Učiielfslci Tovariš Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana. Uredništvo In uprava: LJubl/ana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rač.11.197. Telefon 3112. VABILO na sejo širjega sosveta U. J. U. poverjeništvo Ljubljana, dne 6. oktobra 1929. Ker je postal širji sosvet na seji dne 22. septembra t. 1. v Celju vsled nujnega odhoda nekateiih iovarišev-predsednikov nesklepčen (oditi so morali zaradi šole, ker pozneje niso imeli zveze z vlaki), sklicujemo nadaljevanje seje za nedeljo dne 6. oktobia 1929 ob 8, uri v risalnico drž. moškega učiteljišča v Ljubljani. Dolžnost vseh predsednikov je da se udeleže seje ali pa pooblaste podpredsednike, da pridejo ti na sejo. Dnevni red glej v 5. številki Učit. Tovariša z dne 12. septembra 1929. U. J. U. — poverjeništvo Ljubljana, dne 25. septembra 1929. Andrej Skulj, s. r. Josip Kobal, s. r. poverjenik. tajnik. Težak položaj uiiteljstva na enorazrednicah in v hribih. llaterijalne, stanovanjske in prehranjevalne težkoče. — Položaj ob bolezni. — Težkoee ponka. — Težkoee Šolanja otrok. — Potreba posebnih doklad po ¿1,40. nrad. zakona za taka slnžbeua mesta. tedaj, ako v njem prevladuje zavest, da je na tem svojem mestu neobhodno potreben, da veliko koristi ljudstvu, ki je, čeprav tako samotno živeče, vendarle vredno in potrebno šolske izobrazbe. In ta zavest je pri vsem učiteljstvu moč* no ukoreninjena. Učitelj se odpove raznim udobnostim, da služi ljudstvu, da služi do* movini. Če se pa včasih oglasimo z enoraz* rednic in tupatam potožimo svoje gorje, se to ne zgodi zaradi tega, da bi zbudili usmi* ljenje in pomilovanje. Nočemo tega, ker od pomilovanja se ni še nihče zredil. Oglašamo se zato, da se ne bi pozabilo, da smo tudi mi enaki vsem osnovnošolskim učiteljem, ako* ravno smo na enorazrednicah, da imamo ena* ke pravice. Oglašamo se zato, da se ne bi zgodili več slučaji, kakor se je sledeči: Tovarišica*upraviteljica enorazrednice v hribih je ob priliki vpisovanja v srednjo šolo, privedla svojo hčerko, da. jo vpiše v prvi raz* red realne gimnazije v Ljubljani. Deklica je dovršila z dobrim uspehom peto šolsko leto na šoli, kjer poučuje mati*učiteljica. Ravna* teljstvo omenjene gimnazije pa je vpis od* klonilo, češ, zakon zahteva, da učenec(ka) konča štiri razrede osnovne šole z dobrim uspehom. Deklica pa je obiskovala le eno* razredno šolo, v kateri oddelki ne odgovar* jajo razredom na večrazrednici. Tako rav* nateljstvo. Kaj naj rečemo mi k temu? Res je, od* delki na enorazrednici ne odgovarjajo raz* redom, sobam na večrazredni šoli, pač pa od* govarjajo šolskim letom. Učni načrt pred* pisuje snov vsem tipom osnovne šole, in si* cer deljeno po šolskih letih. Ne oporekam, vem, da se snov na večrazrednicah obširneje obdela, vem pa tudi, da v bistvu in glavnih zahtevah znanja učni načrt ne dela tako ve* like razlike, da bi bil učenec radi tega, ker V »Učit. Tov.« štev. 24., dne 24. janu* arja 1929 je tovariš —lj. v članku »Enoraz* rednice« opisal in precej podrobno navedel razne materialne težkoče, ki jih mora nositi učiteljstvo enorazrednic. Stanovanja zvečine ne odgbvarjajo niti skromnim zahtevam. Prehrana je druga bo* leča točka. Učitelj*samec si mora pač sam kuhati, ker v mali vasici le težko dobi kmeta, ki bi bil voljan radi učitelja obedovati ravno opoldne in večerjati tudi ob gotovi uri. Tu narekuje čas obeda, večerje le delo, posebno v letnem času. Učitelj z družino, pa nahrbtnik na pleča in hajdi po končani šoli ob 4. uri popoldne v dve do tri ure oddaljeni trg, da prilezeš pozno v noč otovorjen kakor ži* vinče, utrujen od strmega pota, da se ti ne ljubi niti jesti. Seveda tu pa tam se naloži tovor za celi mesec vozniku, ki vozi »plohe« z gore. Temu je pa treba plačati. Torej te v vsakem slučaju živila stanejo vedno za nekaj odstotkov več nego tovariša, ki živi v dolini, kjer se mogoče poslužuje kake konsumne trgovine, kar je še veliko ceneje. Tako izgleda tisto »po ceni življenje v hribih«, kakor se glasi fraza, ki jo tolikokrat slišimo. Pa bolezen. Ponoči te zbudi otročji jok. Otrok leži v vročici in blede. Srce se ti trga, ker veš, da mu vsaj do dne ne moreš poma* gati. Ali naj greš v temni noči dve uri ali pa več po zdravnika? Ali ga dobiš doma? Ne preostaja ti drugega, kakor da strahoma pri* čakuješ udarca, ki ti je namenjen. In obisk zdravnika, in zdravila — četrtino plače pri* pravi. Težak je torej naš gmotni položaj, ve* liko je duševno trpljenje, ki ga prestaja tak učitelj samotar in treba je velikega samoza* tajevanja in veliko dobre volje, da človek v takih razmerah vzdrži. Vzdrži pa učitelj le je obiskoval enorazrednico, zapostavljen za onim, ki je imel srečo, da se je šolal na več* razrednici. V tem tiči tudi razlika med šol* skim delom učitelja zaposlenega v enem raz* redu z več oddelki in med delom učitelja, ki ima v enem razredu eno šolsko leto. Delo na enorazrednicah je veliko napor* nejše, ker življenje ne vprašuje učenca ko vstopi v svet, ali je obiskoval enorazrednico ali večrazredno šolo, ampak hoče od njega znanja. Učitelj se mora torej truditi in na* peti vse sile, da dobi otrok to znanje. Na cnorazrednici so zato težji pogoji, na več* razredni pa lažji. Učni uspeh po končani šol* ski dobi mora biti v bistvu enak. To je za* hteva učnega načrta. Vem iz lastne izkušnje, da učenec, ki konča četrto šolsko leto eno* razrednice, je sposoben za vpis v srednjo šolo, kakor je sposoben oni učenec, ki konča četrto šolsko leto na večrazrednici, ne glede na to, da se takega učenca, ki se pripravlja za vstop v srednjo šolo, še posebej priprav* Ija in vsak učitelj skrbi, da bo znanje takega učenca odgovarjalo zahtevam srednje šole. Radoveden sem, kaj pa dvorazrednice, tri* razrednice? Tudi v teh se poučuje v oddel* kih. Tudi v štirirazredni šoli se mora upo* rahljati pouk v oddelkih. Torej kateri tip osnovne šole je edino zveličaven in odgo* varja zahtevam za vpis v srednjo šolo? To moramo vedeti, da se bomo znali ravnati, da se nam v bodoče ne zgodi kakor omenjeni tovarišici. . Ker je ravnateljstvo v slučaju, ki sem ga navedel, res ravnalo po zakonu, tedaj moramo skrbeti, da bo šolska oblast izdala pravilno interpretacijo te določbe, ali pa, da se ta točka zakona spremeni v prilog nižje organiziranih šol. Če se to ne da spremeniti, naj se učiteljstvo seznani s tem določilom, ki dela razliko med enorazredno in večrazredno šolo. V tem slučaju bomo pač morali svoje otroke, ko dopolnijo šesto starostno leto, vpisati na kako večrazredno šolo v trgu in tam plačevati drago hrano, stanovanje itd. Torej novi plus pri naši »polni« blagajni. Ali če bo usoda zahtevala, jih odtrgamo kar materam od prs in jih damo v otroška zave* tišoa, zabavišča itd., da se pravočasno uspo* sobijo za življenje, ker mi tega ne zmoremo, ker smo na enorazrednici. Ali pa, lahka re* šitev, prestavite nas s celo družino v trge, mesta, sploh na večrazrednice. Torej k vsem spočetka naštetim težko* čam naj se pridruži še skrb, da moj otrok ne bo deležen onic pravic, ki jih ima otrok de* lavca, kmeta, obrtnika, ki živi slučajno v do* lini in poseča večrazredno šolo in to samo zato, ker sem jaz učitelj na enorazredni šoli, kjer se duševno in gmotno res žrtvujem. Da je to evidentna krivica, menda ni treba po* sebej razpravljati. Upam, da je bil navedeni postopek orne* njenega ravnateljstva v Ljubljani zmoten, ker je bila hčerka tovarišice pozneje brez vsakih težkoč vpisana na humanistični gim* naziji v Ljubljani. Ni pa to vseeno učen* ki, ki je kazala veliko večjo nadarjenost in ljubezen za študij na realni gimnaziji in ni to vseeno staršem, ki jim je s tem naprav* ljen križ čez načrt o bodočem šolanju in živ* Ijenju otroka. Zato sem se oglasil in mislim, da soglašajo s tem vsi tovariši(ce) enoraz* rednice. Ne pomilovanja, ne predpravic, le do* brot, katerih se lahko poslužujejo otroci v dolini živečih staršev hočemo. Želimo, da bi se tak slučaj ne ponovil več. F. K. Letni prejemki učiteljstva srednjih šol (brez draginjskih doklad) Letni prejemki učiteljstva osnovnih šol (brez draginjskih doklad) Službena doba (let) 1 Osnov, in polož. plača s 100 % stanarino 1 Specialna doklada Skupaj Suplent l.,2.fn 3. leto 6 200*— 2.400-— 8.600"— 3-5 10.560 — 6 240-— 16.800*— 6 11.820 — 6.240-— 18.060-— 7-8 13.020 — 6.240"— 19.260"— 9—10 14.100'- 6 240*— 20.340 — 1! 