Bistvo integracije je tvorba velikega enotnega trgat v zapadni Evropi, kjer morajo izginiti vse kvantitativne omejitve blagovnega prometa, vse p'ačilne pregraje medi članicami, kjer bo-~do končno odpravljene carine. To, da je edini predpogoj za ekspanzijo gospodarstva, ki naj jo izvedejo zasebniki in ne države. Vladam je pridržano določanje ciljev in pogajanje. Proizvodnja za enoten trg 270 milijonov potrošnikov v zapadni Evropi bo cenena in bo hitro rasla. Sposobna bo za tekmo. Sicer bo za-š'a zapadna Evropa v temo. Integracija je praktična nujnost. Hoffman ie pojasnil, da je za dosego integracije gospodarstva v zapadni Evropi potrebna: L Koordinacija fiskalne in valutne politike udeleženih držav. Ne sme biti drastičnih razlikovanj v gospodarski politiki. Ne sme biti v eni zemlji inflacija in v drugi deflacija. ima danes oko’i 600.000 frankov. Toda kdor je kupil delnice peti" i-lejsk.ih podjetij, ta razpolaga danes kar z 1,980.000 franki. Se srečnejši je tisti, ki je kupil vrednostne papirje tekstilnih tovarn; danes ie dvakratni milijonar, njegovih 100 000 frankov iz leta 1938 je danes vredno 2,180.000 frankov. Tisti seveda, ki so vložili svoj denar v podjetja v Indokini, ki je danes poprišče hudih borb, ali pa v papirje francoskih podjetii, ki so bi'a nedavno podržavljena, so pač mani zaslužili. Mar so res vsi tisti, ki imajo danes namesto 100.000 frankov v žepu 1 ali 2 milijona, pravi milijonarji? Ali so res na boljšem kakor leta 1938? Nikakor ne- Po uradlnih podatkih so vrednostni papirji na pariški borzi poskočili 11.7-krat, toda cene blagu za 18— 19-kra,t. Zaradi večkratnega razvrednotenja je kupna moč franka silno pad a. Ce hočeš danes kupiti 1 kg kruha, ducat jajc, tono litega železa ali fosfata, e treba mnogo več frankov- Volna je dvignila poklicne špekulante z blagom. Ce si je n. pr. špekulant leta 1938 .nabavit za 100-000 frankov litega železa, poseduje danes vrednost 2,250.000 frankov. Cena litega železa je namreč poskočila 22-krat. Spekulacija ne gre danes niti v Franciji tako od rok kakor nekoč- Niti olajšave, ki jih je dovolila francoska vlada borzam, niso poživile pariške borze. Splošno se prebivalstvo ne vdaja več tako borznim špekulacijam kako.r predi vojno, temveč kupi vrednostne papirje samo, da bi Se zavarovalo pred posledicami razvrednotenja. Toda glavni nasprotnik borzne špekulacije 'e podržavljanje podjetij, ki zajema èèda'je bolj. 2. Potrebna je prilagoditev tečajev valut .pod kontrolo mednarodnega denarnega sklada. 3. Morajo se najti sredstva za zadržanje motenj v gospodarstvu, ki lahko nastanejo vzllc izravnavi tečajev. Integracija se ne sme vzdrževati s hudimi pritiski, ker sta v nasprotju trgovska politika in praksa. 5- Integracija se lahko začne z manjšimi skupinami z enotnim trgom. Odprta morajo pustiti vrata za nove pristopnike. Iz malih skupin bodo nastale velike. Nove pregraje v trgovini so prepovedane. Izvedba tega pr ograma j e zelo nujna- Ukinitev dela obstoječih uvoznih omejitev je zahteval Hoffman takoj in sporočilo programa nameravanih možnih uvoznih o'ajšav do konca leta. V resoluciji so. udeleženke sprejele obveznost, da bodo do 15. decembra t. 1. znižale uvozne omejitve iz držav E.RP za 50 odstotkov. Države morajo sporočiti ovire za predložitev svojega programa in izpolnitev sklepov Sveta. OEEC. Razširiti se mora prenosnost valut med članicami. Dvojne cene se morajo odpraviti. Na predlog Italije so sklenilj ponovni študij vprašanja zaposlitve »stalno odvisnih delovnih moči v nekaterih državah članicah« v Evropi in drugje. Nekatere udeleženke so že šle na delo- Značilna je izjava francoskega poslanika Bonneta, ki je napovedal ustanovitev »Fritalu-xa« (Francija., Italija in zemlje Beneluxa). Napovedal je konvertibilnost tozadevnih valut. Ta skupina Se bo trudila, da pridobi za skupnost tudi Svico. Slična akcija se oglaša v Skandinaviji. Pridržke Velike Britanije le obrazloži' Cripps in jih utemeljil z njeno vlogo v imperiju. Pri vsem uspehu niso Američani zadovoljni^ Zeli j o večjo vnemo in večjo naglico. Na tempo njihovega pritiska vpliva bilančni primanjkljaj oko'i 5 milijard dolarjev, čeprav so zvišali davke za 4 milijarde dolarjev. Kongres je nerazpoložen; pomoč bo postopoma. Članek v »The World Today« (zvezek za November) je obogatil angleško publicistiko z novim prispevkom o tržaškem vprašdr nju. »The World. Today izdaja In-stiPut Za mednarodna vprašanja. (The Ropal Institute of International Affairs). Članek je očitno pisan po liniji angleške zunanje politike, ki se mora v zadnjem času mnogo ukvarjati z angleško kolonialno politiko in si prizadeva, ohraniti čezmorsko posest; po vsem tem utegne biti diverzantskega značaja. Poleg tega zasluži pozornost tržaških gospodarskih krogov tudi zaradi tega, ker po vsej verjetnosti predstavljajo Peščeva izvajanja tudi poglede druge polovice vojaške uprave v Trstu. Pisec se pohvalno izraža o ukrepih ZVU za gospodarsko obnovo Trsta, za obnovo pristanišča iH tržaške industrije; sicer je voja-1 Skodin koncem V Hradcu Kra-lovem izvršuje naročilo večjega števila oljnih stiskalnic za Indijo. Dfl stiskalnic je že v uporabi v Indiji, kjer so se po poročilih češkoslovaških listov dobro obnesle. Češkoslovaška industrija je posekala v tem pogledlu ameriško in angleško konkurenco. Na Cipru uporabljajo češkoslovaške setvene stroje vrste Minerva M-21. Češkoslovaška industrija je v zadnjem času prejela večje naročilo stenskih ur iz Afganistana. Češkoslovaška izvaža razne vrste tkanin v Egipt, Turčijo Libanon, Palestino, Indijo, Pakistan In Sirijo. DELEŽ TUJIH DRŽAV PRI ČEŠKOSLOVAŠKI ZUNANJI TRGOVINI Češkoslovaški minister za zunanjo trgovino d;r. Antonin Gregor je izjavil uredniku pariškega lista »Parallèle 50«, da zavzemajo gospodarski stiki z državami načrtnega gospodarstva v češkos’o-vaški zunanji trgovini čedalje važnejši položaj. Delež teh držav, ki je v letu, 1948 dosegel okrog 33 %, Se giblje letos okoli 40 %■ V smislu petletnega načrta bo delež držav načrtnega gospodarstva znašal oko'i 45 % ob koncu leta 1953. V londonskih bančnih krogih je zbudilo pozornost obvestilo Državne banke ZSSR glede novih tečajev rublja nasproti razvrednotenim evropskim valutam. Tečaj rublja je ostal nasproti dolarju neizpremenjen. V Londonu so mnenja, da namerava Sovjetska zveza organizirati »rubljevo področje«, ki bi ga sestavljale »vzhodne« države in po možnosti tudi Kitajska. ZS.SR si prizadeva, da bi v. ta. gospodarski blok stopi'a, prav Kitajska. Doslej se je trgovska 'izmenjava razvijala med Sovjetsko zvezo in njenimi zaveznicami na dolarski osnovi. V bodoče bi se obračunavanje vršilo v rubljih. Države sovjetskega gospodarskega bloka imajo sicer precej izvoznega blaga, ki bi ga lahko izvažale na Kitajsko; toda dokler ne bo urejeno vprašanje poravnave, Se ne more razviti tr-goviha s Kitajsko. — Za sovjetsko trgovino z ZDA ne pride v poštev vprašanje tečaja rublja, ker se ta trgovina poravnava o-'bojestransko v do'arjih. zniževal in zahteva od Hoffmana za februar pozitivne uspehe. ZDA sj prizadevajo, da bi omogočile zapadni Evropi večji uvoz. V javnih govorih sta se za to zavzela Acheson in Snyder, ki s Hoffmanom vred tolmačijo Trumanovo željo, da doseže gospodarsko zedinjeno zapadho Evropo. V. R. ška uprava začasna in kot takšna ne more postaviti dolgoročnega načrta. S simpatij o opisuje italijansko gospodarsko politiko v Trstu, ki je po zlomu Avstroogrske zgubil svoje povezano zaledje. Omenjat moderniziranje in razširitev ladjedelnic; s pomočjo italijanske vlade so se te tako dvignile, da so dosegle polovico zmogljivosti vseh ladjedelnic v Italiji. (Dejansko je zmogljivost ladjedelnic v Julijski krajini še pod Avstrijo presegala zmogljivost vseh ladjedelnic v Italiji.) Italijanska vlada je rešila »Tržaški Lloyd« in Cosuliche-vo družbo iz krize na ta način, da je njihove ladje postavila na proge, po katerih se razvija italijanska trgovina, in jim nakazala letno podporo. (Alarmantni članki v tedanjih tržaških listih, kakor v »Piccola«, in brezupni protesti tržaških pomorskih krogov proti Srednji vzhod OBSEG ANGLESKO-CESKO-SLOVASKEGA TRGOVINSKEGA SPORAZUMA Najnovejši trgovinski dogovor med Veliko Britanijo in Češkoslovaško, ki velja za dobo petih let, predvideva trgovinsko izmenjavo v vrednosti 11 milijonov funtov, t. j- 1.5 milijarde Kčs na leto. V sporazumu je zagotovlje-no~povečanje češkoslovaškega izvoza v angleške kolonije. Češkoslovaška bo izvažala razne vrste blaga, kakor tkanine, steklene izdelke, keramiko, motorna kolesa, športna letala, usnjene, papirnate in lesne izdelke kakor tudi sam les, dalje sladkor, konservirano sadje in razna industrijska živila. Prav tako se bo povečal uvoz v Češkoslovaško s šterlinskega področja predvsem gre za uvoz volne, jute, kavčuka kakor tudi raznih strojev. Ceškcslovaško-belgijski trgovinski sporazum, ki je bil sklenjen nedavno v Pragi in velja do dne 30. septembra 1950, predvideva iz-voiz v vrednosti 947 milijonov Kčs in uvoz 897 milijonov Kčs. Češkoslovaška bo izvažala v Be'gijo svoje tipične proizvode, uvažala pa bo neželezne kovine, predivo, kože, posebne stroje, kolonialne izdelke, blago in kemične in farmacevtske izdelke. Uradni tečaj italijanske