Zanimivi članki iz prvih številk naših čebelarskih glasil s» iiiJ Naslovnice v pivih številkah naših treh čebelarskih glasil. Slovenski čebelarji imamo bogato tradicijo izdajanja strokovnih glasil. Te€äj I. Ljubljana, 15 julija 1873 (za januar). List L Leli) a plač» 1 for. 50 kr Družtveuiki dobivajo lint brozpla&io. Slovenska čebela. Družbeni list m prijatelje čebelarstva po Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Primorskem. Obsejt; Prijazna beBoda družtvenikom. — Opravila. — Poduk. — O zgodovini čebelarstva. — Statistika čebelarstva v Avstriji. — ProBnja čebelarjev. — Življenjepis Dzierzoua. — Družbeno naznanila. — Povabilo. Prijazna beseda našim družtvenikom. Ko smo pred nekaj časom sem ter tje naznanili svojo misel in namen, osnovati družtvo za čebelarstvo, ter izdajati vsaki mesec podučili list, je marsikdo z glavo zmajeval, ter rekel, da po mestih je družtev in plačila že preobilno, po deželi pa malo veselja in volje za družbe. In radi spoznamo, da marsikteri za to navedeni vzroki so popolno „resnični“; vendar pa smo se dela lotili, če tudi ne s preveliko nado, ter pravila osnovali in deželni vladi v potrjeuje predložili, ker smo mislili, da brez začetka ni napredka, da želja po vednosti in zboljšanji sama po sebi v družbo sili. In res, — nismo se motili. Že zdaj, ko ima družtvo komaj vladno potrjenje; ko je le med prijatelji po okolici znano, se je toliko udov za družtvo oglasilo, da jih nektero vstanovljeno družtvo nima toliko, n. pr. Tirolsko. Kakor se tega serčno veselimo, tako hočemo pa tudi z božjo pomočjo zvesto delati in si prizadevati, da ravno razposlana pravila ne bodo le prazne besede, ampak se z dejanji vresničijo. Pred vsem naznanuje začasno vodstvo svojim družtvenikom sledeče: če/, nekaj časa bodemo vpisane ude pozvali, da izvolijo stalno vodstvo za prihodnjih pet let, (glej neznanilno povabilo na zadnji strani.) Naj pred bo treba skrbeti, da se stroški za družtveni list poplačajo, ker poduk je prvi pogoj vsakorš-nega papredka. Kar bo letos k temu primanjkalo, bo predsednik dodal, da tako nimajo udje nobene večje plače ali dolžnosti. Drugače, se vč da, bi bilo, ko bi kmalo več sto udov pristopilo, ker potem bi precej imeli vzrok, sl. ministerstvo za državno pripomoč prositi, kazajc na razširanje in koristno delovanje družtva. Dalje si bomo prizadevali, brž ko denarni poinočki dopustijo, družtvenikom priskrbeti pripravne Dzierzonske panjove r, vednim podukom, kakö z njimi ravnati; ker taki paujovi so prvi pogoj umnega čebelarstva. . -jxttbiraj, po.fr. UJitolji in nepremolut kmetovalci plačajo le po 75 kr. &tev. 1. Ljubljana, meseca oktobra 1883. Tečaj I. §l«veaski čebelar in sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko. X | l::haja vsaki mesce enkrat in .?c pošilja udom hrczplafmo; neudom za 1 glir. 30 kr. na leto. hi 8 dr ati in priloge račnnijo st po nojniiji ceni. — Lchiina za ude znaša samo 1 gld. . v -- - -lv-- —-•—rrr--rrA-~A— Obseg: Pametna beseda na pravem mestu. — Pravila čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko. — Dobro sredstvo zoper čobele roparice. — Deset zapovedi o pripravi mošta. — O zborovanji našega društva. — Gospodarske raznoterosti. — lnserati. Pametna beseda na pravem mestu. a čebelorejo nij ga skorej lepšega in pripravuejšega kraja, nego je naša preljuba kranjska dežela; isto tako je pa naša domovina tudi sposobna za sadjerejo. Naša sadjereja se s koroško in spodnjo šta-jarsko še meriti ne more, akoravno je naša zemlja, naše podnebje isto tako, kupčijske razmere pa sadjereji bolj ugodne, nego one naših preje imenovanih sosednih dežela. Cebeloreja in sadjereja razvija se v naših sosednih deželah lepše in hitreje, nego pri nas. Cebeloreja naša pa še neproduje ne, ampak, akoravno jo kranjska čebela, svetovno