15.900'- 11.040*— 26.940*— g 12-14 17.100'— 11.040'— 28.140-- £ 15—17 21.300 — 11.040'- 32.340 — £ 18-19 23.700-— 11.040 — 34.740*— 20 24.900'— 11.040-- 35.940*— 21-23 26.100- 11.040-— 37.140*— 24-26 33.300*— 14.400'— 47.700-— 27 35.100-— 14.400-- 49.500'- 28-35 36.000-— 14.400-— 50.400-— Predmetni in strokovni učitelji imajo poleg prejemkov po uradniškem zakonu letno doklado Din 6240*—. Direktorji srednjih šol imajo za upraviteljske posle za Din 6240"— višjo specialno doklado profesorja. II. kategorija III- kat. (vrh ari«+ni. i r. del) s službeno dobo (let) Osnovna in poio-žajna plača s 100% stanarino s službeno dobo (let) Osnovna in polo-žajna plača s 100% stanarino 1-3 5.352-- 1-3 4.728*— 4-6 7.560*— 4-6 6.720 — 7-8 8.580'— 7-9 7.500 — 9 9.540'— 10-12 10.260'— 10-12 8.700*- 13-14 10.980'— 13—15 9.300 — 15 12.180'— 16-18 13.200 - 16-18 11.400 — 19-20 13.920— 19-21 12.000-— 21 15.720'— 22-24 16 680'— 22-24 12.600-— 25-27 17-640 — 25-27 13.320-— • 28-30 18 840-— 28-30 14.280-— 31 dalje 20.406*— 31 dalje 15.567-— Strokovni učitelji osnovnih šol poleg prejemkov po uradniškem zakonu nimajo doklad. Upravitelji osnovnih šol za upraviteljske posle nimajo dokad. LISTEK. MILOŠ VERK: Kmetsko-nadaljevalne šole. Razmotrivanja o metodičnem postopku v kmetsko*nadaljevalni šoli. Nauk o gnojenju v smislu teh izvajanj. Ko gradimo temelje splošni etični in strokovni povzdigi kmetskega stanu, se mo* ramo zavedati, da je od nas samih največ odvisna bodočnost kmetsko * nadaljevalne šole, kajti če se prvi poskusi ne bi obnesli povsem pozitivno ali pa celo ponesrečili, bi ponoven poskus zadel na mnogo večje ovire. Pripade nam torej častna, a težavna naloga, naloga polna odgovornosti pred narodom in bodočnostjo, da ustvarimo kmetsko*nadalje* valno šolo, ki bo imela v sebi toliko življen* ske sile, da bode rastla in cvetela in da je kakršnikoli pretresljaji ne bodo mogli več zrušiti. Bilo bi sicer zelo enostavno, če bi pavzirali sistem-sličnih šol onih držav, ki ka* žejo ogromne uspehe na gospodarskem polju ravno kot posledica nadaljnje izobrazbe kmetskega stanu, uverjen pa sem, da boste soglašali s principom, da bodi naša nadalje» valna šola res samo naša. Že narava sama kaže, da ni vsaka rastlina za vsak kraj, pre* bivaki posameznih pokrajin se razlikujejo po svojih osobinah, razlike med narodi so še večje. Ne rečem sicer, da ni potrebno pouče* vati ustanov v tujih državah in s pridom uporabiti, kar je uporabno pri nas in se ne da nadomestiti z enakovrednim domačim, to pa morejo biti le drobci, ki smo jih radi po* trebe ali še prej radi komoditete kupili. Vsa zgradba pa mora biti naslonjena na naš kmet* ski dom kot celoto, t. j. kmetski dom s pre* bivaki, običaji, tradicijami, goslopji, živino, posestvom, klimo, solncem, sosesko, sorod* stvom, občino, društvi, zadrugami, samo* upravnimi edinicami in slednjič mora biti zgradba naslonjena na narod in državo v ce* loti. Medsebojni odnošaji vseh teh činiteljev so pri nas v obče drugačni kakor pri sosed* njih in drugih narodih, vsled česar nastane odločilna potreba, da bodi naša kmetsko*na* daljevalna šola produkt študija vsega obsto* ječega in vsega potrebnega, in krij diferenco med obema. Res je pač, da smo se v tisočletnem su= ženjstvu morali navaditi na občudovanje tu* jega in skrivanje lastnega siromaštva in sra* mote. Še danes je menda nam vsem to v krvi. Ker se nismo znali, niti mogli dvigniti, smo se čudili tujčevi lastnini ,in sanjali o dobri* nah, ki so bile dosegljive le v sanjah ali ka* kor pravilno razsodi Cankar »Da se sanjati o zlatih gradovih in svetih nebesih, o grošu ne.« A mi gospodje in tovariši bi radi kmetu spravili v roke groš, zlati gradovi v oblakih naj se razblinijo in sanja naj ne, da more živ v nebesa. Ne skušajmo klatiti zvezd in zidati širokih cest po srečnih poljanah, ki jih ni, temveč obirajmo raje sadje naših dreves in zasipavajmo luže po domačem dvorišču. Naš narod ima svojih lastnih dobrin dovolj. Vzbujajmo in negujmo te, ne vsiljujmo mu tujih in uspeh bode siguren. Duševna in te* lesna kvaliteta našega kmeta je tolika, da obilo poplača trud za ustvaritev posebnega tipa kmetsko*nadaljevalne šole za naše raz* mere. Glavna faktorja vsake šole sta učitelj in učenec, a globoka duševna vez med obema, ki jo druži, je dobra metoda, slab učni po* stopek ju odtuji — razdruži, celo osovraži. Kdo naj poučuje na kmctsko*nadalje* valni šoli, je vprašanje, ki ga moramo rešiti mi učitelji sami in ki ga moremo rešiti le mf učitelji sami. Načelo bodi, da ne sme pouče* vati na nadaljevalni šoli učitelj, ki vsled ne* izkušenosti ali vsled slabih šolskih razmer rabi vse svoje moči za pouk v osnovni šoli, kajti vse izvenšolsko delo ne sme niti za trohico okrniti uspehov osnovne vzgoje ifi pouka. Prav primerna je torej odločba, da se v uvodne in strokovne tečaje sprejmejo le učne osebe z najmanj 5 leti prakse v osnovni šoli. Učitelj nadaljevalne šole ne sme biti živčno preobčutljiv. Kakor zdravnik ne išče kali bolezni na rdečih licih in rožnatih ustni* cah, tako tudi mi, ki hočemo pomagati lečiti bolehavo kmetstvo, ne smemo študirati kmet* skega vprašanja ne pri zeleno, ne pri belo pogrnjenih mizah, pri klobasi in litru, ne na Jurežu in gostiji, temveč tam, kjčr so rane, gniloba in trohnoba. Učitelj mora zaradi svo* jega smotra vedeti, kaj je v globini in za* krito, pogledati za kulise kuhinje, v gnojišče, v skrivne kotičke polne bacilov in mrčesa. Komur se to gabi, ne bode spoznal svoje na* loge v vsem obsegu in v vseh detajlih, torej se je naj ne loti. Za poučevanje na nadaljevalnih šolah je potrebna trojna priprava, širša, strokovna in ožja. Kot širšo pripravo smatram vse življe* nje, ki ga je učitelj od svoje rane mladosti do tega hipa preživel med kmeti, kmetskem miljeju. Mogoče se motim, zdi se mi pa moč* no, da je za poučevanje na nadaljevalni šoli res sposoben le oni učitelj, ki se je rodil v kmetski ali vsaj napol kmetski hiši, ki mu je torej v žilah kmetska kri in ga vsega še prešinja misterij občestva kmetskega doma. Le redek, zelo redek bo učitelj rojen v me* ščanskih razmerah, ki bo mogel uspešno de* lovati v vsem obsegu nadaljevalne šole. Ži* več v kmetski hiši je kmetski deček že v zgodnji mladosti spoznal kmetsko življenje v podrobnostih. Ne samo, da mu je znano vse o povprečnem manuelnem kmetskem delu, znane so mu tudi vse duševne kreposti in slabosti posameznika, obitelji, sorodstva in soseske, pozna tradicije, strasti in nagne* nja. Če tudi je tak deček zapustil dom in postal učitelj, vendar se je vsak vračal in se v vsaki kmetski hiši znašel kolikor toliko doma in zbiral utise, ki ga usposabljajo za reševanje kompleksa vprašanj kmetskega problema. Ta študij ni lahek, ker imajo pro* blemi skoro v vsakem malo večjem torito* riju drugo obeležje. In en sam človek je iz* redno komplicirana stvar, kjer z eksaktno vedo in s- številkami samimi ne opraviš niče* sar, vsaj dobrega ne. Reasume kapitlja o širši pripravi za učitelja na nadaljevalnih šolah bi bil ta, da