lire, ki velja za obračunavalo j e pri izročitvi predpisanih 50 % deviz za izkupiček od izvoza, je bil določen takole: dolar 624.68 lire, švic. frank 144.62, funt šterling 1749.15 lire. Tečaj francoskega franka (tudi nasproti liri) ostane neizpremenjen, ker ni nihanje na prostem; trgu v preteklem mesecu prekoračilo določenih 20 %■ PRED NOVIM RAZVREDNOTENJEM MARKE? Po poročilu iz Washingtona je nastal med tremi vojaškimi guvernerji zapadne Nemčije nesporazum glede tečaja nemške marke. Ameriški guverner in predsednik vlade Adenauer sta mnenja, da bi bilo treba še neko’iko znižati vredinost marke; angleški in francoski guverner pa se temu protivita iz strahu, da bi potem nemška industrija še bo'j konkurirala njihovim industrijam. CISTI DOBIČEK AMERIŠKIH ŽELEZNIC PADA Ameriške železnice so imele v septembru 38.5 milijona čistega dobička, lansko leto pa v tem mesecu 83 milijonov. V prvih devetih mesecih 1949 je znašal njihov dobiček 278 milijonov, lani je dosegel 503 mil. dolarjev. Mussolinijevim preureditvam italijanske in tržaške plovbe ne potrjujejo mnenja angleškega pisca.) Edino aktivno postavko, ki io je Italija našla v Trstut so bile velike zavarovalnice. Italijanska vlada jih ni vključila v svoj monopol, toda Mussolini je končno porabil velik del njihovega premoženja v inozemstvu za oboroževanje. Med štirimi državami, ki po drugi svetovni vojni sestavljajo tržaško zaledje, pripisuje »The World Today« največji pomen Avstriji, nato Češkoslovaški in Madžarski. Jugoslavije sploh ne omenja. Pošiljke ERP za Avstrijo predstavljajo visoko postavko v tržaškem prometu. Praktičen prispevek za pospeševanje avstrijske trgovine čez Trst je določba v itali] ajnsko-avstrijski pogodbi, da se avstrijske obveze za prevoz blaga na italijanskih ladjah in pristaniške usluge lahko poravnajo v ita-lijansko-avstrijskem kliringu. (Avstrijski strokovni tisk je izrazil mnenje, da pomeni ta rešitev poslabšanje v. primeri s prejšnjim-položajem.) Po mnenju angleškega pisca ne predstavljajo severne luke, ne iiemške ne poljske posebne nevarnosti za Trst, in to Zaradi političnega položaj a v Nemčiji in preslabe povezave poljskih luk s čezmorjem. Bodočnost Trsta je odvisna od političnega razvoja v jugovzhodni Evropi. Sicer bo evropska carinska unija, v katero bi vključili tudi Avstrijo, prinesla! Trstu polno zaposlitev, pristanišču, trgovini in industriji. Za ta primer ne bodo zadostovali več samo obnovljeni pomoli, temveč je potrebna izven proste luke urejena človeška skupnost, ki bo s svojimi možgani poskrbela za pravilno poslovanje pristanišča, za vzdrževanje ladij in pomorskih prog ter upravljanje mednarodne trgovine. (Skodla, da ni pisec izrecno pripomnil, da bi bilo v ta namen potrebno pritegniti k delu vse tržaške sile, tudi slovenske.) »The World Today« je mnenja, da se nikakor ne sme zanemariti industrijska panoga poleg pomorstva in trgovine. Za gospodarsko obnovo Trsta je treba postaviti dolgoročen načrt, takšnega načrta pa ne zmorejo vojaške uprave, temveč je zanj potrebna civilna uprava Pravilna rešitev tržaškega vprašanja, t. j. vprašanja ob)iove tržaškega gospodarstva; je tudi važnega mednarodnega političnega pomena, ker bo po delu v Trstu vzhodni svet sodil zapadne metode. Tržaška cementarna splavala v Afriko Ob koncu preteklega meseca so naložili na ladjo »Tržaškega Lloyda« »Portorose« ob pomolu Železarne »Ilva« pod Skednjem razne stroje in naprave za tovarno cementa. Ta pošiljka, ki je tehtala približno 400 ton, ie druga v teku tega leta. Prva s približno 700 tonami ie bila odpos ana že spomladi/ a tretja in zadnja pošiljka (okoli 100 ton) pojde v kratkem čez Genovo v afriško luko Mombasa. Omenjeni stroji in naprave predstavljajo celotno opremo za tovarno cementa, ki jih je nabavila v Nemčiji še pred vojno družba »Ilva«, ker je namerava'a zgraditi podi Skednjem cementarno- Ta tovarna, o kateri .so tedanji režimski časopisi že prinašali slike osnutkov, bi zaposlila veliko število delavcev in bi proizvajala menda 1400 vreč cementa na uro. Iz raznih razlogov pa ni prišlo do izvedbe tega načrta. Letos je družba »Ilva« prodala vso omenjeno opremo rimskemu podjetju »Impresa ing. Sante Astaldi«, ki jo je nato naprej prodalo podjetju »Uganda Electricity Board«, Kampa'a (Uganda). Iz Mombase bodo odlpravili vse te stroje s tovornimi avtomobili y Ucelbo, približno 1500 km v notranjost Ugande, v bližino jezera Victoria, kjer bodo zgradili cementarno. ODLOČEN POSEG ZDA v evropsko gospodarstvo EKSPANZIJA ČSR na Bližnji in ZSSR pripravlja valutni blok Denar Tržašlto pomorstvo in iiiiliistrijslco središče delo tvornih sil vsega zaledja »Gospodarstvo« je v zadnji številki navedlo trditev tržaškega conskega predsednika prof. Palu-tana (v »Continental Daily Malin«!, da so vsa industrijska, trgovska, zavarovalna in pomorska podjetja v Trstu brez izjeme delo Italijanov', ki so manj kakor v enem stoletju napravili iz Trsta veliko trgovsko in pomorsko središče, najprej v Avstro-Ogrski in potem v Italiji«• »Est modus in rebus« ali »Svaka sila do vreme-Ina«. Kdor si lasti dediščino starih Latincev, ne bi smel tega pozabiti; kajti niti čitateljem angleških listov ne bo prav tako težko odkriti resnico. »V 19. stoletju so stopili v o-spredje doslej neznani kraji kakor Lošinj, čigar ladje so dovažale žito iz Črnegai morja ■ . . Stari Grad, ki je imel okrog 1850 nad 70 ladij . .. Korčula s sto in eno ladjedelnico ■ . . Boka Kotorska . . . Okrog leta 1870 je bilo devet desetin vseh jadrnic pod avstrijsko zastavo vpisanih v Lošinju, Cresu, Voloskem in Lovranu. Pet. let pozneje opazimo rezultate počasne izpremembe- prebivalstvo otokov ni imelo dovolj sred-stev, da bi gradilo parnike; brodarji z Lošinja, ki so se združili v zadruge in družbe, so še nekako držali stare postojanke. Ob začetku 20. stoletja je bilo od 29 parnikov v Avstrijskem Primorju 14 vpisanih na Lošinju.« (J. Maerz: »Die Adria-Frage«, str. 83—84). Vzhodna obala Jadrafm je bila vedno bolj navezana na morje kakor zapadna. Slovanski brodarji so pluli bolj za tuj račun kakor za lastno trgovino. V sekernih predelih so prevažali nekdaj za Adrio, pozneje za Oglej, Ravenno, Benetke in potem za Trst, Dalmatinci pa so bili bolj trgovci-posredniki za turško zaledje in Črno goro. Oboji, Primorci in Dalmatinci so seveda šli »s trebuhomj za kruhom«. V dobi parnikov so se bolj in bolj selili v Trst- Kdor ju imel kaj pod palcem, je ustanovil trgovsko ali plovno podjetje, ladjedelnico. Velika večina pa, je bila pomorščakov in delavcev, ki so se mešali z Istrani, Kraševci, Vipavci in Furlani. O tem je pisal Scipio Slataper leta 1914 drugače kakor danes prof. Palu-tan. »Trst ... so osnovali pred enim stoletjem, lahko rečemo, skoraj v celoti kozmopoliti.« Zaj 19. stoletje pai pravi: »Italijanski Trst je gledal, kako se oblikuje v njem .. . novo mesto, ne več kozmopolitsko, kakor v začetku 18. stoletja, marveč slovansko mesto.« (Scritti politici, str. 155.) Po letu 1815 srečamo med najbolj znanimi brodarji-trgovci imena Zidov, Grkov, Srbov iz Boke in dalmatinskih Hrvatov: Aron Pa-renta, Aron Vivante, Kaliman Mi-nerbi, Mihael Vučetič, Ivan Pre-muda, A. Pilepič, bratje Lazarevič itd. poleg Pietra Sartoria in Vincenza Rossija. Bokelj Vučetič je imel mornarico 18 velikih ladij• in podružnice v Rusiji, od koder so dovažali žito. Prvo vožnjo s parnikom je v Trstu leta 1815 poskusil angleški konzul Allen, ki je s svojo »Karolino« in finančnikom Morganom ustanovil »Angleško kompanijo«. Ta je najbrž zaradi konkurence vplivala pri iz-danju prepovedi, da bi se nadaljevale poskusne vožnje z ladja na vijak, ki jih je leta 1829 delali v tržaškem pristanišču ljubljanski Ceh Ressel. Oba parnika te družbe je prevzel pozneje »Lloyd«, česar G- Gerolami v »Navi e servizi del Lloyd Triestino«, Trst 1949, ne omenja. Tržaški Lloyd (tedaj »Avstrijski«) in obe glavni zavarovalnici sr, ustanavljali po letu 1830. V Lloydóvem pripravljalnem odboru iz leta 1933 so bili: Francoz J. Bcsquet, Nemci Karl L■ Bruck (pozneje avsrijski trgov, minister), L. M. Brucker in K. Regensdorf, Anglež W. Grant, Grk Gianniche-sis, Italijana G. Padovani in G. Sartorio, Židje F. Kohgn, M. Paventa, Schnell-Griot, Spanec Ro-driguez de Costa in Srb Mihael Vučetič. Vsi ti so pač le posnemali primer londonskega »Lloy-da« in Pariškega »Lloyd Francois«. Ustanovitvi »drugega« oddelka Lloyda t. j. današnje plovne družbe (»prvi odd. je vršil zavarovalno agencijske posle) so ku-movaili tudi dunajski Rotschildi. Zavarovalnice so podobno ustanavljali razni ljudje. N. pr. že omenjeni Giannichesis, da'je Ral-lis, Catraro, Teodoropulo, Holandec D. P. Duth in Švicar A. Paris (Parisi), Francoz Lavison, Zid V. Salem in Srb Marko Kvekič, ki je igral v RAS-u veliko vlogo skozi mnoga desetletja kakor Vučetič V: plovbi, pri »Splošni zavarovalnici« in pri tržaški Trgovinski zbornici. Pri »Splošni« (Assicurazioni Generali) so bili ustanovitelji tudi dunajski, graški, ljubljanski in praški trgovci. Pretirano bi bilo seveda trditi, da imajo posamezniki ali tudi sku- pine te ali one narodnosti odločujoče zasluge za uspeh tržaških podjetij. Pri »Lloydu«, ki pozna v svoji zgodovini mnogo težkih udarcev; se odločilno-pozna