znana, propada. Koliko je po Gorenjskom še dobrega sveta, ki bi se dal nasaditi s sadnim drevjem ! Po Notranjskem pa hodiš lahko po več ur hoda, predno srečaš, kako zanikerno, z mahom poraščeno drevesce; in tudi po Dolenjskem so nahajajo jednake razmero. Rekel bi tudi naša sadjereja propada. Naši stari gospodarji imeli so do sadjereje več veselja, nego ima naša mladina. Lahko so tega prepričaš dragi prijatelj! Pojdi v to ali drugo vas, našel bodeš več ali manj sadnega drevja, ali to drevje je le staro; mladega sadnega drevja dobiš le malo, k večjem nekoliko češpelj, sliv in nepožlahtnenih jabolk in hrušk, ki so se same zasadile. Cebeloreja tirja le malo truda, donaša pa mnogo lepih pridelkov, ako se umno ravna s čebelico, katera nam jo tudi uzor, kako bi morali živeti mi — to je delavno, zmerno in snažno. SLoVerNSKi —----------:— ------------------ Štev. 1. V Ljubljani, januvarija 1898. Letnik I. Glasilo „Slovenskega čebelarskega društva“ za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem y Ljubljani. Urejuje Frančišek Roj in a. Tzlinja po enkrat na mesno in so pošilja udom brezplačno. Vsebina: Islanovitev »Slovenskega čebelarskega druživa«. — Pravila »Slovenskega čebelarskega društva«. — FrančiSek Llojina: O naprednem Čebelarstvu. — Dopisi. — liaznotorosli. — Vprašanja in odgovori. — Društvene stvari. — Listnica uredništva. Ustanovitev „Slovenskega čebelarskega društva“. Slavno vodstvo c. kr. kmetijsko družbo v Ljubljani jo uvidelo, da .jo čebelarstvo na Kranjskem, v primeri z dragimi strokami kmetijstva, na najnižji stopnji, in da to no le 110 napreduje, temveč vidno propada. Vsakdo je prepričan, da stori kmetijska družba vso, kar je le mogoče za prospeh kmetijstva; koliko tisoč in tisoč drevesc jo že razdelila med svojo ude, koliko pnmogla za zboljšanje živinoreje, poljedelstva i. t. d. Tudi na čebelarstvo ni nikdar pozabila, a bolj kot kedaj, zanimati so je jela v zadnjem času za zboljšanje tega, za Kranjsko nekdaj tako obilnega vira dohodkov. sklicala je na dan 8. novembra pr. 1. v Ljubljano čebelarski shod, na katerem se je ukrenilo ustanoviti „Slovensko čebelarsko društvo“ za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko so sedežem v Ljubljani. Na tem shodu se je nadalje sklenilo, naj društvena udnina znaša 1 gld. na leto in da naj društvo izdaja vsak mesec strokovni list, katerega naj dobiva vsak društvenik zastonj. Tajništvo kmetijske družbe je prevzelo nalogo, vse potrebno ukreniti, da se ta namerava zvrši. Isto je takoj predložil c. kr. deželni vladi pravila za društvo, katero jo sestavil ravnatelj gospod Gustav Pirc, in je pričelo z vzprejemanjeni udov. 24. januvarja 1.1. se jo vršil v pisarni kmetijsko družbo občni zbor „Slovenskega čebelarskega društva“, ki je izvolil društveni odbor; '27. januvarija je bila prva in 10. februvarija druga seja društvenega odbora. Naslovnica prve številke Slovenskega čebelarja, ki letos slovi stoletnico izhajanja. 39F Naznanilno povabilo 3d k obilnemu vdeleževanju g»¥©gffi oMiiega zl)ora „Kranjskega čebelarskega drnžtva“ 30. julija 1873 v Ljubljani. I. Dopoldne od 8 do 10 ure razstava čebelnih panjev in vsega druzega dotičnega orodja. II. Ob 10 uri začetek prvega vstanavljajočega zbora in sicer: 1) Pozdrav nazočih udov; 2) Poročilo o dosedanjem delovanji osnovalnega vodstva; 3) Volitev stalnega vodstva t. j. predsednika in prvega in druzega podpredsednika; 4) Volitev častnih udov; 5) Kratki govori in sicer: a) o koristi in prijetnosti čebelarstva^ b) o ceni in vrednosti Dzierzonovega uka, o delovanji s premakljivimi satovniki sploh, se posebno pa za naše kraje; c) o pravoznanskih zadevah čebelarstva s posebnim ozirom na davek. 