se tega naj ne podstopi nihče, kdor ne čuti za to notranjega nagona in nima glo* bokega vpogleda v kmetski dom, ki temelji na dolgoletnih utisih in opazovanjih. Slednjič je potrebno, da učitelj nadalje* valne šole ne pričakuje preveč hvaležnosti naroda, mora biti pripravljen na eventualna nasprotstva in pikre opazke, in naposled ne sme upati na osebno*gmoten uspeh, ki bi bil primeren žrtvam in energiji, ki jo je treba vložiti v akcijo, ki naj bi bila uspešna. Kdor si je na jasnem o vsem tem in od* ločen, da v svojem kraju ustanovi nadalje* valno šolo, si mora oskrbeti elemente stro* kovnega znanja ter v to svrho obiskovati primerno dobo strokovne tečaje. Ti tečaji pa morajo nuditi zaokroženo snov vsake pa* noge v obliki današnjega viška v svrho ori* entacije inteligenta, večjo važnost pa je po* lagati na vse one elemente in eksperimente, ki imajo praktičen pomen za srednjega in malega kmeta in so torej osrednja sila za praktičen pouk na nadaljevalni šoli. (Dalje prihodnjič.) Nekaj misli po deveti glavni skupščini UJU v Zagrebu. spevki ali z drugim sodelovanjem. — Izvršni odbor apelira na učiteljstvo, da posveti tudi v tekočem letu Dačkemu domu zadostno pažnjo in mu nudi svojo pomoč, da bo mo< goče ta dom zgraditi. Izvršni odbor bo deloval kot dosedaj za zaščito zakonitih učiteljskih pravic. Ta za« ščita pa more obstojati le v mejah nastalih razmer v državi, ki so vsemu učiteljstvu znane. Izvršni odbor se nadeja, da se bo uči= teljska stalnost še nadalje skrbno čuvala kot potreba šole, države in naroda in da bo pogoj učiteljevega kulturnega delovanja. Za povečanje našega kulturnega delova« nja, zanimanje in akcije učiteljstva za velike sodobne probleme — predvsem za problem miru in mednarodnega pedagoškega sodelo« vanja, bo vzdržal Izvršni odbor vse dosedaj dosežene zveze s Slovansko učiteljsko zajed« nico z Internacionalno federacijo, a skušal bo pridobiti tudi nove, v kolikor bode to za« htevala gori označena smer. Želimo, da bi bilo letošnje leto, kot de« setletnica našega Udruženja plodonosno in bi moglo zaznamovati posebne uspehe v re« formi našega Udruženja in v okrepitvi naših društev; ravnotako želimo, da bi prežel duh edinstva in sporazuma, ki je manifestiral na glavni skupščini v Zagrebu, vse učiteljske vrste po vsej državi. S temi idejami pozdrav« lja Izvršni odbor učiteljstvo in ga poziva, da deluje v smeri medsebojnega podpiranja. Izvršni odbor. — Predavanja o agrarni banki in kmetijstvu. Mnogo tovarišev je izreklo željo, da priobčimo izvleček tozadevnega poročila iz .»Vremena«, ker mora učiteljstvo ponekod obvezno predavati o tem. Da ustrežemo tej želji, preskrbimo izvleček za priho"dnjo*stevilko »Učit. Tovariša«. , — »Popotnik« izide vsled poznega pričetka šolskega leta v dvojni številki okrog 10. oktobra, kar naj blagovolijo upoštevati čitatelji in so-trudniki. Uredništvo. — Nova pravila UJU (projekt), ki so jih prejeli vsi predsedniki okrajnih učiteljskih društev pov. UJU — Ljubljana in člani ožje« ga sosveta morajo biti gotova do 15. oktobra, da jih ta dan poverjeništvo predloži Izvršb nemu odboru UJU. Širji sosvet je sklenil na svoji seji dne 22. t. m. v Celju, da morajo vsi predsedniki in člani ožjega sosveta po« slati poverjeništvu svoje izpreminjevalne predloge do 1. oktobra t. 1. Na poznejše predloge se ne bo oziralo ter izdela poverje« ništvo predlog za sejo ožjega, oziroma šir« jega sosveta samo na podlagi izprememb, ki bodo predlagane poverjeništvu do 1. okto« bra t. 1. — Akcija za Jugoslov. Dački dom v Beo« gradu. Iz »Narodne Prosvete« je razvidno, da se je započelo z živahno nabiralno akcijo za Jugoslov. Dački dom v Beogradu. — Pri vsej akciji pa je opaziti hvalevredno dejstvo, da poleg šol. učiteljskih društev in posamez« nlh učiteljev, prispevajo za ta dom večje vsote tudi ljudje in korporacije izven uči« teljskih vrst. Tako je darovalo sodišče ob« čina Beograd 50.000 Din, neki industrijalec v Beogradu 1000 Din, občina Debeljača 500 Din, neka gospa 500 Din itd. — Iz navedenih vsot se vidi, da se v Beogradu interesirajo tudi drugi za učiteljske ustanove. — Če bi bilo tudi v Sloveniji tako, bi gotovo že stala Učiteljska domova v Ljubljani in Mariboru. — Državni nastavljenci In upokojenci — odtegljaj (kuluk) za oktober 1929. Za kritje stroškov pri gradnji in vzdrževanju samo« upravnih cest se odtegne v mesecu oktobru 1929 vsem aktivnim državnim nastavljencem kakor tudi upokojencem od aktivnih prejem« kov (brez stanarine in doklad) in od pokoj« nin (brez doklad) znesek za 1/4 dneva v smi« slu čl. 38. izakona o samoupravnih cestah. — »Urad. list« št. 60/247 z dne 10. junija 1929, razpisa ministrstva za gradbe št. 15.209, ex 1929 in odloka fin. ministrstva D. 1R. br. 130.055 z dne 13. avgusta 1929, ker vsi dr« žavni in v tem členu navedeni javni nastav« ljenci plačujejo osebno delo v denarju. — Nemške in druge šole v naši državi. (Iz tajniškega poročila CMD.) Dočim je taj« nikovo poročilo na lanskoletni glavni skup« ščini omenjalo, da imajo naši Nemci 35 šol, v katerih se vrši pouk v nemščini, je to šte« vilo letos (šolsko leto 1928./29.) narastlo na 40. Te šole so: Apače deška in dekliška, Sto« govci, Lokavec, Št. Ilj, Maribor deška in de« kliška, Fikšinci in Kramarovci v Prekmurju, Jesenice na Gorenjskem, Črmošnjice, Laze, Poljane, Smuka, Štale, Podstenice, Dolenja Topla reber, Vrčice, Planina, Borovec, Ko« čevje, Koč, Reka, Koprivnica, Livold. Mo« zelj, Nemška Loka, Polom, Stara cerkev, Stari log in Štalcarji; razven tega je nemška šola v Ljubljani ter povsem nemške šole, na ..katerih se morajo učiti tudi slovenski otroci, v naslednjih krajih na Kočevskem, Gotenica, Grčarice, Onek, Ovčjak, Reichenau, Spodnji Lqg, Stari breg, Svetli potok in Verdreng. Vi« dimo tedaj, da je tako severna meja povsod, kjer je kaj pravih Nemcev, oskrbljena z nemškim poukom, posebno pa še kočevski otok. Od 10 povsem nemških šol ima le ona v Spodnjem logu nad 40 učencev, nikjer pa ni nad 40 Nemcev na eni izmed omenjenih šol, kar nam kaže naslednja razpredelnica: nemška število število skupaj šola v Nemcev Slovencev Gotenici 33 2 35 Grčarice 30 8 38 Onek 32 — 32 Ovčjak 9 3 12 Reichenau !6 — '*— 16 Sp. Log 38 3 41 Stari breg 31 2 33 Svetli potok 19 2 21 Verdreng 20 8 28 Ljubljana _39 — 39 Skupaj 267 28 295 Povprečno ne pride torej na eno gornjih nemških šol niti polnih 30 učencev, od kate« rih je pa zopet 10% Slovencev. Zanimivo je nadalje dejstvo, da se je na nemških šolah pomnožilo tudi število učiteljev Nemcev, in sicer od 20 lanskega leta na 21 v šolskem letu 1928./29. To je potrebno poudariti po« sebno še zaradi tega, ker vidimo onstran Snežnika zadnje slovenske učitelje na poti v notranjost Italije in ko koroški mogotci nočejo sprejeti več nobenega slovenskega učitelja v službovanje ter je edini učitelj Slovenec na Koroškem zaposlen še vedno na povsem nemškem ozemlju. V Prekmurju imamo nadalje še 16 osnovnih šol, kjer se madžarski otroci lahko podučujejo v mad« žarščini. — Učiteljstvo mariborske oblasti je da« rovalo za svoj bodoči dom v Mariboru od plačila razlik nad 25.000 Din. Lepa je ta vsota in vsa čast tistim, kateri so pripomogli do tako po voljnega uspeha! Kakšne občutke imajo neki tisti, (katerih je — žal — še ved« no lepo število), kateri so stali ob strani, ko smo mi nosili kamenje in opeko za svoj dom? Ker pa prihajajo še zapoznela vplačila darov od razlik, prosi U. D. vse tiste, ki še niso poslali že pobranih doneskov, da jih pošljejo vsaj začetkom oktobra, ker moramo zbirko zaključiti. Kdor bi rad daroval, pa nima položnice, naj sporoči po dopisnici in se mu jo pošlje. — Usposobljenostne preizkušnje za osnovne šole se prično na