blagodejni vpliv državnih subvencij, torej poroštvo vse monarhije. Uspeh zavarovalnic pa je bil zagotovljen zaradi tega, ker je dunajska vlada okrog leta 1838 prepovedala ustanavljanje predstavništev inozemskih zavarovalnic po monarhiji. Dunajski vpliv se prav dobro vidi v upravnih svetih in ravnateljstvih Lloyda kakor zavarovalnic je kar mrgolelo nemških imen, pa tudi čeških in madžarskih je bilo med njimi. Povezava z Dunajem je ustvarila zavarovalnicam ogromne dobičke. Imele so podružnice po vsej monarhiji, pa tudi po vsej nemški konfederaciji in po Italiji. Povsod tam so namreč imeli dunajski krogi dolgo odločilen vpliv. Do prve svetovne vojne so si pridobili odločilen vpliv v tržaškem, gospodarskem življenju Židje, ki so skupaj z Nemci in Madžari se- I deli v upravnih svetih. V teh se ponavljajo imena: Rallis, Mor- purgo, Paris, Uhlich, Escher, Glanzmann, Frankfurter, Hage-nauer, Glanzstadter, pa Beth'en, Frigessy; Levi, Brunner, Alberti. Salem, Scaramanga, poprej Vučetič, Miletič, Dopčevič, pozneje Co-sulich (Kozulič) in Tripcovich (Tripkovič) ■ Nihče ne zrfiika Italijanom spretnosti pri »prevzemu«, pri raznih finančnih operacijah, kakor n. pr. v Lloydovem primeru. Toda prevzeti podjetje s finančno transakcijo še ne pomeni, ustvariti ga. Za splošni razvoj Trsta so seveda temeljni gospodarski, tehnični in politični činitelji: gospodarski napredek v 19- in 20. stoletju, razvoj parne plovbe, zgraditev Sueškega prekopa, dograditev železnic v zaledju in izpre-memba v funkciji luke (namesto prostega pristanišča industrijsko pristanišče) ter politični poseg bivše monarhije proti Levantu. Evo, kaj pravi italijanski pisec Reietto: »Trst je prišel do večje blaginje, ko se je zjhašel na ozemlju širokih razmer, v državi, ki je nemoteno gospodarila velikemu jadranskemu krmilu.« (»II Porto di Trieste«, str. 32.) Eco MEDNARODNI POMEN RUSKEGA JEZIKA Češkoslovaški minister za zunanjo trgovino dr. Antonin Gregor je izjavil češkim novinarjem, da je postala ruščina, zlasti po drugi svetovni vojni najvažnejši je-. zik za vse narode srednje in jugovzhodne Evrope. V zadnjem času se ruščina uve'javlja tudi v vseh državah na vzhodnih mejah Sovjetske zveze: na Kitajskem, Koreji, v Mongoliji in dr- Nabrežinski kamnolomi so oživeli Pogosto se čuje glas, da je kamnoseška industrija danes obsojena na propast: Vse kaže, da so takšni glasovi neutemeljeni. Vsekakor je obstoj vsakega podjetja, odvisen od možnosti prodaje izdelkov- Tako je seveda tudi s kam-narskimi podjetji. Res je, da danes nimajo nabrežinski kamnolomi takšnega zaledja, kakor pred prvo svetovno vojno. Avstro-ogr-ska država je bila nekdaj glavni odjemalec tega kamna. V tistih časih so tudi gradili velike palače, pri katerih do uporabljali predvsem nabrežinski kamen. Danes se le redko vidijo nove stavbe, ki bi bile grajene iz kamna. Graditelji gledajo predvsem na to, da bo stavba čim cenejša. Zunanjost je1 manjšega pomena. Zato mnogim zadostuje le ometano pročelje. Ker se pač danes skoraj ne grade palače iz kamna, se je zmanjšala proizvodnja kamnolomov v Nabrežini. Gibanje cen na debelo v Italiji V primeri z letom 1938 (osnova I = 100) so bile cene najvažnejšega I b’aga, ki Se prodaja na mednarodnem trgu, v Italiji naslednje: Povprečno Živila Blago žival. Blago rudninskega Splošni v mesecih in rast. izvora izvora indeks Januar 272 37 283.93 221.79 257.91 Februar 253.11 278.63 221.27 249.89 Marec 251.94 271.96 219.76 246.94 April 25’,62 269.58 211.14 242.85 Maj 249.61 267 60 204.73 239.14 Junij 244.73 259.00 197.63 232.25 julij 245.87 255.35 198.55 231.87 Avgust 248.48 256.46 201,04 233.99 Septemb. 252.84 259.49 201.06 236.28 Oktober 256.41 256.92 199.54 236.00 Podatki za oktober veljajo za j prvi teden. Razprede'niča je se-j stavljena na podlagi podatkov štu- | dijskega urada stanovske organizacije Coniindustria- Jugoslovansko pomorstvo se dviga Trgovinska mornarica in ladjedelnice ,Neue Zuercherzeitung’ (20. okt.) I je objavila v svojem trgovinskem delu pregleden članek o razvodu jugoslovanske plovbe in iadjede -ništva, ki se os’anja očitno na podatke -iz poučenega vira. »Gospodarstvo« prinaša od številke do številke poročila iz jugoslovanske gospodarske obnove; tako je svoje citateli e obveščam tudi o napredku jugoslovanskega brodarstva in Iadjede ništva. K'iub temu bomo povzeli iz švicarskega lista nekatere podatke zaradi boljšega pregleda. Reška ladjedelnica »Treči mai« je že zgradila vrsto modernih motornih ladij (»Zagreb« 3350 BRT, »Skoplje« 3100 BRT in »Sarajevo«, ki je še v gradnji). Omenjene ladij e pripadajo »Jugoslovanski linij siki plovidibi«, ki je najpomembnejše plovno podjetje v Jugoslaviji in ima danes 23 enot s tonažo 88.583 BRT- Največja njegova ladja ie »Radnik« (6665 BRT), zgrajena v ZDA. Za njo pride potniška ladja »Partizanka« s 6209 BRT. Za to družbo -bodo v Rotterdamu v kratkem dogra- dili še dve ladji (6062 in 6250 BRT). List še ne omenja, da je med tem časom motorna ladja »Srbija« (6250 BRT) že prispela na Reko- Drugo pomembnejše plovno podjetje »Jugoslovenska slobodna pio vidba« ima 14 ladij s tonažo 74.429 BRT. Največji parnik ie »Bioko-v o« s 5968 BRT. Njene ladje ne plovejo na rednih progah, temveč svobodno po potrebi, v nasprotju z ladjami »Jugosiovenske linijske plovidbe«. Ta je avgusta uvedla redne proge ,s Trstom in Hamburgom vsakih 14 dni. Po tonaži zavzema tretje mesto »Jadranska slobodna plovidba« z 8 ladij ami s skupno tonažo 32.245 BRT. Njena naj večja ladja je »Hr-vatska«, zgrajena v ZDA, ki obsega 7600 BRT; za njo pride petrolejska ladja »Jajce«. »Jadranska linijska plovidba« vzdržuje s svojimi manjšimi ladjami promet ob jadranski obali med Trstom iln Ulcinjem. Samo 4 njene ladje presegajo 500 ton- Sedež vseh omenjenih plovnih podjetij je na Reki. L. 1939 1951 Povečanje v 390.000 600.000 54 „/o 326.000 520.000 60 64.000 80.000 25 «/o 220.000 H P 400.000 H P 82 o/# 4.500 13.000 190 3,332.000 6,200.000 87 1,608 000 3,800.000 136 8.592 10.429 21 RAZVOJ JUGOSLOVANSKE MORNARICE V PETLETNEM NAČRTU Skupna tonaža Ladje dolge plovbe Obalne ladje Skupna pogonska sila Jadrnice Tovorni promet Potniški promet Dolžina pomolov Obnova Jugoslovanske mornari-1 ce je zapopadena v teh podatkih: j Na koncu leta 1945 je imela mornarica 38 ladij (dolge in obalne plovbe) g 64.176 BRT, sredi junija 1949 pa 45 ladij do)ge plovbe s skupno tonažo 165.257; temu je treba dodati oba'ne ladje »Jadranske linijske plovidbe« in jadrnice. Jugoslavija ne nabavlja ladij samo v inozemstvu, temveč jih tudi sama gradi- Sama gradi tudi že pomorske stroje. Najvažnejša 'ad-jedelnica je »Treči maj« na Reki, za njo »Vicko Krstulovič« v Splitu (s popravlja'nico v Kraljeviči), dalje ladjedelnica Martinolič v Ma’em Lošinju iln ladjedelnica v Pulju, ki gradi predvsem ribiške ladje. Podjetje »Brodospas« je dos’ej dvignilo iz morja 30 ladij. Na Reki je bil ustanovljen »Ju-goslovensfoi register brodova«. JUG.-HOLANDSKI DOGOVOR V Beogradu so bili med Jugoslavijo in Holandijo določeni kontingenti trgovinske izmenjave za dobo od 31. okt. do L nov- 1950. Obojestranska izmen1 ava bo dosegla vrednost 1.446,500.000 dinarjev. BLAGOVNI PROMET MED STO-JEM IN TURČIJO Trgovski glasnik železnic STO-ja 3e objavil nove predpise glede prevoza blaga med Trstom in Turčijo ki so bili sestavljeni s sodelovanjem jugoslovanskih bolgarskih, grških in turških železnic. Prevozne stroške do jugoslo-vansko-bolgarske meje plača pošiljatelj, dočim plača prejemnik ostale stroške. Ostali pogoji so, razen nekaj omejitev, isti kot jih predvideva . med\tarodni dogovor o prevozu blaga po železnici z dne 23. novembra 1933. TUJI DOLGOVI NASPROTI ANGLIJI Anglija se je med zadnjo vojno zelo zadolži'a, toda tudi druge zavezniške diržave so se zadolžile nasproti njej- Te države so dolžne Veliki Britaniji: Kitaj ska Francija Holandija Poljska Češkoslovaška Turčija ZSSR 12.237.000 funtov 100,677.000 funtov 42.855.000 funtov 57.500.000 funtov 26,950-000 funtov 29.214.000 funtov 33.120.000 funtov Prednosti zračnega prevoza. Prevoz pošte iz Nemčije v ZDA traja z letalom 2 do 4 dni z ladjo 22 do 24 dni, tiskovine pa potrebujejo celo do 30 dni-sladkanega kondenziranega mleka. Motorna ladja »Srbija« (6250 BRT). ki je bila zgrajena v Rotterdamu za »Jugoslovansko linijsko plovbo« na Reki Pročelja tržaških trgovin in ba- I rov ter drugih lokalov se neprestano olepšavajo. Zunanje kakor tudi notranje stene obdajajo s ka-menitimi ploščami, ki jih dobavlja predvsem Nabrežina. To je danes glavni pcsel večine nabrežinskih podjetij. Qni lastniki kamnolomov in kamnoseških de’avni c, ki si znajo pridobiti naročila, imajo na vsak način dcvolj dela. In naročil je dovolj, vsaj danes. Za zdaj ne kaže, da bi takšna naročila prenehala■ V Nabrežini je nekaj podjetij, ki so preobložena z naročili te vrste. Kakor pri vsakemi drugem obratu, tako je tudi tu procvit podjetja odvisen od podjetnosti lastnika in njega zmožnosti, da konkurira drugim. Poleg kamenitih plošč za oblaganje sten izdelujejo v Nabrežini v precejšnji meri tudi stopnice ifr kamenite okvire za velika st‘op-niščna vrata. Stopnice iz nabre-žinskega kamna so znane daleč po svetu. Nekdaj je bil Egipt velik odjemalec stopnic, izdelanih V • Nabrežini. Poleg dobave po načrtih določenih kamnoseških izdelkov za domači trg je kamnarska industrija v Nabrežini tudi usmerjena na inozemski trg. V inozemstvo ne pošiljajo izgotovljenih kamenitih izdelkov, temveč le velike kvadre nabrežinskegg, kamna. V Nabrežini je nami eč nekaj podjetij, ki lomijo kameyi le za izvoz. Ti kamnolomi nimajo kamnoseških delavnic- Kamen, ki ga ločijo v kamnolomu od. sk'adov, obdelajo samo s »špico«, da dobi obliko, primerno za izvoz. NATEČAJ ZA AMERIŠKE NAGROBNE KAMNE Kamen izvažajo predvsem v ZDA. Vsekakor si lastniki kamnolomov prizadevajo, da obnovijo vse stare poslovne -zveze z evropskimi in čezmorskimi državami. v zvezi z izvozom nabrežin-skega kamna v dežele onkraj oceana se je razširila vest, da je neka nabrežinska tvrdka poslala v ZDA manjvreden kamen, kar je seveda naročnik opazil in menda odpovedal nadaljnja naročila. Posredno zadenejo takšne pomanjkljivosti tudi vso 'nabrežinsko industrijo, ki uživa sicer po svetu Pravi sloves. Nabrežinski kame-narji želijo, da se takšen primer več ne ponovi. PRI ANGLEŠKEM NATEČAJU SO NABRE2INCI PROPADLI Da se je delo v nabrežinskih kamnolomih in kamnoseških delavnicah povečalo, nam priča tudi to, da se je število zaposlen ih povečalo. V januarju 1948. leta je delalo v nabrežinskih kamnolomih 118 nameščencev, medtem ko je danes zaposlenih približno 350 oseb. To število seveda ni veliko v primeri z razmerami pred prvo svetovno vojne. Takrat si je v Nabrežini služilo kruh z obdelovanjem kamna nad 2000 oseb! Zdaj je v Nabrežini v obratu osem podjetij. Ni dolgo tega, kar je pričel ponovno obratovati kamnolom arh. Radoviča, ki je nekdaj izvažala kame‘,1 tudi v Egipt. V teh kamnolomih lomijo tudi precej •redko vrsto kamna, nabrežinski »polžasti« gradbeni kamen. Na gosto je namreč prepreden z oka-meninomi hipuritov. Nabrežinski podjetniki seda) čakajo na izid natečaja za dobavo križev za pokopališča ameriških vojakov: Tega natečaja se je ude' težilo več velikih kamnoseških podjetij v Evropi. Za ta dela so bile predpisane štiri vrste kamna-Omenjeni natečaj je bil razpisan za dobavo 18.000 kamenitih križev, ki bi bili izdelani po načrtu, naročnika. Križi so namenjeni ameriškim pokopa iščem padlih vojakov v Italiji, Luksemburga Tripolisu ter še drugod- Natečaja so se udeležila nabrežinska podjetja kot celota. V kolikor je zna' no, so ponudili fiabrežinski podjetniki najnižje cene, vendar do danes še ni naroči’a. Gre za naročilo v vrednosti pri' bližno 200 milijonov lir- Z njim bi si nabrežinska kamnarska pod' jz tja zagotovila delo za eno leto. Tudi Velika Britanija je razpi' sala podoben natečaj. To naročilo bi bilo približno za polovico manjše naročilo kakor ameriško- Slo je za dobavo nagrobnih spornem' kov za pokopališča angleških vojakov v Evropi. Pri tem natečaju so propadli nabrežinski podjetni' ki. ker so postavili drugi kolika' renti ugodnejše dobavne pogoje■ ___________________ M- P- FUNT STERLING _ LIRA Italijanski denarnH urad je tv dal nove do očbe glede operaciji ki se nanašajo na menjavo funta šterlinga: Nove določbe so stopil v veljavo tudi na angloamerišken1 področju STO-j a dne L novembra' TRANZITNI PROMET ZOPET ŽIVAHNEJŠI V prvi polovici tega meseca so \ priplule, oziroma odplule iz našega pristanišča naslednje ladje: Ameriška ladja »Joseph Feuer« (7200 ton, New York) je izkrcala v silosu 9500 ton žita. Ameriška laldija »Dorothy Stevenson« (7150 ton, Wilmington Del:) je iztovorila prav Dam 10.000 ton žita. A-meriška ladja »Alaway« (6200 ton, New York) je pripeljala 3800 ton raztnega blaga. Ameriška ladja »Tyson Lake« (8200 ton, New York) z večjim tovorom raznega blaga. Ameriška ladja »T. I. Stevenson« (7000 ton, New York) je ob hangarju št. 63 v luki pri Sv. Andreju iztovorila med drugim tudi manjšo količino bakra v palicah. Italijanska ladja »Vesuvio« (7200 ton, Genova) je pripeljala 2000 ton raznega blaga, ki ga je deloma izkrcala v našem pristanišču, nato je odplula v Benetke z ostalim tovorom. »Maria Bibolini« (10.000 ton, Genova) je izkrcala ob molu 5 v luki pri Sv- Andreju večjo količino premoga. Tam je pristala tudi ladja »Carbonello A« (1600 ton, Genova), ki je vkrcala tovor lesa, namenjenega v Turčijo. Manjša motorna ladja »Alfonso Pellegrino« (600 ton, Bejnet-ke) je prispela iz Turčije z manjšim tovorom raznega blaga, »Triton M ari s« (4000 ton, Ravenna) je prispela iz Palestine z manjšim tovorom raznega blaga ter je ob hangarju št- 69 v luki pri Sv.. Andreju vkrcala les. »Marco Fosca-rini« (7000 ton, Benetke) je pripeljala iz Buenos Airesa 1000 ton raznega blaga, ki ga je iztovorila v hangarju št. 58. »Rovigo« (1900 ton, Ravenna) je priplula z manjšo količino raznega blaga. Italijanska ladja »Lamone« (3500 ton, Ravenna’) je naložila ob hangarju št. 69 tovor lesa, namenjenega, v Palestino. Nizozemska ladja »Venus« (3500 ton, Amsterdam) je izkrcala ob hangarju 65 predvsem železno rudo in manjšo količino bombaža. Ameriška ladja »Caribsea« (7000 ton, New York) je ob hangarju 64 izkrcala večjo količino žita. Švedska ladja »Atlantic Ocean« (4000 ton, Gòeteborg ) je izkrcala v luki pri Sv. Andreju naravnost v železniške vozove 702 toni zmrznjenega mesa, namenjenega ameriškim vojaškim silam v Avstriji. Ameriška ladja »Golden Eagle« (6200 ton, New York) je iztovori' la ob hangarju št. 55 1100 ton raž' nega blaga, v glavnem pa mast sojno olje, namenjeno v AvstrU0' Tudi ameriška ladja »Exford« (7000 ton, New York) je iztovorila ob hangarju št. 62 med df®' gim blagom večjo količino ma&‘ in sojnega olja v- sodih. Večji dol tega blaga so naložili naravno^ v železniške vozove, namenjene v Avstrijo. Ladja je priplubi v iv' ko Pri Sv- Andreju z dvodnevno zamudo zaradi kvara na dvigal sidra. Ko se je namreč usidrali nedaleč odjvaloloma, ni mogla ve^ dvigniti sidra. Dvigalo je popri' vila ladjedelnica pri Sv. Marki' Ameriška ladja »Christam« (7000 ton, New York) je v luki pri Sv' Andreju iztovorila večjo količin0 masti in sojnega olja v železnlil sodih naravnost v železniške v°‘ zove, namenjtfne v Avstrijo. Jugoslovanska ladja »SkopUe“ (3200 ton, Reka) je odplula z r(lZ' nim blagom v Aleksandrijo-goslovanska ladja »Žužemberk-11 (1500 ton) je prispela iz Bend”"' ma z 250 tonami bombaža. Ju9°. slovanska ladja »Sabac« je v pri Sv. Andreju naložila večji t0, v or lesa. Italijanska ladja »£n' !, co C.« (7200 ton, Genova) je spela iz Združenih držav z mini_ Šim tovorom raznega blaga. pleska motorna ladja »Rinald°<( (3000 ton, Glasgow) je prispel®, iz Lizbone s 630 tonami razne0® blaga. Italijanska ladja »Loredan (1700 ton, Benetke) je prip ® J* iz Turčije s 1220 tonami razne'J blaga. Ladja plovne družbe T’rtv’ kovič »Fariny Brunner« (2400 t°®' Benetke) je prispela prazna Benetk, vkrcala razno blago *el odplula v Aleksandrijo. Grška manjša ladja »Frankis< (800 ten, Pirej) je priplula iž čije raznim blagom. Italijan j. ladja »Barletta« (2000 ton. Be®e ke) je prispela iz Turčije z razrSa-blagom. »Laguna« 7500 ton, >>JV, vigazione Libera Triestina«, je iztovorila ob hangarju 58 bč® količino sladkorja kubanskega vora. »Forforose« (8000 ton, u nova), last Tržaškega T-.'oyda, naložila med drugim raznim b pom tudi stroje, namenjene Mombaso v Južni Afriki. ^ V prvi polovici tega meseci je tranzitni blagovni promet ,• koliko zboljšal v glavnem Z®1" pošiljk ERP v Avstrijo. p. Ameriška predstavništva OBVESTILO Ogljarje, ki še niso uredili zadev, ki se nanašajo na poslovni davek (IGE) za tekoče ali pretekla leta, prosimo, da se čim prej zglasijo v pisarni združenja. ** Zakonske določbe Uradni list ZVU št. 28 vsebuje toed drugim naslednje nove zakonske določbe: Ukriž 195 16. X- 1949) proglaša gradnjo železniške proge med' postajo Sv. Andreja in Zavljami za nujno potrebno in obče koristno-Načrt je v prostem vpogledu vsem Prizadetim v uradu železniške Uprave. Ukaz št. 58 je poveril službo varuha notarskega arhiva v Trstu notarju Juliju Paolina. Uradni list št. 29 1949 vsebuje ukaz št. 196 (7. X. 1949) o pomoči Za neprostovoljno brezposelne defovee. potni list z vizumom britskega ali ameriškega konzu ata. Ukaz št. 205 (26. X. 1949) Predpisi v prid tiska. Od 10. VIII. 1949 niso fakture, ki jih izstavljajo tiskarska podjetja za zastavljanje in tiskanje časopisov in Obvestilo št- 29 (14. X. 1949) do-'oča nove minimalne mezde za uslužbence podjetij, ki opravljajo prevoz blaga s tovornimi avtomobili za tretje osebe in ki niso včla- drugih periodičnih tiskovin, ki pišejo o političnih, sindikalnih a'i kulturnih zadevah, podvržene davku na poslovni promet; vendar se zneski, ki so jih davkoplačevalci že plačali pred 1. novembrom 1949 ne povrnejo. njeni pri strokovnih organizacijah: Med drugim so nove temeljne mezde neuradniškega osebja določene po naslednji razpredelnici: Dnevna mezda z l 1 ) u ■ ni i s Spisek predstavništev ameriških podjetij vseh vrst v Trstu dokazuje, da se ameriška trgovina ceda je bo j zanima za tržaško zgodovinsko in pomorsko središče. Tudi delo v zvezi s pošiljkami ERP gotovo privlačuje ameriške pridobitnike v Trst, ki ima tako ugodno zemljepisno lego za razširjenje poslov s Srednjo Evropo. Podonavjem in Balkanom. Prinašamo spisek glavnih predstavništev ameriških podjetij kakor ga je sestavila poročevalska agcncua AT1- 1. ACPI AFFILIATIONS Ine. — u’ Rismondo 1 (tkanine, kovine, kemični proizvodi, motorji itd-). 