6) Kakošni nasveti in predlogi nazočih udov. Po sklepu skupni obed vseh, kteri se bodo za to oglasili. Odgovorni vrednik Vatroslav Holc. Tzduvatelj „čebelarsko druutvo“. Natis J. Blazuikovih dedičev v Ljubljani, Prvi občni zbor čebelarskega društva v ijjubljani. K prvemu občnemu zboru čebelarskega društva 30. julija pri „Slonu“ so je bilo obilno prijatlev Čebelarstva sešlo. O 10. uri — začetku zborovanja — pozdravlja najprecl predsednik osnovalnega odbora g. baron Rothschiitz nazoče ude nemški, potem dr. Uazlag slovenski, /upnik Jerič poroča o delovanji osuo-valnega odbora in sicer: Osnoval je društvena pravila ter 2i). aprila, vladno dovoljenje dobil. Preskrbel je natis pravil nemški in slovenski v s(XK» izt.isih. Je sklenil izdavanje društvenega časnika in sicer „Krainer Biene“ nemški in „Slovenska čebela“ slovenski, ter izdal po 1500 iztisov v vsakem jeziku. Preskrbel je društveni pečatnik in diplomo. Je razposlal vabilo k pristopu in društvena pravila vsem župnikom in tudi drugim, znanim čebelarjem po Kranjskem štajarskeni, Koroškem in Goriškem. Se jc posvetoval o društvenem panju. Po resnem prevdarku je za to odločil naš navadni Kranjski panj z roinčeki; in sicer zato, ker so taki satniki vedno in najbolj premakljivi, ker sc vendar lahko prevažuje in najmanj stane. Da bi se delovanje s premakljivem satovjem bolj razširilo, je bilo odločeno, da vsaki ud, kteri celo letnino plačuje, ima. pravico dva taka panja za polovično ceno od društva tirjati (kdor le polovico letniue plačuje, sine tudi le enega firjati). Je preskrbel proračun potrebnega douarja, ter vladne pomoči prosil. Kor vis. vlada enaka društva blagovoljno podpira, upa osnovalni odbor enako pomoč dobiti. In zadnjič je preskrbel najpotrebniše reči za prvi občni zbor. Če ni vse takö, kakor bi imelo biti in kakor bi bil odbor želil, prosi potrpljenja. Zadržekov smo imeli na vseh straneh obilno; ua zadnje še vabila iti prvega lista nismo smeli o pravem času razposlati, kor je bil neki zadržek zarad odgovornega vradnika; odlašati pa tudi nismo mogli, ker po pravilih je mogel občni zbor v t.rijeh mesecih po vladnem dovoljenji sklican biti. Pa začomu daljo? Saj vsaki ve, da vsaka nova reč ima svoje težave, naj bo še tako dobra ; novo društvo na noge spraviti, ima gotovo še veče težave, ker navadno od več strani pritiskajo. Steni je bilo delovanje osnovni nega odbora sklenjeno; kor občni zbor jo bil ravno v to sklican, da bi se za dobo priliodnih 5 let stalno vodstvo izvolilo. Namenjeno je bilo glasovanje z imonoklicein; ko se ima pa začeti, je g. prof. Konšek predlagal, naj sc voli dosedanji osnovalni odbor skupno brez osebnega glasovanja. Izvoljen je bil tal«) za predsednika blagorodni g. Rotlischütz, župnik .Jerič in dr. Razlag za predsednika. V pomnoženi odbor sta bila še voljena gospod župnik I’orcnla in o Salvator Pintar. Po nasvetu predsednika so bili potem za častno ude novega društva trije za umno čebelarstvo najbolj zasluženi možje izvoljeni in sicer gg. : Dr. Dzierzon, baron Ucrlcpš in seminiški vodja Šmid. Kouečno jo bilo še nekaj govorov in sicer : župnik Jerič je govoril o glasilki društva: „Delaj, zbiraj, množi“, ter opomnil, zakaj si je osnovalni odbor to glasilko Kranjske hranilnice za svojo izvolil. Zato namreč, kor kratke besede najbolj služijo blagi namen društva pospeševati. Čebelarjem jo napovedal, da bodo mogli več delati kakor pred, pa tudi tla bodo več veselja in dobička imeli. Hočejo pa nabirati več veselja in dobička, si morajo tudi nabirati več vednost o umnem čebelarstvu. Ce tako storijo, se bodo jim množili panji in dobiček—; naj si le vsak ' svoji okolici prizadeva, da se mlademu društvu namnožijo tudi udje. Obojo je potrebno, ker kakor vgodnja je „Slovenska dežela za čebelarstvo, da maloktera tako, vendar kar število panjev proti številu prebivalcev tiče, jo Kranjska še le v šesti vrsti. Čebelarstvo pa zasluži, da se čedalje bolj