moškem učitelji« šču v Ljubljani dne 4. novembra 1929 ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji se naj predlože po običajni uradni poti pravo« časno pristojnemu sreskemu šolskemu nad« V Zagrebu se nas je zbralo lepo število Ujeujevcev, nekaj nad 3000. Tri dni, neka« teri celo štiri dni, smo čakali, kako se bo razčistilo od prvega trenutka napeto ozrač« je, — Srbi zapuste skupščino. Ali Slovenci ostanete? Kako se zadrže Hrvati! — To se je ponavljalo od zore do mraka — od mraka do dne, v dvoranah, na hodnikih, na ulicah, v lokalih — torej javno; za kulisami zase je debatiralo, bojevalo in reševalo. Množice so prihajale v dvorano, čakale; odhajale, pri« hajale, čakale nestrpno kaj bo; ali naj od« idejo, ali naj še čakajo, kaj se bo rodilo tam v stranskih prostorih. Tri dni je trajal porod in tretji dan 18. avgusta ob 12. uri dopoldne je bilo množicam naznanjeno, da niso bile bolečine zaman, ker se je znova rodil stari odbor. Kdo bi zameril množicam, da so ner« gale in kdo posameznikom, ki so v polni dvorani brez voditeljev vstajali in hoteli z govorniškega mesta tolmačiti prikrita čuv« stva množice, a jih je množica sama pod vplivom tajnega razpleta situacije v stran« skih prostorih prisilila k molčanju. Lepo je bilo in dobro je končalo v Za« grebu. Toda še lepše in še boljše bi lahko preživeli čas v Zagrebu, ki je marsikaj nudil v kongresnih dneh, ako bi bil program malo bolj srečno sestavljen in bi bili vsi prepri« čani, da se je treba na glavno skupščino pri« pravljati že prej — že leto dni poprej. Na pr. šolska razstava v meščanski šoli na Kaptolu. Zelo je bila zanimiva in učitelj bi moral imeti časa, da si jo ogleda, da pri« sostvuje objašnjevanju razstavljenih pred« metov v posameznih oddelkih in iz posa« meznih krajev, ali vse se je zavleklo, da niti za otvoritev ni bilo več primernega časa, za ogledovanje pa ga je kar zmanjkalo. Delo in trud za razstavo, ki je imela namen poka« zati razvoj hrvaškega šolstva, pa sta zaslu« žila več poudarka, več zanimanja in več stvarnega proučevanja. Lanska glavna skupščina v Mariboru in letošnja v Zagrebu sta pokazali, da dobivajo naše glavne skupščine večji razmah in širši pomen — poleg stanovsko organizatoričnega tudi šolsko prosvetni. Soloint vesti, VSEMU ORGANIZIRANEMU IČLAN« STVU UDRUŽENJA JUGOSLOVENSKE« GA UČITELJSTVA! Izvršni odbor UJU smatra za svojo prvo dolžnost, da pokaže organiziranemu učitelj« stvu vse države smer svojega dela v tekočem letu in v splošnem očrta svoje mišljenje o nalogah, ki čakajo v tem trenutku učiteljstvo. V kolikor je o teh nalogah sklepala že letošnja glavna skupščina UJU, bo Izvršni odbor deloval z vsemi silami na to, da bodo sklepi skupščine tudi -izvršeni. Posebno paž« njo bo posvečal onim sklepom in stremlje« njem, ki se tičejo reforme našega Udruženja in sprejetja novih pravil, a z ravno tako vestnostjo bo izvrševal ostale dolžnosti gle« de obrambe interesov učiteljstva in šole. V izpolnitev teh važnih dolžnosti ima Izvršni odbor toliko več zaupanja, v kolikor se zave« da, da ga podpira vse učiteljstvo, ki mu je izreklo z znanim bratskim sporazumom na zagrebški skupščini soglasno zaupanje. Izvršni odbor je že podvzel gotove ko« rake in bo podvzel še druge, da izvrši svojo glavno nalogo — sprejetje novih pravil Udru« ženja. Letošnje poslovno leto hoče izkoristiti v tej smeri, da se bo potom časopisov in zborovanj in na podlagi stališč posameznih sekcij ugodilo težnji, da bodo bodoča pravila pravi izraz učiteljske misli ter da bodo pri« Začetnica za Koroške ljudske šole. Spisal Walter Maklin. Podobe iz začet« nice »Kinderwelt« od Norbertine Bresslern« Rath. Leykam=Verlag, Pädagogische Abtei« lung, Graz 1929. V republiki Avstriji je šolstvo v zad« njem desetletju in že prej tako napredovalo, da si je pridobilo uvaževanje tudi pri vna« njih velikih državah. — Človek bi mislil, da so blagodati novih smeri deležni vsi kraji v republiki in da vse učiteljstvo dobro pozna in tudi uvažuje te smeri. Ko pa smo pregle« dovali zgoraj omenjeno začetnico, se nam je usiljevala misel, da sestavitelj knjige ali ne pozna ali pa noče upoštevati novih smeri vkljub učnemu načrtu iz leta 1926., ki od« ločno zahteva čitanje le v učnem jeziku, pi« sanju pa odkazuje mesto poseben odstavek z lastnim smotrom, saj je knjigo zasnoval tako, da pričenja z malimi pisanimi črkami, nadaljuje z velikimi ter pride nato k tiska« nim črkam. Začetnica je torej taka kakor večina začetnic, ki smo jih doslej rabili po naših šolah, le s to razliko, da ne prinaša ti« skane črke vzporedno s pisano. Proti pisalno«čitalni metodi se pri nas sicer niso oglašali, pač pa je imela drugod dosti nasprotnikov. Ti so jo hoteli zamenjati s čitalno«pisalno metodo, zakaj spoznali so, da je ta metoda bližja splošnemu principu »od lažjega do težjega«, pa tudi to, da je zahteva med obema tehnikama, čitanja in pisanja, različna, ker hoče prva duševnega dela, druga predvsem ročnosti. Sestavitelj se na vse to ni oziral, zato v knjigi ni novodobnih smeri, ki zahtevajo, da bodi otrok samodelaven, pouk ukupen. Po pričujoči knjigi ni mogoče izrabljati črk vse« stransko, kar bi učenca sililo k samostojnemu Ali ni priporočljivo, da se s tega stali« šča že sedaj začnemo pripravljati za bodočo glavno skupščino, ki bo leta 1930. v Beogra* du? Na seji poverjenikov v Vinkovcih je že bil sprejet predlog, da bodi leta 1930. v Beo« gradu državna šolska razstava, ki naj pokaže razvoj osnovnega šolstva v vsej državi po posameznih pokrajinah. Na letošnji glavni skupščini v Zagrebu pa je bil storjen sklep, da morajo v tem šolskem letu izdelati pover« jeništva nova pravila UJU. ki morajo priti na dnevni red glavne skupščine v Beogradu leta 1930. Imamo torej za 10. glavno skupščino, ki bo jubilejna skupščina — dve važni točki dnevnega reda, 1. Razvoj šolske prosvete v 10 letih — z državno šolsko razstavo. 2. Pravila UJU. Prva točka šolsko kulturna in druga točka stanovsko organizatorična! Množice, ki se bodo zbrale v Beogradu, ne bodo mogle ničesar rešiti in bodo zopet le zapravile dragoceni čas, ako se ne bo uči« teljstvo po poverjeništvih že sedaj pričelo pripravljati na ti dve glavni točki — in ako ne bo vodstvo UJU pravočasno pripravilo in dobro organiziralo, kar je potrebno za striktno rešitev obeh točk. Kot eno glavnih pa navajam misel, da se mora že učiteljstvo samo po poverjeni« štvih opredeliti, da bo sodelovalo pri sta« novsko organizatoričnem ali šolsko prosvet« nem programu. Delavce za stanovsko orga« nizatorična dela naj določijo poverjeništva po svojih učiteljskih društvih že pred po« krajinskimi skupščinami, prav tako tudi de« lavce za organizacijo šolsko prosvetnih del. Ako se bo delo tako že doma pripravilo in bodo delavci, poročevalci in tudi glavni de« baterji pravočasno določeni, bodo naše skupščine uspešne. Množice učiteljstva in prijateljev šole se bodo pod spretnim aranž« manom pravilno porazdelile — organizacija bo rastla na slogi in ugledu — narodno šol« stvo pa bo dobilo še večje priznanje tu in inozemcev. Anton Skala, Maribor. pomogla k novim uspehom, slogi in napredku naše zajednice. Da bo pa mogel izvršiti te važne naloge, želi Izvršni odbor, da ga vse učiteljstvo ra« zumeva v stremljenjih in podpira. Vsak član bo vršil to dolžnost napram Izvršnemu od« boru in napram učiteljstvu, ako deluje mar« ljivo na okrepitvi naših društev, na kultur« nem podvigu in duhovnem zbližanju član« stva, ako čita in širi stanovski tisk in deluje na to, da se organizira tudi ono učiteljstvo, ki dosedaj ni organizirano. Naš tisk mora biti ogledalo stanovskega in kulturnega delovanja učiteljstva. Izvršni odbor želi, da se učiteljstvo še