2. ANDREW LAGER and Co. (New York), Trst: Adriasped; ul. Torrebianca 21 (avtomobilskai oprema). 3. GENERAL MOTORS COMPANY (New York), Trst, Garaža Regina, ul. Coroneo 3 (avtomobili. oprema znamke Buick, Cadillac. Pontiac, Vauxhall and Bed-ford). 4. GAUGL and ZUMTHOR — Trst, poštni predhl 75 (jeklo, kemični izdelki). 5. AMERICAN EXPORT LINES Ine. (New York). Trst: A-driatic Shipping Co. — Adriatic Bedge, Nabrežje Nazario Sauro. . 6. AMERICAN PRESIDENT LI- a) Šofer avtomobila z nosilnostjo nad 35 st. s priklopnim vozom ................ 470 423 b) šofer razen pod točko a) in c)....... 435 392 c) šofer elektr tov. avtomobila in motorne prikolice ............................... 412 371 d) težaki.................................. 369 332 c) čuvaj no osebje ................... 342 — f) čuvaji, ki stanujejo v obratu ali okolici za 27 ur tedensko......................: tedensko 2.2?4 Plače nameščencev prevoznih podjetij S tem ukazom se obvezno socialno zavarovanje proti brezposelnosti razširja tudi na poljedelske delavce ter na pisarniške nameščence javne uprave, ki nimajo Zajamčene stalne namestitve. Višina prispevkov za obvezno socialno zavarovanje ter za dopolnilne dokladte se določi vsako leto s posebnim ukazom VU- Ukaz predvideva tudi izredno podporo (poleg normalnih, ki so že v veljavi) Za de ojemalce, ki imajo vsaj pet tedenskih prispevkov zs ročne delavce in enomesečni prispevek za Pisarniške uslužbence, vendar ima v tem primeru brezposelni delojemalec pravico do izredne podpore le če pripada družini, v kateri ni za o o.-' m noben dtouig član. Uradni "list ZVU št. 30 (1. XI-1949) vsebuje naslednje ukaze: Ukaz št. 200 (24. X. 1949) — Predpisi o praznikih. Ukaz št. 202 (25- X. 1949): nove Preglednice uradhe vrednosti proizvodov pod postavkami 558, 661 rP 767 za carinske tarife. Preglednice se nanašajo na nekatere kemične proizvede, dišeča olja, alkaloide in zdravila. Ukaz št. 203 (25- X. 1949): jam-stvo za izterjanje izrednega dav-na vojn» dobičke. Finančni in-endant 'afiko zahteva, da se vpi-v zemljiško knjigo, oziroma v Pristojni register obvesti o o odmeri, in zaseženiu vojnega dobička in dobička iz špekulacije, če ‘ma --javkcpilaičevalec nepremična oiovino ali premično im ovino, na-jjteto v čl. 2683 italijanskega dr-^avl-anskeiga zakonika. Terjatve države iz davka na vojne dobičke Pživajo prednostno zastavno pravico na premični in nepremični Ppovini davkoplačevalca. Ukaz št. 204 (22. X. 1949): Vstop Pa STO. Poleg listin, ki veljajo m vstop na ainigloameniško podate STO-ia in ki so predvideni v ukazu št. 181 (glej »Gospodar-.tvo« št. 53), služi za vstop v co-tudi potni list, ki ga je izdala Pa izmed držav, ki so vključene ERP (Avstrija, Belgija, Dan-jra' Francija, Grčija, Islandija, C'ka, Luksemburg, Nizozemska, orveška, Portugalska, Švedska, j, ma, Turčija, Velika Britanija, v A). Za osta1 e države ostane v 61J avi določba ukaza št. 181, po ^ateri je dovoljen vstop v cono ’ebam, ki posedujejo veljaven Specializiran de'avec v delavnici prejme 49.30 lir na uro, kvalificiran delavec 44.45, specializiran težak 41-95, navaden težak 38.65 lir. Vajencem pripada v prvem letu 20 odst. navedenih mezd, v drugem letu 30 odst., v tretjem 45 odst., v četrtem 60 odst. mezde kvalificiranih delavcev. Izredna doklada se p'ačuie po določbah, ki veljajo za neuradni-sko osebje v industrijskem sektorju. Redni delovni čas je 48 ur tedensko in ne več kot 8 ur na dan-Za de'avce pri delih, ki se prekinjajo, ali tiste, ki čakajo na delo ali 80 zaposleni s čuvanjem, znaša redni delovni čas 60 ujr tedensko ali največ 10 ur dnevno- za .osebje, ki potuje in je dodeljeno v izvenmestno službo, velja, kadar mora vozi’o prekoračiti tro-šarinsko mejo in kadar dotično osebje v celoti ali de'orna uživa doklado za prevozne stroške; 54 ur tedensko in največ 9 ur dnevno za ostalo osebje, ki stanuje v obratu ali v neposredni okolici in za katere sme znašati delovni čas 12 ur dnevno in največ 72 ur tedensko- Kadar to zahtevajo posebne izredne potrebe, je uslužbenec dolžan v mejah, ki jih določajo zakonski predpisi, delati tudi preko določenega urnika in ob praznikih. Za nadurno de o So določeni naslednji poviški na osnovne mezde: Nadurno delo podnevi ob navadnih dneh 25 odst.: nadurno delo ponoči 50 odst-; nadurno delo ob praznikih 65 odst.; nadurno delo ponoči ob p- aznikih 75 odst.; delo ponoči v izmeni 15 odst-; delo ponoči, ki ni v izmeni, 25 odst. Delavcem, ki so opravili redni delovni čas 9 ur dnevno, se zviša plača za opravljeno de o za 10. uro 10 odst. Osebju, ki potuje in je odrejeno na izvenmestno službo in ki mora zaradi s'užbe prenočiti ali se h a-nitj izven kraja pod let. a. pripada odškodnina 525 lir za v rak obrok hrane in 450 lir za vsak ) prenočevanje, ki obsega odškodnino za morebitno nadujrno delo. - Sms trn se, da :e osebje prisiljen d zaužiti obroke hrane izven pod;et a ko ie v neprekinjeni službi, med 12. in 14- uro, odnosno med 12. in 21. uro. V pomanjkanju električnega toka Tržačani si pomagajo sami Vprašanje redne dobave električnega toka je za. Trst vprav življenjskega pomena. Trenutno je Trst za malenkost na boljšem kakor na pr. Italija v našem mestu smo za zdai samo dvakrat na teden brez toka, medtem ko so v .Srednji Italiji trikrat; toda že dva dneva brez e’ektričnega toka, to Se pravi brez pogonske sile, pomenita za tržaško gospodarstvo hud udarec. (Novo omejitev so uvedli tudi v Franciji, ki er so po dvakrat na teden brez toka.) Od industrije živi danes v Trstu okoli ena tretjina- zaposlenega osebja. Električna energija- kot pogonska sila se danes mnogo bolj uporablja v industriji in obrti kakor nekdaj; pa tudi v gospodinjstvu je potrošnja večja-Neredna dobava toka pomeni prekinjanje de’a. Nekatera podjetja si pomagajo s tem, da naba- vijo lasten generator, dru-ga pa so prisiljena prekiniti delo- Ce je podjetje prisl jeno prekiniti delo, ne more pravočasno izvršiti naročil. Tako nastajajo vsemu gospodarstvu škodljive zamude. Nabava lastnega generatorja ni s finančnega vidika tako preprosta stvar. V najboljšem primeru gre za investicijo 1 dio 1.2 milijona lir, ako podjetje ali trgovina nabavi generator z Dieselovim motorjem, ki je najbolj praktičen- Bencinski motorji so manj donosni. Ob'astva gredo podjetnikom na roko s tem, da jim omogočijo nabavo goriva po znižani ceni; v ta namen si lahko nabavijo n. pr. bencin po 30 do 35 idr, medtem1 ko stane v prosti prodaji 108 'ir. Le -postopek za nabavo potrebnega dovoljenja od ACEGAT-a in, nakaznic za gorivo traja predol- N (New York), Trst: Henrik (Enrico) Sporco -in sin, ul- Rossini 2. 7. GDYNIA AMERICA LINE Ine. (New York), Trst: Trg Sv. Antona 1, kabe’: FRACOSULICH TRIESTE. 8. WATERMAN SHIPING STE- AMSHIP CORP. (New York), Trst: Adriatic Mercantile and Trading Co., ul. Sv. Katarine Sionske 1. 9. ALLTRANSPORT INCOR-PORATED (New York), Trst: SAIMA, ul. Gaiatti 2. 10. V. M. H. MULLER SHIPPING CORP. (New York), Trst: Tripcovich D.. Borzna ulica 3. 11. ITALIAN SHIPPING Co. (New York), Trst: Tergeslea, ul. Torreb-ianca 13. 12. PAN ATLANTIC CORP. (New Ycrk), Trst: Fr. Parisi. 13. SUPPERINTENDENCE Co. (New York), Trst SIPA. Trg Rdečega mosta (Ponterosso). Naročnike, ki še niso poravnali naročnine, obveščamo, da jo lahko nakažejo po poštni položnici za STO in Italijo: pošt. tek. račun 11-7084 za Jugoslavijo: ■f*. D. I. T. Ljubljana 6-1-90603-7 Opozarjamo naročnike v FLRJ, da smo bili zaradi zvišanja carinskih in /izvoznih stroškov primorani zvišati naročnino »Gospodarstva« na 250 din (polletna 130 din) počenši z 12. XI. 1949. Posamezna številka stane za Jugoslavijo 12 din. go, tako da so mnoga podjetja1 prisiljena delj časa nabavljati gorivo na svobodnem trgu, da bi delo ne zaostalo. Pri vsem tem je najhujše to, da ni upanja na skorajšnje zboljšanje današnjega položaja; kajti italijanske elektrarne, ki dobavljajo Trstu energijo, so v bistvu brez vodnih rezerv. Iz vseh teh raz'ogov so Tržačani pričeli misliti na graditev lastne električne centrale. Tržaški misiji ECA so izročili predlog, naj bi financirala zgraditev termične centrale. — Za pogon bi dovažali premog po morju. Najbolj pri rokah bi bil premog iz raških rudnikov v Istri- Z. Ugibanja o načrtih v Italiji Po nepotrjenih vesteh pripravlja italijansko finančno ministrstvo nov osnutek zakona- glede občinskih trošarin in ostalih v-irov dohodkov krajevnih ustanov. Vest bo zbudila veliko zanimanje, brez dvoma pa tudi zaskrbljenost, v krogih tržaških potrošnikov in proizvajalcev, ker se pobiranje trošarin na našem ozemlju izvaja na podlagi italijanskega sistema in italijanske zakonodaje. Točen obseg novega zakona ni še znan. Povišane naj bj, bile maksimalne odmere trošarine na blago, ki je že podvrženo tej davščini (električna struja, plin, vino, meso, toaletno milo itd.); po’eg tega pa naj bi pobiranje trošarine raztegnili še na mnogo dkugi-h potrošniških predmetov. Povprečno naj bi trošarine dosegle do 25 odst. vrednosti blaga. Trošarina bi Se nadalje pobirala, kakor še nikdar doslej, tudi na surovine, namenjene industrijski predelavi. Ta