razširja ne le zarad dobička, ampak tudi zato. ker se dobiček z lahkim trudom pridobi — dela namreč je pri čebelarstvu vendar le veliko manj, kakor pri drugim kmetijstvu— ; tudi ue tirja velikega kapitala, je tedaj za vsacoga toliko bolj pripravna, ker je tudi spodobno za vsakega, bodi si kmet ali gospod. lil konečno ni prezirati, da jo čebelarstvo zarad obiluošega oplodenja žitnega in sadnega cvetja k pridu vsemu kmetijstvu ; tudi nravni stan človeka nekako požlalit.ui' in blaži. Predsednik je govoril od velike prednosti ali ugodnosti naše dežele, kakor sploh južnih dežel, — proti deželom bolj severno lege. Dokazoval je, da bolj vlažno, deževno vreme naših dežel čebelarstvu prav dobro služi, ker medünosne rastline skoraj od spomladi do pozne jeseni spodredi in napaja. Navodil je po-močke, društveni namen doseči, ter vabil, naj si vsaki ud prizadene več udov pridobiti, da bi društvo „z združenimi močmi“ obilniši delati zamoglo. Dr. Razlag je govoril o pravni strani Čebelarstva, zlasti kar davke tiCe. Razjasaoval je od vseh strani TOO let staro postavo cesarice Marije Terezije 8. aprila 1774. po kteri je Čebelarstvo in njegovi pridelki za vse veCne Case davka oprosteno. Toraj, jo rokel uazočim Čebelarjem, kadar kdo od vas kaj tirja. spomnite se te postave in branite svoje pravice. KoneCno je prof. ltonšek zboru pokazal novo medünosno rastlino „ lia.c-conia japonica“ iz botanižkega vrta, ter pravil od dolgega cvetenja te rastline in obilnega obiskovanja čebelic. Potem ja tail zbor sklenien in kakor že navadno, skuoni obed. Slovenska čebela 1873 Kako bi zamogla vlada čebelarstvo pospeševati? (Govor bar. Kožica v Solnemgradu.) Omenjenega vprašanja, gospoda moja! na dolgo in široko razpravljati ne mislim — tii bi mogel voditi in navoditi vse pomožne pripomočke, ktere vlada v svojih rokah ima ; ampak hočem le v kratkem nektere reči omeniti in tako k rešenju prašanja nekoliko pripomoči. S čim tedaj naj vis. vlada si prizadeva čebelarstvo pospeševati? Po mojih mislih naj prvo s posta v o daj alst vom. Brez trdnega postavnega reda ni napredka. Le posamezni zaukazi — hodi si ministerstva ali deželnih vlad — nikoli ne nadomestijo stalnega postavodajalstva. Za postavodajalcem pride vrti vno val ni načelnik, kteri naj hi bil mož bistrega uma in izveden čebelar. Vstanovila naj hi se tedaj samosvojim služba čebelarskega poročevalca pri ministerstvu kmetijstva. V stan o vil e naj hi se dalje častne službe deželnih, okrajnih in srenj s k ih poročevalcev ali nadzornikov, kteri naj bi bili tudi udje dotičnega šolskega sveta. Zamogli bi ti nadzorniki biti osnovalci in vodji manjših ali večjih čebelarskih družb. Tako osnovano poročevalstvo izvedencev bi gotovo zabranilo izdavanje nepotrebnih ali celo škodljivih postav; ob enem pa obvarovalo čebelarstvo vtrpljivcga zastanita, ter ga vedno pospeševalo, slovenska čebela, št. 3/1874 Poduk po baron Rothachiitz o vem „IlluBtrirter Bieneuzuchtbutrieb.1' V vod I. Kmotovalstvo in čebelarstvo je bilo od nekdaj vkup. Zgodovinarji nam razjasnujejo stanje čebelarstva starodavnih časov in srednje dobe po spisih, n. pr. Homer-ja (1000 let pred Kristusom)! Vara, Virgilija, Ovidija, Plinija mlajšega (50 let po Kr.), in več drugih; dalje izjavnih pisem: kupnih, prodajalnih in drugih (834 po Kr.); potem iz postavodajalnih pisem, n. pr. zarad davka i. t. d. (I. 1000 po Kr.) in zadnjič iz čebelarskih predpravic. (1. 1350 in 1398) iz knjig pisateljev srednje dobe, n. pr. Jakoba 1588, Pick-a 1600, Siraha, Krista in drugih (1. 