intenzivnejše oprime duhovnega dela, da naša stanovska glasila vsebinsko obogatijo in pridobijo večje število sotrudnikov. Smer pisanja v našem tisku, v kolikor ta izvira od Izvršnega odbora in od oseb, ki jim je tisk poverjen, bo ozna« čena s sklepi in mišljenjem odbora samega, a tudi vsako drugo mišljenje, ki bi bilo ob« jektivno in sestavljeno v mejah tiskovnega zakona, sme biti objavljeno v stanovskih listih. V tem oziru stoji Izvršni odbor na sta« lišču polne svobode besede v stanovskem tisku. Delo za Dački dom, ki bo prva lastnina vsega učiteljstva v glavnem mestu države, bo nadaljeval Izvršni odbor z isto vnemo kot oni, ki so ga začeli. Zahvaljuje se njim, ka« kor tudi vsemu učiteljstvu. ki je pripomoglo k začetku tega dela, bodisi z denarnimi pri« delu, ko bi sestavljal črke iz paličic, polkro« gov, krogov itd. (Antiqua), saj je znano, da ima otrok že ob vstopu v šolo razne risalne zmožnosti za preproste oblike, ki jih je treba izrabiti, in da si otrok po čitalno«pisalni me« todi lahko igraje prisvoji velike tiskane črke. Še to bi omenil: Ob čitalno«pisalni metodi, kjer otrok aktivno sodeluje (sestavlja, riše itd.), se mu razvijajo mišice prstov, kar je gotovo potrebno, preden pride do vezane pi« save. In tudi v tem oziru je uvaževanja vre« den princip, »od lažjega do težjega« in pa ekonomična izraba časa, kar je po metodi v tej knjigi manj mogoče. Slike v knjigi so prav čedne, kakor je čeden tisk, papir in vsa druga oprema. Pra« vim, da so slike čedne. Drugo pa je vpraša« nje, kakšen vtisk bodo napravile slike na otroka«začetnika. Vzemimo takoj prvo, ko otrok joka pred učiteljem, kako so v drugi sliki drastično pokazane že prve težave uče« nosti; lomljenje vej v 4. sliki gotovo ni vzgojno, prav tako ne lovljenje (mučenje) žab na trnek, isto je s kajenjem pipe itd. Prehodu od pisanih na tiskane črke po« sveča knjiga za male črke 5, za velike pa 8 strani. Pa naj bi bila knjiga, čeravno sestavljena po starih principih, dobra, ji ne moremo pri« hraniti očitka, da zaradi slabega jezika ni sprejemljiva. Jezik kakor v tej knjigi sploh ne sodi v knjigo, najmanj pa v šolsko knji« go, kjer naj se otrok nauči pravilne mate« rinščine. V Maklinovi »Začetnici« kar mrgoli sti« lističnih in slovniških napak, germanizmov, lokalizmov itd. Naj navedem le nekaj te navlake kar po vrsti, kakor sem si beležil: buter, cvirn, luštno, župa (za juho), ruksak, cuker, košta« jo, Bog Ioni, mavžna itd. Naj li šolska knjiga vsebuje takele stav« ke: Hanzi si zdi kakor mož. Hanzi se si zdi velik. Rozina in teta sta šla skozi vse ulice. Ona (luna) vidi pridne in hudobne otroke v njihovih posteljih. Lovec je imel usmiljenje z otrokom in mu reče. — V šoli je veliko otrok. Sedijo po štiri v nizki klopi. Ptičjih jajčic se ne dotakne. Oče so rekli, da dobi vsaki otrok majhno klobaso. Luna se smeji na poln obraz. Miha mora leteti (ptič leti). Včasih zgleda. —. Po celem (vsem) svetu itd., itd. Kdor ne zna jezika, naj ne piše ali se« stavlja šolskih knjig, ali pa naj jih pred ti« skom da v pregled. Morda pa si gospodje mislijo, da je za koroško slovensko mladino vse dobro. — Kljub nekaj dobrim stvarem nam knjiga ne ugaja. A. Rape. Iz Vidovičevega pokreta ... Pretekla so štiri leta, odkar se je meseca avgusta leta 1925. vršil prvi jugoslovanski — etični kongres v Sarajevu, in sicer na poziv Vidovičevega pokreta. V reviji »Uzgajatelj«, št. 8.—9., z dne 5. septembra 1925 je natis« njeno obširnejše poročilo o organizaciji in poteku tega kongresa, kakor tudi tozadevne resolucije na podlagi obdelanih predmetnih referatov in razprav. Letos, ko slavi Vidovičev pokret deset« letnico svojega življenja in delovanja, skli« cuje Pokret vnovič — drugi etični kongres, ki se bo vršil od 15. do 17. decembra istotako v Sarajevu. Podrobnejši program kongresa še sicer ni določen in fiksiran, pač pa vemo, da bo reševal kongres predvsem pedagoško« filozofska in kulturno=proalvetna vprašanja sedanjosti. Centralno vprašanje kongresa bo torej razgovor o vzgoji, ki naj formira nove« ga človeka in ž njim vred srečnejše življenje človeške družbe. Upati je, da se bodo pri obravnavah upoštevala tudi — sociološka iz« kustva in dejstva. Posebej je treba poudariti to, da pripisuje M. Vidovič posebno razvoj« no vlogo — Slavenstvu in njegovemu ras« nemu geniju v življenju človeštva v bodoč« nosti... Ker bo letošnji etični kongres programa« tičen v pedagoškem smislu, bi se isti ne smel vršiti brez navzočnosti — narodnega učitelj« stva. Iz teh ozirov je želeti, da bi se ga ude« ležili posamezni delegati učiteljskih organi« zacij in pedagoških udruženj. Kongresisti bodo uživali ugodnosti (voznina, prenočišče), ki so običajne ob takih prilikah. Delegati naj se javijo vodstvu Vidovičevega pokreta v Sarajevu (Aleksandrova ul. 113), od koder dobe daljnje direktive. • Kakor je poročal naš list, je obstojal na« men v letošnjih počitnicah otvoriti — tečaj za potovalne učitelje, pa se je njena otvoritev za« časno prestavila, ker ministrstvo prosvete s svojim aktom Pov. br. 1222 z dne 8. avgusta 1929. ni odobrilo tečaja, ker je oficijelna nižje« srednješolska izobrazba prenizka za splošno kvalifikacijo potovalnega učitelja. Oziraje se na to, bo Pokret spremenil pogoje za spre« jem in tudi predelal in poglobil program tega idejno«praktičnega tečaja, da bo mogoče v doglednem času otvoriti zamišljen učiteljski tečaj. Poleg dopisnih šol otvarja Vidovičev po« kret po potrebi tudi lastne »Večerne tečaje« v Sarajevu, ki stoje pod neposrednim vod« stvom Pokreta. Dne 5. septembra t. 1. je bila otvorjena v Sarajevu taka »Večerna šola«, ki je razde« ljena na 4 tečaje in to po dva zaporedna gimnazijska razreda skupno. V to šolo se je Stanovsko zavedno učiteljstvo naroča vse šolske potrebščine le po učiteljski gospodarski poslovalnici. zorniku, da bodo najkasneje do dne 20. okto* bra v rokah izpraševalne komisije. Kdor bi ne bil pripuščen, bo pravočasno obveščen; posebna vabila k izpitu se ne bodo pošiljala. — Izpraševalna komisija za osnovne šole v Ljubljani. — Državoznanstvo in šole. Na šolah, kjer se poučuje nauk o državi, državni or* ganizaciji in zakonih, more služiti kot pripo* moček (pomožna knjiga) knjiga »Državo* znanstvo dr. Ogrina Frana (Kamnik). Dobi v se v knjigarnah, v oblastni zalogi šolskih knjig in učil in pri pisatelju. Cena (povsod) za broširan izvod 40 Din, pri skupnem od* vzemu najmanj 10 izvodov 35 Din za komad. Knjiga (v veliki obliki) obsega 156 strani. — Osnovni pojmi mehanske tehnologije kovin v zvezi s tvarinoznanstvom. — Spisal prof. ing. Stane Premelč. V Ljubljani. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. — Str. 84. — Cena trdo vezani knjigi z 68 sli« kami 20 Din. — O tej novi učni knjigi, ki je namenjena vsem obrtnim in nadaljevalnim šolam, je napisal strokovnjak inž. I. D. na* stopno oceno: V tehniški literaturi je inž. prof. Stane Premelč z »Osnovnimi pojmi teh* nologije kovin v zvezi s tvarinoznanstvom« podal že dolgo pogrešano delo našemu obrt* ništvu v dober pripomoček pri delu samem kakor tudi pri vzgoji naraščaja. Na podlagi najnovejših pridobitev tehnike je temeljito in nazorno opisal vsa tehnološka dela ko* vinske stroke ter na ta način podal osnovo in smernice za dobro, solidno in ceno izdelovanje. Izčrpnemu tvarinoslovju kovin, zlitin in lesa je dodal še pripomočke za obdelavo, kakor so priprave za merjenje, začrtavanje, označevanje, držanje in segrevanje. Temu sledi opis livanja, kovanja, valjanja, teganja, vtiskovanja itd., ki ga zaključuje opis izde* lave cevi. Nadalje je nazorno obravnavano struženje, rezkanje, vrtanje, piljenje, bruse» nje itd. z vzporednim opisom zadevnih pri* pomočkov in strojev. Zaključno poglavje vsebuje dovršilna dela, zavarovanje kovin pred razjedanjem in razpadanjem ter olep* sevalna dela. Knjiga daje tehniško podlago racionalnemu izdelovanju, je pisana lahko razumljivo ter v boljše razumevanje in po« nazorjenje vsebuje tudi 68 slik. Tehniški iz* razi so povsem posrečeni, zadenejo bistvo ter je želeti, da se splošno udomačijo in upo* rabljajo. Delo je namenjeno za pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah. Snov je podana po obsegu in načinu opisa tehnoloških del temu primerno, dobrodošla bo pa tudi vsa« kemu mojstru, ker mu nudi važna navodila in podatke iz njegove stroke kakor tudi iz sorodnih strok. Za obrt pomenja knjiga ve* liko pridobitev, ker izpopolnjuje občutno vrzel naše strokovne literature. — Gg. poverjenike Slovenske Šolske Ma= tiče, ki še niso vposlali članskih seznamov in članarine, prosimo, naj blagovolijo to sto* riti najkasneje do 1. novembra t. 1. Sezname pošljite zopet v dveh izvodih: enega blagajn niku (P. Plesničar, Ljubljana, šola na Ledini), enega pa tajniku (A. Osterc, Maribor, Zrinj* skega trg 1). Zamude v tem oziru bi lahko zopet zavlekle izdajo knjig kakor je to bilo lani. Upamo, ,da se bo članstvo odzvalo naj* manj v takem številu ko lani; knjige sicer še niso definitivno določene, vsekakor pa bodo članstvu v korist. — Dr. Pire: Naše zdravje. Knjižnica Podmladka Rdečega križa, 3. zvezek. Ljub* ljana. 1929. Str. 52, cena 3"50 Din. Na našem knjižnem trgu smo že dolgo pogrešali kratke in poljudne higijene, ki bi lahko prodrla v zadnjo slovensko hišo. Sedaj jo imamo. Rav* natelj našega higijenskega zavoda je na krat« ko popisal človeško telo, nalezljive bolezni, osebno higijeno in naš dom s higijenskega pogleda. PRK pa izdal spis v svoji priročni ceneni in prikupljivi knjižnici. Če pogledamo še vedno znatno umrljivost pri našem na* rodu, bi delce res zaslužilo, da pride v prav vsako slovensko hišo. Dobiti ga je v vseh knjigarnah, dočim PRK sam posameznih iz* vodov ne razpošilja. Skrbna mati ne daje otrokom prave ka* ve, temveč jim kuha redno ŽIKO. Ve, da je ZIKA izdelana iz rženega slada, ki je kot hranilo neprecenljive vrednosti za rast člo* veka. RISALNA ORODJA lupite najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik Ljubljana, Stari trg 9. Stanovska organizacija UJU Vabila: = RADOVLJIŠKO OKRAJNO UC I* TELJSKO DRUŠTVO UJU ima svoj redni občni zbor v torek dne 15. oktobra na Je* senicah v osnovni šoli s pričetkom ob 10. uri. Dnevni red običajen. Udeležba obvezna. = iUČIT . DRUŠTVO ZA OKRAJ SLO* VEN J GRADEC zboruje V soboto, dne 5. oktobra 1929 ob 9. uri v Slovenjgradcu po vzporedu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Poročilo delegatov: a) o pokra* jinski in glavni skupščini, b) o seji širjega sosveta pov. UJU v Celju. 4. Predavanje strokovnjaka o kmetsko*nadaljevalnih šo* lah, event. predavanje tovarišice Gobec o de* lovni šoli (nadaljevanje). 5. Poročilo društve* nih funkcionarjev: a) tajnika, b) blagajnika. 6. Volitev novega odbora. 7. Določitev pro* računa za poslovno leto 1929./30. 8. Slučajno* sti. Na zborovanje so vabljeni tudi vsi v naš okraj na novo došli tovariši(ce). K polnošte* vilni udeležbi vabi — predsednik. r= CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo imelo občni zbor dne 5. oktobra z začet* kom ob 9. uri v Celju v mestni osnovni šoli. Na dnevnem redu so poročila delegatov o pokrajinski in glavni skupščini, poročila dru* štvenih funkcionarjev tajnika, blagajnika, knjižničarja itd. Vršijo se volitve novega društvenega odbora, določi se pavšal za dru* št veno knjižnico, višina članarine, naše ob* veznosti, pogovor o kmetijskem gospodinj* skem ter obrtno*nadaljevalnem šolstvu ter določi stališče našega društva za bodoče. Pri zborovanju se bo podalo poročilo o nabranih prispevkih za Brinarjev spomenik ter določil dan in način odkritja. Tovarišem javljamo, da je kamnosek, te dni postavil spomenik na gotoveljskem pokopališču. Društveni odbor se nadeja, da bodete kakor vedno doslej, tudi tokrat polnoštevilno in častno zastopani na našem zborovanju. — Odbor. = GORNJEGRAJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 5. oktobra ob K11. uri na osnovni šoli na Rečiti. Poleg običaj* nega dnevnega reda so tudi volitve, obračun, poročanje o skupščinah, seji širjega sosveta in predavanje o uvodnem in metodičnem te* čaju v Mariboru. Prosim, da se člani zboro* vanja polnoštevilno udeleže. — Dolinar Ivan, t. č. predsednik. = KAMNIŠKO UČITELJSKO DRU* ŠTVO bo imelo 7. oktobra t. 1. ob 8. uri y Domžalah občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Referat g. sres. ref. A. Lukežiča o Fleretovi »Naša prva knjiga«. 2. Poročila funkcionarjev. 3. Volitev. 4. Poročilo o dele* gacijskem zborovanju in seji širjega sosveta. 5. Predlogi. 6. Stanovske zadeve. 7. Slučaj* nosti. Članstvo se opozarja na debato o Fle* retovi knjigi. = KRANJSKO UČITELJSKO DRU* ŠTVO zboruje 3. oktobra točno ob 8'30 v kranjski gimnaziji. Dnevni red: 1. Poročila načelstva in delegatov. 2. Volitve odbora. 3. Uradno poslovanje. — Roje. 4. Pravila UJU. 5. Naše gospodarske ustanove — ugo* tovitev članstva in naročil potom Učit. po* slovalnice. 6. Predlogi. 7. Slučajnosti. — Za* ostanke na članarini je takoj poravnati. Dolžniki nimajo glasovalne pravice, če se niso odzvali opominom. Novi člani naj se takoj prijavijo. Vsled zaposlenosti sklicano ex praes. — Josip Lapajne. = SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO LJUBLJANSKA OKOLICA — ZAHODNI DEL ima redni občni zbor 5. oktobra t. 1. ob K 9. uri dopoldne v II. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani. Poročila o pokrajinski in glavni skupščini, samoizobraževalnem tečaju in seji širjega sosveta. Tajniško in blagajni* ško poročilo, proračun. Volitve odbora i. dr. Položnice dobite pri občnem zboru. — Pred* sednik. = SVETOLENARŠKO UČIT. DRU* ŠTVO ima svoj letni občni zbor dne 5. okto* bra 1929 na osnovni šoli pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Članstvo se prosi, da se udeleži zborovanja polnoštevilno; izostali se morajo opravičiti pri tov. predsedniku. Tajnica. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KO* ČEVSKI OKRAJ ima svoj redni občni zbor v.soboto, dne 12. oktobra 1929 v Velikih La* ščah. Pričetek ob 8. uri. Dnevni red: 1. Po* ročilo predsednika. 2. Poročila funkcionarjev odbora. 3. Volitve. 4. Določitev članarine za leto 1929./30. 5. Poročila o pokrajinski in dr* žavni skupščini. 6. Dunajsko šolstvo: poroča tov. Mervič. 7. Slučajnosti. — PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO ima 14. oktobra t. 1. svoj letni občni zbor. Za 9. uro je sklican izredni občni zbor v svrho izprememb 14. točke pravil. Takoj nato bo otvorjen redni občni zbor, katerega dnevni red je: 1. Došli dopisi. 2. Poročila o skupščinah. 3. Poročila: o krožkih, izvenšol* skem delovanju in šolski reformi. 4. Poročila funkcionarjev odbora. 5. Volitev novega od* bora. 6. Slučajnosti. — Občni zbor se vrši v Narodnem domu v Ptuju. Članstvo se ga naj polnoštevilno udeleži. Pridejo naj tudi tova> riši, ki letos prvič stopajo v službo. Ako občni zbor ob 9. uri ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure na to drugi občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu članov. — Odbor. = SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ MURSKA SOBOTA zboruje v soboto 5. oktobra 1929 ob 9. uri v Murski Soboti. Na dnevnem redu je poleg situacij* skega poročila in poročil o skupščinah tudi predavanje urednika »Popotnika« tov. Vran* ca »O modernem pouku v 1. razredu. Preda* vanje bo posebno dobrodošlo tovarišem (icam), ki so z letošnjim letom vpeljali Fle* retovo »Našo prvo knjigo«. — Odbor. = BELOKRANJSKO UČIT. DRUŠTVO ima svoj redni letni občni zbor v soboto 5. oktobra 1929 ob 11. uri dopoldne v osnovni'šoli v Črnomlju s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročila tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo referenta za samoiz-obrazbo. 