ukrep bi zlasti p-rizadel malo in srednjo industrijo, ki predeluje surovine za večje obrate. Novosti naj bi se uvedle tudi pri načinu pobiranja trošarin; medtem ko sedaj podjet- ja obračunavajo trošarine s pav- Leto Trošarina Indeks 1938 30.190.000 1 1947 565.010.000 18,7 1948 1.041.220.000 34,5 1949 955.618.000 31,6 1950 1.047.478.000 31,7 Da So trošarinski davki dosegli v primerjavi z vsemi ostalimi davki že visoko stopnjo, nam potrjujejo tudi naslednji podatki, ki se nanašajo na davčno obremenitev posameznega prebivalca tržaške občine v pogledu trošarine in ostalih občinskih davkov: Leto Mar. na 1 preb. Ostale davšč. na 1 preb. 1938 121 lir 125 lir 1947 2.097 lir 348 lir 1948 3.856 lir 597 lir 1949 3.539 lir 558 lir 1959 3.879 lir 679 lir šainimi dogovori, ki jih sklepajo -z občinskimi davčnimi uradi, nameravajo zdaj baje vpeljati obračunavanje na podlagi registracij ali predelanega blaga. To bi v znatni meri otežilo upravno poslovanje obratov in povečalo režijske stroške, kar bi Se seveda od-ažalo na ceni proizvodov pri prodaji. Namen novega zakona (ki bo verjetno vseboval tudi določbe o novih prispevkih v korist občin iz dlonosa državnih davkov) je očitno težnja, da bi se izravnale občinske finance, ki so povsod v kroničnem primanjkljaju. Postopek italijanske v.ade, ki sloni na ned iskrim in ir anem nalaganju davčnih bremen na vse potrošnike, bo brez dvoma izzval oster odpor, ki bo morda ublažil ostrino novega nalaganja. OBDAVČENJE V TRSTU Za- pravilno ocenjevanje položaja pri nas, kjer je prav sedaj v teku razprava o občinskih proračunih, navajamo v naslednji razpredelnici podatke o trošarini in o.-talih davkih v tržaški občini za leta 1938, 1947, 1948, 1949 ter 1950 (za zadnji dve leti predvidevanja); Ostale obč. davščine Indeks 31.371.000 1 94 031.000 2,9 161.252.000 5,1 150.911.000 4,8 183 4ti.000 5,8 Silno razburjenje je zbudil v tržaških obrtnih krogih sklep občinskega odbora, s katerim je bila osnova za občinski iiošarinski davek zvišana cd 100 na 150. Med organizacijami obrtnikov in ob'-: no je prišlo do hudega sporo, ki bi se bil kma^u zaključil pravim gibanjem obrtnikov. KI: ib temu vztraja občinski odbor pri svojem sklepu. Občinski primanjkljaj narašča Obračun tržaške občine se je zaključil v letu 1946 s 152 milijoni primanjkljaja. 2e naslednje leto je občihski primanjkljaj narasel na 1.8 milijarde lir, v letu 1948 pa na 2 milijardi 547 milijonov lir. Proračunska predvidevanja za tekoče leto so be’ežila 2 milijardi 840 milijonov deficita, vendar se je VU obvezala, da bo krila primanjkljaj le do 1.5 nv'ijarde lir- Primanjkljaj za leto 1950 bo znašal po proračunu, ki je na dnevnem redu sedanjega zasedanja občinskega sveta, 2 milijardi in 7 milijonov lir. Novi proračun je bil deloma objavljen tudi v dnevnem tisku. Zato bomo na tem mestu navedli le nekatere njegove značilnosti. Glavni, da ne rečemo skoraj izključni dohodek tržaške občine je donos občinskih davščin (1.7 milijarde 1-ir). Vsa občinska podjetja zaznamujejo znatne proračunske primanjkljaje (kopališča 25 milijonov — pri tem niso vključena morska kopališča; akvarij 4-8 milijona, klavnica 18 milijonov, stadion 2.3 milijona; občinski avtopark 78 mi ijonov). Aktivna je le uprava- ribarnice za 2.5 milijona ter mestno podjetje za reklamne -napise za 2 milijona. V pasivnem delu proračuna je najznačilnejša postavka o izdatkih za splošne stroške (1-4 mili- jarde), sledijo izdatki za sanitetno službo (621 milijonov), za šolstvo (488 milijonov), za javna dela (446) ter za socialno pomoč (416 milijonov). Pri tem moramo pripomniti, da je med javna dela vključeno le vzdrževanje cest (154 milijonov), kana izacije ih potekov (67 milijonov) ter mesti,ih vrtov in na-sadov (8 mili' nrmv). Pasivni del proračuna otežu:ejo predvsem izdatki za osebje. pri 1-7 mi ijarde celokupnih občinskih dohodkov znašajo namreč izdatki za mezde in plače kar 2 milijardi 104 milijone lir. Občinskih nameščencev je skupno 3643, od tega 1326 uradnikov ter 787 stalnih uslužbencev, ki ne spadajo v uradniške kategorije. Osrednja občinska uprava razpolaga s 1449 nameščenci. V sanitetni službi je zaposlenih 792 oseb, v tehničnem, oddelku 615. Za šolske potrebe ter kulturne ustanove vzdržuje občina 556 oseb. Uslužbenci mestnega podjetja ACEGAT-a niso vključeni v omenjene številke, ker ima to podjetje ločeno upravo in ločen proračun. Prav tako ni v občinskem proračunu postavke za mestno policijo, kf se je v primeri s predvojno številčno vsaj podvojila, če ne potrojila; službo mestno policijo, ki je podrejena conskemu predsedniku. s U zadnjem desetletju preteklegc Vi letja je začela tržaška veletrgo riUri Pešati, ker jo je jela izpod komisijska trgovina. Trza 1 komisionarji so pošiljali vzor ^ in kupovali poteim naročene ^a9o brez rizika. Vsa veletrgovi g ie bila večinoma v rokah Zv tlou-. Začelo se je čutiti tudi ob fr. L ieno tekmovanje Benetk, kje: gat?e Pričela trgovina zopet dvi‘ hic P0 zgradbi pontebske želez fošt- Z(lradi tega so zahtevali tr ;rj, U trgovci novo, krajšo zvezo : in ^fonimi avstrijskimi deželam je * lužno Nemčijo, kar so pozne T(,. udi dosegli. Zgrajena je nam Žec bila nova železnica iz Trsti S*. Kras, po dolinah reke Soče vaC£’ Save Bohinjke, skozi Kara i, k c in naprej proti Monakom Pr Ureteri severozapada in prot; a9i v smeri severovzhoda. ta. '‘kdiifnje neznatne naselbine po ),,jUn,'kem otočju so se začele po I t>0|l P° Kr. razvijati v važno sPi-llrni.slco mesto Benetke, ki je sle 0 P°d svojo oblast vsa istr-(cj °t>alna mesteca razen Trsta, ie vztrajno boril proti bene-Nadvladi in za obrambo svo-^Govskih koristi, ki so bile fol !)2“ne na njegovo slovensko kej-e' E>ro bi sv zagotovili krep-So oporo v tej težki borbi, so oic^žnčani leta 1382 podali pod avstrijskega orla. Cesar vj Crik UL je ukazal, da mora iti trgovina iz notranje Avstrije ZGODOVINSKO KRAMLJANJE RAZVOJ TRŽAŠKE TRGOVINE OB ZASLOMBI NA ZALEDJE na Trst. Ta ukaz je potrdil tudi cesar Maksimiljan I- in dodal, da mora tudi ogrska trgovina čez Ptuj na Trst in da morajo kranjski trgovci pošiljati svoja žita v Trst in jih tam za dva solda ceneje prodajali nego na drugih tržiščih. Ko je Začela beneška trgovina po odkritju Amerike propadati (okoli leta 1500 po Kr.), tedaj je bilo tudi Trstu laže tekmovati z njegovo mogočno sosedo; pri tem so ga avstrijski vladarji krepko, podpirali. Tržaško trgovino pa je še Precej ovirala turška premoč. Avstrijska vlada je morila upu libiti vse svoje sile za odbijanje tega nevarnega nasprotnika. Sele ko je bila turška sila po zmagi princa Evgena pri Senti in po mira « Karlovcih strta, je cesar Kirl VI. lahko posvetil vso svojo skrb za povzdigo avstrijske pomorske trgovine, ki je imela svoje središče v Trstu. V ta namen je najprej izdal patent 2- junija 1717, ki je določal najostreiše kazni za vsakogar, ki bi nadlegoval ladje njegovih državljanov. S tem je zadal sm-rtni udarec beneški nadvladi nad' Jadranom. Nato je dne 18. marca 1719 proglasil Trst za svobodno luko ih odredil, da ga z dobrimi cestami povežejo z zaledjem, t. j. z notranjimi avstrijskimi deže’ami. Izdal je več naredb glede skladišč za blago, carinarstva, trgovskega sodstva, luške službe in zdravstvenega skrbstva. Ustanovil je v ta namen tudi prvi pomorski lazaret v Trstu. Prizadeval si je zlasti, razviti trgovske pomorske zveze z Vzhodom, predvsemi z deželami na obalah vzhodnega Sredozemskega morja. Tržačani so mu za njegove zasluge postavili spomenik na g avnem trgu-Hči Karla VI., cesarica Marija Terezija; je nadaljevala Trstu koristno delo, ki ga je začel njen oče. Leta 1774 je izdala »politični navigacijski edikt«, s katerim ie uredila vso pomorsko trgovino v javnem zasebno-pravnem hi disciplinskem pogledu- Pospeševala je tudi izgraditev novih ladij. Pod, njeno vlado je bi'a ustanovljena tržaška borza. Izdani $o bili zakoni o trgovinskih odnosih, zlasti glede insolvenc in vseh mogočih prepirov v kupčijskv praksi. Določi'a je tudi »diferencialno carino«, t- j. da je bilo mogoče vse blago, izdelano v avstrijskih deželah in namenjeno za potrošnjo ali za predelovanje v Trstu, prevažati semkaj kot domače blago ne glede na prosto luko in nasprotno, da1 so imeli v Trstu izdelano blago za domače izdelke; tako ni bilo treba plačevati pri uvozu tržaškega blaga v notranje dežele sploh nikakšno ali pa le razmeroma zelo nizko carino. Zaradi teh za tržaško trgovino ugodnih zakonov je dosegel tržaški izvoz po morju že ieta 1766 vrednost 3,700.000 goldinarjev. To je bil tako velik uspeh, da so začeli .Tržačani železo, osoljeno meso, moko, vosek, vino, sukno itd-pošiljati celo v Ameriko. Kmalu nato so se razvile tržaške pomorske zveze tudi v Indijo in Kitaj-prihajafo v tržaško luko približno sko, tako da je bilo dvanajst ladij v službi te veletrgovine. Leta 1783 so za pospeševanje te veletrgovine ustanovili posebno družbo z glavnico 400-000 gold. Takrat je 6000 ladij na leto, ki so dovažale okoli 50.000, izvažale pa okoli 40 tisoč ton blaga. V dobi cesarja Jožefa II. so izpopolnili zlasti trgovinsko sodstvo; sklenili so trgovinske pogodbe z Rusijo, Turčijo, Italijo in z raznimi dtrugimi državami ter uvedli izvozne nagrade za platno, volne- ne in bakrene izdelke. Letni izvoz žita iz tržaške luke je tedaj Znašal okoli rhilijon mernikov. V drugi polovici 18. stoletja (od (1750 do 1800) je Trst postal eno najvažnejših križišč v Evropi, zlasti v trgovini z Levdifltom. Se bolj se je povzdignila tržaška trgovina po miru v Campo-formiju (1797); že v tem letu je dosegel promet v tržaški luki 7000 ladij. Denarni promet je znašal tedaj 17 milijonov gold■ na leto. Okoli 10.000 tujcev je prihajalo letno v mesto, ki je štelo komaj 30.000 prebivalcev. Zelo je trpela tržaška trgovina v dobi francoske zasedbe. Tako je leta 1830 vrednost vse uvozne in izvozne trgovine dosegla komaj 2.5 milijona gold. Po Dunajskem kongresu, ko so morali Francozi zapustiti Trst, si je zopet opomogel. V tej dobi (1820—1830) se je zlasti pomnožil uvoz egiptskega bombaža. Tedaj so stopili prvi okorni parniki v borbo proti jadrnicam, ki so od pamtive/ca nemoteno vladale na morju. V Trstu so leta 1836 ustanovili plovno družbo »Lloyd«, ki je že 18. maja 1837 odpravila svoj prvi parnik iz Trsta proti Carigradu. Ob koncu tega leta je imela družba že 10 parnikov, ki so redno pluli v Levant in Aleksandrijo- S-ueški prekop je omogočil ‘neposredno pomorsko zvezo med Tr- stom in Daljnim vzhodom. Že teta 1870 so začeli Lloydopi parniki voziti v Bombayt kmalu nata pa še dalje v Singapur, v Hong-Kong, in Kanton. Čedalje naraščajočo) trgovina v Trstu je tudi zahtevala vedno nove priprave za svoje redno vzdrževanje- Takoj ko je bilo okoli leta 1890 sklenjeno, da se odpravi svobodna luka, je avstrijska vlada poskrbela za to, da se razširi tržaška luka in da sz Zgradijo obsežna skladišča za neocarinjeno blago. Ke'r pa niso imeli za to dovolj proston'a, so odkopali strmi škorkljanški obronek nad železniško progo, zasuli plitvo morje in tako pomaknili novo luko daleč v morje. Morje so poglobili v novi luki (danes »Stari luki«) povsod {na 8.5 m, da bi lahko pristajale tudi velike ladje. Vse to delo je izvršila država od leta 1867 do 1881 ter potrošila zanj• 13.5 milijona gold- Kmalu pa se je pokazalo, da pristaniške naprave ne zadostujejo povečanemu prometu. Zato je državni zbor leta 1887 odobril še 4 milijone goldinarjev za razširitev luke. Zgrajenih je bilo 29 skladišč s prostorom 170.000 m-. Ko je bila odpravljena prosta luka, so priče'i izvajati prve načrte za industrializacijo Trsta. —od— Dnevni tržni bilteni zadnjik tednov ne prinašajo nobenih izrazitih novosti■ V blagovnem prometu prevladuje ponudba nad povpraševanjem. Cene so ostale v glavnem na prejšnjih točkah. Posli so še vedno zelo omejeni. Z velikimi težavami se borijo zlasti trgovci na drobno zaradi pomanjkanja likvidnega denarja. Podjetja, ki se bavijo s prekupčevanjem | na debelo, se pritožujejo, da so | morala postati prav za prav bankirji svojih odjemalcev, ki kupu-iejo le redkoktat v gotovini. Isti odnos se opaža tudi med prodajalci na drobno in potrošniki. Cene na drobno so se v znatni meri prilagodile položaju na tržiščih na debelo zlasti pa cenam proizvodnje. Sorazmerje med omenjenimi cenami na področju najvažnejših kmetijskih proizvodov ria tukajšnjem in bližnjih trgih ie Precej jasno razvidno iz naslednjih številk, ki smo jih izračunali na podlagi predvojnih in Povojnih cenikov glavnih poljedelskih proizvodov. Če -pripišemo cenam, ki so veljale v letu 1938. ■’ìrednost 1, lahko izrazimo povišanje cajn z naslednjimi številkami: Indeksi cen Obdobje V proizvodnji Na debelo Na drobno Leto 1938 1 1 1 Januur 1948 55 65 60 Maj 1948 56 63 69 lanuar 1949 60 68 66 Oktob. 1949 51 59 66 Iz navedenih številk vidimo od-7očno nazadovanje cen pri virih proizvodnje, precejšnjo, a sorazmerno manjšo pocenitev pri prodaji na debelo ter stalnost pri modaji na drobno. Razlika med cenami pri proizvodnji in cenami v prodaji na drobno, ki sp v normalnih razmerah suka okrog 25 odst., je p ostala zelo občutna. ** ŽITARICE Na tržišču žitaric vlada skoraj popolno mrtvilo. Cene pšenice in riža so osta' e ne-izpremeniene. Koruza se je neko'iko pocenila. Zadnje cene na bližnjih trgih Benečije so naslednie: pšenica I 6500 do 6600 za stot. II 6400 do 6550. III 6300 do 6400: koruza 4200 do -'■600; bela koruza 4100 do 4250: rž 2800 do 4000: ječmen 4300 do 4700; oves 4200 do 4500. ŽIVINA Neizpremenien je ostal po'ožaj na glavnih trgih živine. Ponudba re je znatno poveča'a pri goveji živini za delo. Nekoliko boljše cene beležijo mladi komadi. Zadnji ceniki živinskih trgov so naslednji: Rovigo: vo’i 230 do 245 za kg žive teže; krave 230 do 245, krave II 220 do 230; teleta 360 do 390; "Tasiči pitani 230 do 240; prašički '30 do 150; kokoši 430 do 450; rare 320 do 330: gosi 230 do 250; ' ajci 170 dio 180; kapuni 450 do 470 lir za kg. Parma: voli 200 do 250; krave I 180 do 240. II 100 do 140; biki 200 do 250; teleta 370 do 430; prašiči do 150 kg 220 do 240. nad 150 kd 240 do 260: prašički 130 do 160. MLEČNI IZDELKI Znatni uvozi danskega in ho-1 andskega masla so povzročili tudi na tržaškem trgu pocenitev masla- Na tržiščih ostalih mlečnih 'zdelkov prev'aduje mrtvilo. Za sire parmezan skesa tipa vlada malo zanimanja. Nekoliko so se n odira žili mehki siri razen gorgonzole. Zadhji ceniki v središču sever-ooita'ijanske proizvodnje Lodiju so naslednje: centrifugirano maslo 900 do 910 lir za kg (cene uvoženega blaga iste kvalitete se sukajo okrog 890 lir) ; parmezan I 1947 1350 do 1380, II 1947-48 1260 do 1300; ementhal 650 do 700 (švi-rarski ementhal prodajajo po 950 do 1000 lir na debelo) ; gorgonzo-'a 490 do 510 lir za kg- VINO Posli na vinskem trgu so nekoliko oživeli, vendar so cene ostale skoraj neizpremenjene. S abo bodočnost napovedujejo zlasti šibkejšim vinom. Ceniki nekaterih vinskih trgov so po najnovejših biltenih naslednji: Verona: valpo’icella za hl/stop. 450 do 485 lir; soave 470 dio 500; Bardolino 450 do 485; »Verona« 410 do 430- V Toscani prodajajo najboljša vina od 13 do 14 stop. po 8000 do 9000 lir za hi, od 12 do 13 stop. 7800, od 11 do 12 stop. 6000 do 7000. OLIVNO OLJE V proizvodnih središčih prevladuje ponudba' nad povpraševanjem. Potrjujejo se vesti o dobri oljčni letini. V Apuliji ponujajo olivno olje, ki vsebuje 2 do 3 stop. kisline, po 355 do 365 'ir za kg: olje od 5 do 8 stop, kisline po 320 do 325 lir za kg. Na trg prihaja že blago letošnje proizvodnje. LES SE KOPICI V prvih desetih mesecih letošnjega leta je ce'otni tranzitni promet čez tržaško pristanišče dosegel skoraj 400-000 ton. Uvoz lesa je znašal 209.500, izvoz pa 188.000 ton. Zaradi trajno večjega, uvoza v primeri z izvozom se blago kopiči v pristanišču. Novo skladišče na Proseku je dejansko brezpomembno. Na koncu pretek-i ega oktobra so znaša' e zaloge lesa: 31.420 ton v novem in 6025 ton v starem pristanišču; 1465 ton lesa je ležalo izven pristaniških prostih con. Tržni pos'i z lesom na notranjem trgu potekajo mirno in z nespremenjeno tendenco. Uvoz ogrevnega materiala iz Jugoslavije se je v zadnjih časih povečal. V tranzitni trgovini je nekoliko Mednarodna trgovina ne beleži že precej časa značilnejših dogodkov. Poslovanje mednarodnih tržišč je ostalo zaradi tega v glavnem na starih osnovah- Trenutna splošna tendenca cen ie usmerjena k zmernemu napredovainju, tako na področju poljedelskih kakor industrijskih proizvodov. Velike stavke industrijskih delavcev v ZDA, ki so znatno vplivale na nekatera tržna področja, so v glavnem končane. Na ameriških borzah so industrijski vrednostni papirji v porastu; nasprotno pa vlada na londonski borzi velika depresija. ** KOVINE Za tržišča barvanih kovin .ie značilna podražitev bakra na ameriškem trgu (od 17.5/8 dol. na 18.5); ni izključeno, da bo ta podražitev povzročila večjo trdnost tudi pri ostalih barvastih kovi- večje zanimanje za j el ovino in smrekcvi.no s strani odjema'cev z Bližnjega vzhoda, zlasti iz Egipta- Cene b’aga v tranzitu se sukajo po zadnjih cenikih okrog naslednjih kvotacij za kubični meter: j el ovina in smrekovina »tom-bante« 12.500 do 13.000 lir; tesani tramovi »u. Trst« 7500 do 8000; ne-obrobljena hrastovima 35.000 do 39-000; obrobljena parjena bukovina 31.000 do 33.000, ista neob-robljena 27.000 do 31.000; naravna bukovina 17-000 do 18.000, javor 28.000 do 30.000; bukove vezane | plošče 90-000 do 100.000 lir. Pred ostrejšo konkurenco na morju Kot znano, bodo kmalu stopile v ve’javo nove železniške tarife med Češkoslovaško, Avstrijo, Madžarsko in Trstom, glede katerih, so v teku mednarodna pogajanja. Severna pristanišča bodo verjetno odgovorila1 s protiukrepi. Zapadna Nemčija je n- p,r. že sklenila z Avstrijo pogodbo, po kateri bo del avstrijskega uvoza in izvoza prihajal in -odha'al čez Hamburg. V ta namen so že nakazali za plačevanje pristaniških us'ug 400.000 dolarjev. Podobne pogodbe so v načrtu tudi med zapadno Nemčijo ter Madžarsko in Češkoslovaško. Nedlavno pa so Se v Rotterdamu sestali avstrijski in holandski špediterji ifn razpravljati o možnosti usmeritve avstrijskega tranzitnega prometa čez holandska pristanišča. Tudi potiska pristanišča si zelo prizadevajo, da hi pridobila češkoslovaški 'n madžarski tranzit. Značilna je nedavna združitev vseh treh poljskih pristanišč pod enotno upravo; .s. tem ukrepom nameravajo Poljaki znižati režijske stroške ter tarife za pristaniške usluge. nah. Med temi so zlasti tečaji cen cinka precej krepki, medtem ko je ostal sviinec na starih kvota-cijah. Cin je na ameriških tržiščih’ po razvrednotenju funta šte-r-linga doslej padlel od 106 na 96 stotink dolarja za funt. Tržišča železnih kovin in železnih proizvodov niso v zadnjih časih zaznamovala izrazitih novosti. Svetovna proizvodnja bakra (brez SZ in vzhodnih evropskih držav) ie znašala v preteklem septembru 165.700 t. V istem obdobju so se svetovne zaloge te kovine znižale za 26.000 t v primeri s prejšnjim mesecem in dosegle tako 344-000 t. ZDA so v septembru pridelale 64.200 t surovega bakra. ŽITARICE Letošnji svetovni pridelek pšenice bo znašal po ameriških cenitvah 164.3 milijdna ton. Lani je pride'ek dosegel rekordno količino 172-4 milijona ton, predlanskim MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 9/X 24/X 7/X1 Pšenica (stot. dol. za bušel) 214 — . 