5. Proračun za leto 1929./30. 6. Volitev novega odbora. 7. Slučajnosti. — Popoldne si ogledamo sadjarsko razstavo in se udeležimo referatov 'sadjarskih strokovnjakov. Vabimo vse tovariše in tovarišice, da po svojih močeh pripomorejo k čim lepšemu uspehu razstave. = ORMOŠKO UČITELJSKO DRU* ŠTVO ne zboruje 12. oktobra radi kmetijsko* nadaljevalnega tečaja, ki se vrši v Mariboru, ampak šele dne 9. novembra. Iz Zveze državnih nameščencev za Slovenijo. (Povodom zakona o samoupravnih cestah.) Še pred objavo zakona o samoupravnih cestah je Zveza drž. nameščencev za Slo* venijo podvzela po Glavnem savezu v Beo* gradu korake pri vseh pristojnih činiteljih, da bi se državni uslužbenci oprostili plače* vanja osebnega dela v denarju, ker bo to breme — poleg mnogih drugih odbitkov od že itak znatno skrčenih prejemkov držav* nih nameščencev — le*te težko «¡zadelo in bo še bolj oslabilo njihov gospodarski položaj. Da obvestimo tovariše o stanju zadeve in jih poučimo o delovnosti stanovskih or* ganizacij v tem vprašanju, objavljamo be* sedilo, ki ga nam je v tem pogledu poslala uprava Glavnega saveza. Iz tega obvestila je razvidno, da je bilo za zaščito naših inte* resov storjeno vse, toda na žalost — brez uspeha. Dopis veli: »Na predlog g. ministra za gradbe je z ukazom Nj. Vel. kralja od 8. maja t. 1. sto* pil v veljavo zakon o samoupravnih cestah, obvezno moč je pa dobil mesec dni po ob* javi v »Službenih Novinah«, t. j. 13. ju* nija t. 1. V § 38. navedenega zakona stoji v 4. od* stavku to*le: »Vsi državni, oblastni in občin* ski uradniki in uslužbenci, tako civilni kakor vojaški (pri čemer je treba vračunati tudi častnike), kakor tudi vsi duhovniki vsieh ve* roizpovedi ter upokojenci vobče brez razlike plačajo za osebno delo v denarju znesek 3 dnevne plače (osnovne in položajne), ozi* roma pokojnine, brez ozira na spol, starost, položaj in državljanstvo.« Na temelju tega zakonskega predpisa je g. minister za gradbe pod št. 53.758 od 2. av* gusta t. 1. v smislu § 38. nav. zakona izdal razpis glede pobiranja odkupnine za osebno delo od drž. uradnikov in uslužbencev civil* nih in vojaških, svečenikov in upokojencev, za tekoče leto in izdal v tem pogledu po* trebna navodila. Po teh navodilih naj bi pri* stojni nakazovalci po plačilnih seznamkih, oziroma po prejemnih pobotnicah za mesec september t. 1. odtegnili od osnovne in po* ložajne plače, oziroma pokojnine navedenim državnim nameščencem znesek za poldrugi dan. Te zakonske določbe v resnici težko za* denejo uradništvo in nepovoljno vplivajo na njegov gmotni položaj zato, ker se mu na ta način zmanjšujejo prejemki, ki v največ1* jem številu slučajev ne morejo državnim nameščencem zasigurati niti najskromnej* šega obstanka. Toda to je zdaj postalo zakon in se mo* ra izvršiti. Naloga Glavnega saveza je bila, da po* sreduje, da ne bi prišlo do te zakonske do* ločbe. V tem pogledu je uprava Glavnega saveza storila vse, kar je sploh bilo mogoče storiti. Za svoje stališče je pridobila celo avtoriteto in pomoč samega g. ministra za finance, ki je želel in deloval na to, da se uradnikom te davščine prihranijo, to pa z ozirom na njihov težki gmotni položaj. V tem pogledu, na žalost, ni bilo mogoče do* seči popolnega uspeha, vendar je pa breme, ki zadene državne nameščence, vobče znat* no oblaženo in olajšano. Kakor se vidi torej, je Glavni savez pravočasno podvzel najresnejšo in najuspeš* nejšo akcijo in to s pomočjo močnejših pri* stojnih činiteljev, da bi se uradništvo opro* stilo teh dajatev. Vsekakor so višji državni interesi zahtevali, da se je moralo za sedaj vseeno postopati na opisani način. Toda Glavni savez bo pričakoval povoljnejših tre* notkov, da sproži revizijo navedene zakon* ske določbe in se bo kar najživahneje trudil, da se na drugi strani poišče nadomestilo za to gmotno izgubo, katera zadene s tem za* konom državno uradništvo. Tak povoljen trenotek se bo najbrž nudil ob priliki revi* zije uradniškega zakona.« (»Naš Glas«). VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Kr.: Na Vaše vprašanje: Ali smemo radi štedenja papirja razpo* loviti »Plačilne sezname« drž. usl. in čemu • lJimJ 1M PLANINSKI IZLETI Pri planinskih izletih imamo mnogo skrbi s preskrbo z dobro hrano. Taka hrana se mora pripraviti hitro in na lahek način ter sme zavzemati le majhen prostor. Imeti mora ugoden okus in veliko redilno vred* nost, a pri vsem tem mora biti lahko pre* bavljiva. S tem, da hrana ne prinaša v telo nepotrebnih sestavin, je olajšano delo pre* bavnih organov in zato ostane na razpolago telesu več energije za zunanje delovanje. Ovomaltine, ki odgovarja vsem tem za* htevam je zato najprimernejša hrana in je radi tega posebno priljubljena med planinci. je najboljši vir moči. Dobiva se povsod po 18'50 Din ztfvitek. Zahtevajte brezplačne vzorce, sklicujoč se na ta list od Dr. A. WANDER d. d. ZAGREB. mora biti za kontrakt. učit. poseben plačilni seznam, ker se plače nakazujejo iz enega in istega vira!? Kr. Vam odgovarjamo, da je tozadevno jasen odlok računovodstva, po katerem mora biti seznam kontraktualcev posebe, ker je izpla* čilo razdeljeno na različne partije. Nove kniige. —k Stenski zemljevid Evrope za šolske sobe. Pravkar je izšel v merilu 1 :5,000.000 politični zemljevid Evrope. Priredil dr. Val* ter Bohinec. Velikost 156X104 cm. Cena za nenalepljen zemljevid v listih 80 Din, nalep* ljen na karton s platnenimi pregibi 160 Din, na platno s palicami 220 Din. — Prav nujno smo že potrebovali večjega stenskega poli* tičnega zemljevida povojne Evrope v doma* čem jeziku. Pogrešale so ga šole vseh vrst, ker je bil pouk brez njega uprav bistveno otežkočen. Sedaj ga imamo in to jako lepega, tako glede prireditve, kakor tudi glede izde* lave. Velikost zemljevida in tiska je zadost* na za vsako učilnico. Sličnega zemljevida ni* majo doslej ne,Hrvatje in ne Srbi. Za vse šole je zemljevid nujno potreben. —k Prof. A. Lenarčič-: Fibel. Z odobre* njem ministrstva prosvete O. N. br. 27.990 od 10. aprila 1929 je izšel pravkar prepotre* ben abecednik, ki je namenjen manjšinskim šolam z nemškim učnim jezikom: Fibel in Lateinschrift von Prof. A. Lenarčič. Cena 28 Din. — S to početnico bo olajšan pouk v nemščini, ker nikakor ne gre, da bi mučili otroke z gotico, nato z latinico in s cirilico. Nemci sami opuščajo gotico, v naši državi je sploh nepotrebna in se v dopisovanju z uradi ne sme rabiti. S to početnico smo iz* polnili vrzel, ki jo občuti vsak, ki poučuie naše otroke nemščino. Vse naše (nemške vadnice) začno z latinico, manjkal pa je po* trebni abecednik v latinici. »Fibel« se v b!* stvu ne loči od sedaj rabljivih, pač pa prinaša nekaj novih modernih momentov. Vsak uči* telj si bo uravnal pouk tako, kakor se bo zdelo njemu najprimernejše. Nikakor ni bistveno, da priučimo najprej pisano črko in potem šele tiskano, prav lahko začnemo najprej s tiskano, ker je ta enostavnejša, potem priučimo pa pisano. Slike v knjigi so pristno naše. Po razgovoru pridobimo do* tični naglas ali potom fonomimike, ali po* tom normalne besede. Za katero pot se bo učitelj odločil, to je stvar tehnike pouka. \'aj sledi še nekaj stavkov iz uradnih recenzij za ministrstvo: »Ova je knjiga namenjena za pečetnu pouku u osnovnim školama, u kojima je nemački nastavni jezik. Ima dosta nemačkih početnic za pučke škole, što su se dosada i u našoj državi upotrebljavale, a one su uvedene više za uporabu u drugim zcmljan a. Svakako je korisno, dap.iče po* trebno, da se za osnovne škole sa nemačkim nastavnim jezikom u našoj državi udesi po* četnica, koja bi odgovarala našim posebnim mjesnim, narodnim i državnim potrebama.