118.— 215.25 117.75 210 25 118.25 NEW YORK 17.75 17.75 18.50 . 103,— 98.— 95— 17.75 13,— 13— 10,— 9.25 9.75 17.- 17,— 17— Nikel , 40,— 40.— 40— Krom (dol. za tono) 40.— 74 — 40— 74 — 39— 74— LONDON Baker (f. šter. za d. tono) . 140,— . 135.50 140— 136.50 153.— 149.50 . 116.50 106.50 106.50 . 185.— 185— 185— ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ 1. (talerjev za kantar) ... „ „Zagora“ I. „ „ ) ... 87.50 68.50 84.40 68.35 88.45 74.65 SANTOS Kava Santos C (kruzajrev za 10 kg) 131.50 149.20 145— BO)RZA VALUTE V MILANU 28. X. 10. XI. Min. Maks. Funt šterling 8.900 8.700 8.700 8.900 Napoleon 7.375 7.350 7.350 7.400 Dolar 662 650 650 662 Francoski frank 168 166 166 168 Švicarski frank 155 153 152,50 155 Funt št. papir Avstrijski šiling 1.675 1.600 1600 1.675 22 21 21 22 Zlato 1.110 1.110 1.100 1.120 BANKOVCI V CURICHU dne 8. XI. 1949 ÌDA (1 dol.) r 4,33 Anglija (1. f: št.) 10.70 Francija (100 fr.) 1,14 Italija (100 lir) 0,66 Avstrija (100 šil.) 13,50 ^ehoslov. (100 kr.) 1,30 Belgija (100 fr,) 8,65 Hòland. (100 fl.) 100.— Švedska (100 kr.) 70,— Izrael 1 f, št.) 9.25 Španija (100 pez.) 10,— Argent. (100 pez.) 33,— VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU Južna žefeznica Splošne zavarov. Assicuratrice Riun. Adr. Sic. Jerolimič «Istra-Trst» «Lošinj» Martinolié Premuda TripkovlČ Tržaški tramvaj Openski tramvaj Terni 1LVA Zdr. jadr, ladjedel. Ampelea Arrigoni 28 X. 10. XI.] Min. 2.255 6.230 830 1.860 1.980 580 8.000 1.450 3.565 6.910 580 1.010 254 235 215 800 1000 2.300 6.150 830 1.890 1.980 580 8.000 1-450 3.565 6.910 580 1.010 254 230 210 800 1000 2.255 6.150 830 1.860 1.980 580 8.000 1.450 3 565 6 910 580 1.010 250 229 210 800 1000 Maks. 2.348 6.240 835 1.890 1.980 580 8.000 1.450 3.565 6.910 580 1.010 262 239 215 800 1000 pa 156 mil. Predvojno povprečje 1935-39 letne proizvodnje pšenice je znašalo 162.6 mi', ton. Letošnji donos pšenice je torej manjši od ’anskega, vendar nekoliko večji od predvojnega povprečja. S tem se je svetovni položaj na področju oskrbe žitaric kljub porastu svetovnega prebivalstva že znatno zboljšal. VOLNA Proti vsakemu pričakovanju so v zadnjem času zaznamovala av-stra'ska tržišča volne nadaljnje podražitve, ki se nanašajo zlasti na blago boljše kakovosti. Tendenca avstralskih trgov krepi tudi cene na ostalih svetovnih tržiščih, zlasti na južnoameriških. Avstra'ija je v letošnji sezoni izvozila 1121 milijonov bal volne, v lanski pa nekoliko manj, t. j. 920 mi'i j ono v bal. Predvojno po-1 vprečje avstralskega izvoza vo'ne se je suka'a okrog 700 do 800 mil. bal. BOMBAŽ Ameriški državni odbor za bombaž ceni, da potrosi evropska industrija bombaža še vedno okrog 20 odst. surovine manj kakor v predvojnem obdobju. Uvoz bombaža se je znatno povečal le v naslednje države: Poljsko, Jugoslavijo, ItaHjo, Holandsko, Be’gi-jo, Romunijo in Španijo. Svetovna tržišča bombaža beležijo še vedno krepke cene zaradi zaščitnih ukrepov posameznih držav. V Egiptu so n. pr. prepovedali izvoz bombaža- s’abše kakovosti (Zagara, Ashmouni), ker nameravajo nameniti vso proizvodnjo domači industriji. Na egipt-skem trgu so trenutno z e’o aktivni nakupi Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije. Pred kratkim so bi'a predvidevanj a o pridelku egiptskega bombaža precej pesimistična (1,620-000 milijonov bal v primeri z 1,845.000 milijonov ba' lanske proizvodnje). Novejše cenitve pa predvidevajo, da se bo po količini letošnji pridelek precej približal lanskemu. KAVČUK Na svetovnih tržiščih kavčuka vlada že dolgo časa precejšnja depresija. V industriji gumija se je poleg tesa pojavi'a ostra konkurenčna borba- Na ameriškem no-tram-em trgu se je prav v zadniih tednih pojavila tendenca k podražitvi gumijastih izdelkov. Ta pojav bo lahko znatno vplival na nadaljnji razvoj -svetovnih tržišč kavčuka. SLADKOR Lanska s'adkoirna kampanja v svetovnem merilu je vrg'a 4 milijone 344.000 ton sladkorja. Ker je znašala potrošnja 'e 4.041 000 t. računajo, da je osta'o v zalogi okrog 300.000 ton, blaga. Dobri so izgledi tudi za letošnji pridelek sladkorja: 4,389.000 ton narrami predvideni potrošnji 4,050.000 ton-KAVA DRAŽJA Na borzi v New Yorku so cene kave zaoet poskočile v tednu, ki Se je zaključil v soboto 4. nov., • in sicer z okoli 7 stotink dolarja pri fulntu. Ta skok pripisujejo vestem o slabem pridelku v Braziliji- Podražitev bakra Po naredbi angleškega ministrstva za preskrbo je bila cena elek-trolitičnega bakra povišana od 392 na 428.4 amer. dolarjev za tono, cena surovega bakra pa od 308 na 336 dolarjev- Consolidated Mining and Smel'ing Company v Montrealu v Kanadi je poviša'a ceno bakra od 19 % na 20-35 stotink dolarja za funt. To se je zgodilo vzporedno s povišanjem cene v New Yorku. Re-vere Copoer and Brasg j e povišala ceno na 18-5 stot. dol. za funt surovega bakra. IZ HAMBURGA V NEW YORK ZA 381 DOLARJE VT Počenši z 10. oktobrom je »SAS« uvedla zračno z-veizo med Hamburgom in New Yorkom. Vsak ponedeljek odleti letalo ob 21-35 in prispe v New York naslednji dan ob 11.20. Tako je Hamburg dobil prvo neposredno letalsko zvezo s Severno Ameriko- Vozni listek stane 381 dolarjev povratni listek pa 685-80 dol. Ce se potnik vrne v teku 60 dni, ga stane vožnja v obe smeri 531.80 dolarja- Za prevoz blaga je določena tarifa 2.50 dolarja za 1 kg. Ce tehta pošiljka najmalni 45 kg, se tarifa zniža na 1.80 dol- Prevoznina za blago se v Nemčiji lahko plača v markah, za potnike pa samo v dolarjih- AvIopoUjelje S.T.A1-Đ.D. Trst, Ulica Moreri 7 - tel. 56-08 -Rojan Avtobusna postaja Trst - Biljaternica št. 3 - tel, 5125 Potniške proge z avtobusi : PROGA TRST—PIRAN Od 1. 7. 1949 Odhod iz Trsta (Avtobusna postaja) ; 6.—, 12.45, 16.30, 20.— (ob delavnikih) Prihod v Trst: 7.45, 9.45, 19— 20— (ob delavnikih) Nedeljski urnik ; odhod iz Trsta 8,— ; prihod v Trst : 19.30. Zvišanje delniške glevnice »SNIA VISCOSA« Na zadnjem izrednem občnem zboru je podjetje sklenilo zvišati delniško glavnico od 8.400 mil. na .16.800 milijonov lir z -izdajanjem 7 milijonov delnic po 1200 lir. Lansko leto je bi'a glavnica zvišana od 4. milijard 200 milijonov na 8 milijard 400 milijonov. A.G.I.P. AZIENDA GENERALE ITALIANA PETROLI je na zadnjem občnem zboru sklenila povišati svojo delniško glavnico od 1 na 2 milijardi in razpisati posojilo za 1,5 milijarde lir. IZVOZ ANGLEŠKIH AVTOMOBILOV Aln.g-leška avtomobilska industrija je v teku prvih devetih mesecev 1949 -izvozila oko' i 180-000 avtomobilov, nad 66.000 kam-ionov in avtobusov ter okoli 50.000 kmetijskih traktorjev — v skupni vredinosti 80 milijonov funtov. Za vsako vrsto avtomobilskih vozil je j bil izvoz letos večj.i kakor lansko | leto. Danes proizvaja angleška 'n' dustrli a okoli 395-000 avtomobilov ter 2ÌO.OOO avtobusov in kamio" nov. ANGLEŠKI IZVOZ V ZSSR Velika Britanija je v 'etu 1948 uvozila za 27-05 milijona funtov blaga iz ZSSR; uvoz v 'anskei'1 letu je narastel za 19.51 mili:ona funtov v primeri z letom 1947. Z druge strani je izvoz Velike Bri‘ tanije v ZSSR nazadoval od 12-21 na 5.31 mil. fuhtov. Iz ZDA je Ve'-ika Britanija uvozila leta 1948 za 184.44 mil- funtov b'aga, leta 1947 pa za 297.13 mil- funtov. Izvozili so Angleži v Ameriko 'ani za 66-16 mil. funtov, leta 1947 pa za 47.97 mil. funtov blaga. Glavni urednik LOJZE BERCE' Odgovorni urednik STANISLAV OBLAK Založnik Založba »GOSPODARSTVA« Tiskarna Založništva tržaškega tiska Olivetti Lexicon 80 scrìverà le parole del vostro avvenire La nuova rapida sicura macchina per scrivere da ufficio studiata per tutti gli alfabeti e per tutte le lingue del mondo FILIALE di TRIESTE •piazza Borsa 11 •TeL 5096 TELEFON 54-20 SOC. AH FABBRICA ACCUMULATOCI - MILi 0. 0. TOVARNA AKUMULATORJEV - Baterija vseli prednosti R. E. D. A. T. A. m. vigin' KOVINSKI USMERJEVALCI WESTINGBOBSE ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA ZA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČIN8 TRST, UL. FABIO SEVERO 5 FRANJO RUPENA & Ci d. z o. z. Uvoz - Izvoz TRST-VIA UDINE 15 - TELEFON: £™če *£}? Trgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, premogom, ogljem, drvmi za kurjavo Zaloga vina AvtoprevozniŠtvo Autopodjetje S.T.A.II- družb a z o. z. TRST-ROJAN - Ulica Moreri 7, tel. 56-08 Prevoz blaga s hitrimi prevoznimi sredstvi ♦ ♦ ♦ tene zmerne ♦ ♦ ♦ TRANSPORTNA DOVOLJENJA ZA ITALIJO IN JUGOSLAVI)0