« »Ova Fibel unosi u našu bukvarsku knji* ževnost toliko modernih momenata, da je taj bukvar daleko bolji od sviju bukvara, koji se upotrebljavaju u našoj državi.« —k Ivan Hribski: Razredni učitelji; 8°, 131 str. Ljubljana 1929. Založila Oblastna za* loga šolskih knjig in učil v Ljubljani. Cena vez. knjigi 30 Din. vpisalo tudi dokaj odraslih kandidatov iz* ven Sarajeva in njegove okolice. Predavanja se vrše dnevno zvečer od 7.—10. ure, predava pa profesorski zbor Pokreta. Iz event. do* hodkov šole bo osnovan poseben fond, iz ka* terega se bodo plačevale izpitne takse siro* mašnejšim učencem ob priliki polaganja iz* pitov na državnih zavodih. S 1. oktobrom se tudi otvori v Sarajevu poseben analfabetski tečaj za nepismene. Radi propagande za Pokret in njegov kongres je vodstvo Pokreta odločilo 6. okto* ber kot »Dan akcije«. Ob tej priliki bodo delegati Vidovičevega pokreta po posamez* nih krajih naše države in tudi v inozemstvu med izseljcnci čitali in tolmačili Vidovičev govor »Vzrok duševnega padca Evrope in vizije bodočnosti«. V navedenem predava* nju razpravlja avtor o enostranosti evropske duševne kulture (evropski bolnik!) in njenih posledicah ter postavlja ključ k rešitvi ev* ropskega problema, kjer dobesedno pravi: »Kultura se ima obrnuti za punih 180 stepeni. Njezino lice je dosada bilo okrenuto samo zlu, i mi se moramo pobrinuti, da lice kul* ture okrenemo dobru.« Torej: povratek k človeku! —-- Predavanja in plakate je Pokret že od* poslal svojim delegatom s primernimi navo* dili. Vendar je mogoče dobiti materijal za »Dan akcije« še naknadno, če se obrnejo reflektanti na Pokret v tej zadevi. Doslej se je vršilo že več podobnih akcij* skih dnevov, ki so se marsikje uspešno ob* nesli.---- Tak je bližnji program Vidovičevega Pokreta v tem letu. Kongres vzbudi nove ds* lavce in prijatelje za veliko misel: rešitev človeka... — Až. — Vse dopise učiteljske gospodarske poslovalnice frankirajte, ker ni oproščena poštnine. Pri vsaki novi knjigi je pač najprej umestno vprašanje: Ali je bila knjiga po» trebna? Glede »Razrednega učitelja« nam odgovarja na to pisatelj Ivan Hribski sam (mimogrede bodi omenjeno, da krije ta psev» donim ! priznanega slovenskega ,-pedagoga). Pravi, da različne pritožbe, ki se pogosto ču» jejo o naši osnovni šoli niso vedno neupra» vičene. Le premnogokrat na žalost ne prinaša osnovna šola tistih sadov, ki bi jih po vsej pravici smeli pričakovati. In vzrok? Pisatelj ga vidi v prvi vrsti v načinu poučevanja, v metodah, po katerih se pouk vrši. Ogromna večina učiteljstva poučuje še vedno le meha» nično, bohotno se šopiri po šolah najhujši verbalizem! Redki, redki so učitelji, ki se za» vedajo, da mora osnovna šola predvsem vzgajati, gojiti pravo srčno kulturo in ne toliko polniti otroških glavic z raznovrstno vednostno kramo. »Da bi torej opustili stara, že shojena pota mrtve mehaničnosti in se oprijeli novih učinkovitejših metod, s kate» rimi bi orali globlje duhovne brazde, zlasti na osnovnošolskem polju, sem se lotil tega dela«, pravi v uvodu pisatelj sam. Iz tega je dovolj razvidno, da je bila knjiga nujno potrebna. Zato jo bodo brez dvoma z veseljem pozdravili vsi, ki jim je v prvi vrsti namenjena: učitelji in učiteljice, ki slovensko deco v šoli pa tudi izven šole vzgajajo in uče. Svoj zamisel je izvedel pisatelj v knjigi tako, da govori o učitelju*in njegovem po» klicu vobče, pri čemer poudarja posebno po» trebo samovzgoje, nato pa razpravlja o smo» tru šole in učiteljevem delu v počitnicah. — Naslednji oddelek je, če smemo tako reči, bolj posloven. Obsega navodila o podrobnem učnem načrtu, o dnevniku, tedniku, razred» niči in podobnem, kar potrebuje učitelj za registracijo in pregled o svojem delu. Motil bi se pa, kdor bi menil, da so tu poglavja radi svoje poslovnosti suhoparna. Pisatelj jih je znal prirediti tako, da se bodo lahko in gladko čitala, ne dgi bi izgubilo besedilo pri tem kaj na svoji notranji vrednosti: vsaka stran ti bo povedala nekaj novega, nekaj uporab» ljivega. — Tretji in glavni oddelek je posve» čen rednim pripravam na ,pouk in razrednim predmetom, ki se poučujejo v vrhovnih šo» lah. Pisatelj obravnava vse predmete, posve» ča pa posebno pažnjo važnejšim. Govori o smotrih posameznih predmetov, o izbiri in obravnavi učne snovi; ne pozablja pa tudi ne na raznovrstna učila in ponazorila. Glede metode pouka ubira pisatelj nekako zlato srednjo pot. Noče zametovati kar povprek vsega starega, posebno ne takega, kar se je v dolgih letih izkazalo kot dobro; ne zapira pa tudi oči pred novimi pridobitvami in skušnjami v načinu poučevanja; pozdravlja jih, želi, da bi se čimbolj uveljavile in daje tudi v tem pogledu vrsto praktičnih nasve» tov. Toda po starem ali po novem: povsod je učiteljev^ osebnost prva. Učitelj mora biti v sebi zaključen značaj, sicer ne bo dober učitelj. Pa tudi obširno znanje mu je po» trebno: Kdor hoče uspešno učiti druge, se mora sam stalno učiti in se izpopolnjevati. Tak je ob kratkem ¡»Razredni učitelj«, ki bo dobrodošel vsakemu učitelju. A. I» I. tKADERNE ¿.lUBLJANA Brezplačno Vam pošljemo na ogled družinsko revijo Domači prijatelj z mladinsko prilogo „Naš obzor" O rt > S M ^ „ a. « P "o 03 i- c o. Ss s® .2 o. O co T? B œ.2. SS »CO O £ ? Hotel,TRATNIK' Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe Za lesen In zimo! kupite volneno blago za obleke, plašče, suknje itd. pri ffovalcu spec. trgov, sukna Ljubljana Kongresni trg Stev. i Najbolje in najceneje I Drž. uradnikom tudi proti plačilu == na obroke — Oglejte si veliko izbiro I Rudolf VVarbinek tovarna, zaloga in izposojevalnica glasovirjev 'prvovrstnih svetovnih tvrdk Ljubljana, Gregorčičeva ul.5. Popravila se izgotavljajo točno in «eno tudi na obroke. SkUHan Zaloga baro, tulev in radirk GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1. Pövsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo. Knjigarna, nmetnlne„muzlkalije Goričar & Leskovšek * Celje Zaloga papirja i pisalnih potrebščin priporoma sledeče knjige na odplačila v mesečnih obrokih po 50 —100 dinarjev in sicer: Cankar Iv.: Zbrani spisi, knj. L—IX., v platno vez. Din 720 Jurčič Jos.: Spisi, ured. dr. Iv. Grafenauer, I —X. v platno vez. Din 400. Jurčič Jos : Zbrani spisi, I.- V., v platno vez., (Prijatelj izd.) Din 336. Pregelj Iv.: Izbrani spisi, knjige I.—III , v platno vezane Din 180. Dr. Iv. Tavčar: Zbrani spisi, knj. III., IV., V., VI, v platno vez. Din 386. Trdina J.: Zbrani spisi, I -X, v petih knjigah, v platno vez. Din 336 Tolstoj L.: Ana Karenina, I —II., oba dela v platnu vez. Din 250. Dostojevski F. M.: Bratje Karamazovi, v platno vez. (subskrip.) Din 200. ★ L. MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRG št. 15 DEŽNIKI Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. T,ele fon it e o. 2.282. * Ugodnost! Damske galoše . . 70 Din Moške galoše ... 75 Din Damski snežni čevlji 100 Din Moški snežni čevlji . 110 Din Ulji Mestni trg 26 ^ Stritarjeva ulica 3 za popravilo vseh pisalnih, računskih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in blagajn. Točna postrežba! Konkurenčne cene! LUD. BARAGA, Ljubljana Šelenburgov? ul. 6. — Telefon 2980. I Šolske zvezke, spisovnice, plsanke, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornici in priporoča Učiteljska tiskarna v Ljubljani Prodaja jih v korist mUčiteljskega doma" v Mariboru in „Učiteljskega doma" v Ljubljani