1700). Posebno imenitno je bilo čebelarstvo v srednji dobi, kar nam spri-čujejo velike predpravice in naznanjeno delovanje Niirnberžkega čebelarskega družtva. Tudi po Slovanskih, zlasti južnih deželah našega cesarstva — tedaj ravno po Slovenskih krajinah — je bilo čebelarstvo jako razširjeno. Avstrijanski vladarji, poslednjič Marija Terezija (postava 8. aprila 1775) so čebelarjem dostikrat prav velike predpravice podelili, n. pr. oprostenje vsega davka pri kupčiji čebelarskih pridelkov. Nekteri teh zakonov so še dandanašnji veljavni, ker novejši po-stavodajalstvo je čebelarstvo do srede tega stoletja skorej popolno zanemarjalo. Od kar pa se je začelo dovaževanje sladkorne moke iz Indije v Evropo in poslednjič pridelovanje sladkorja iz pese, je čebelarstvo čedalje bolj in bolj pro-palo, ker delovanje po starem navodu se ni več splačevalo. Ko je pa pred kakimi 30 leti Dzierzon, katoliški župnik ali fajmošter v Karlsmarktu v Šleziji, začel učiti umniši navod (delovanje s premakljivimi satovniki), se je čebelarstvo zopet povzdignilo, ter obeta lepo in veselo prihodnost. Slovenska čebela 1873 Panj z na stran potiskajočimi satniki ali listovni panj, tudi Albertijev panj imenovan. Odkar j« Dzierzon izuinel premakljive satnike, poskušal jc že marsikdo, kako bi se mogel Dzierzonov panj prenarediti ali še zboljšati. Taki poskusi niso bili vselej brez vspeha. Dobilo se je sem in tja kaj dobrega, večkrat pa se je poskušava! cu sreča odtegnila, in delo bilo je slabo poplačano. Od vseh strani se je poskušalo. Veliko takih poskuševalccv je bilo zadovoljnih, če so mogli panju unanjo podobo prenarediti; drugi zopet, da so panjev notranji del tako uredili, da seje dal razstaviti in deliti, med tem, ko je unanja podoba celotna ostala. Še drugi so skušali panj tako prenarediti, da se njegovi notranji in unanji del da razdeliti. Vse te prenaredbe pa imajo zopet svojo dobro in tudi slabo stran. Poglavitno pri tem je, da se dobro ohrani in slabo odstrani. Ako tako vse na tanko ogledamo in premislimo, dobili bomo tri reči, na katere je pri izdelovanji panjev treba paziti, in te ko: 1. Panj naj bo tako narejen, da bo vspeh in napredek bučel neprestano podpiral in pospeševal in bil bučelam dobro zimsko stanovanje. 2. Panj naj bo tak, da bo čebelar lahko hitro in brez ovire, ter potrate časa svoja dela izvrševal, kajti čas je zlato. 3. Pri izdelovanji panja naj se čebelarjeve podnebne, osobne in nošne zadeve v poštev privzamejo. Vsem tem točkam primeren panj izumil je A. Alberti na Avstrijskem. Njegov panj v zadevi s prvo točko nobenemu drugemu ne zaostaja, z drugo točko jih veliko prekosi, in ako so s tretjo primerja, bo komaj kak drugi bolj pripraven, kot ravno njegov. Ta panj naj bode tudi malo opisan, k temu pomaga dodana podoba. Podoba nam kaže omaro, ki je zelo Dzierzonovemu dvojčeku podobna in katere notranji prostor d voj Čokovega ne presega. Razloček je ta, da so k dvojčekovem notranjem prostoru le od strani in k Albertijem panju od zadne strani pride. Spredaj narejeni ste luknjici za izletanje čebel. Sprednica ali sprednja končnica je dobro pritrjena in sc ne da premikovati ali celo proč jemati. Pridejana podoba kaže zadnjo stran, ki ima dvojna vrata, in ako se vrata odpro, se satniki po strani lahko iz panja vzamejo in nazaj potisnejo. Zato se ta panj imenuje: panj z na stran potiskajočimi satniki. Lehko bi sc tudi imenoval Iistovni panj, ker se njegovi satniki dajo kot listi v bukvah pregledovati. Na desni vidi se satovje z okvirčki razpostavljeno, kar skozi vdejano okno lahko zapazimo. Okvirji ali satniki imajo velikost nemških normalnih polokvirjev, a zgoraj nimajo podaljšano stranice za obešanje, tudi nimajo nikakoršne priprave, postavim žebljev, da se eden k drugemu ne pritisnejo. Dva polokvirčka se eden na druzega postavita. V levem prostoru so vidi najprod jeden dvojni satnik in zraven v znožju jeden dovršen in dodelan polsatnik. Ta polsatnik in vsi drugi spodnje vrste so na treh železnih palčicah, ki od ene stranice do druge drže. Da se pa satniki vendar ne morejo jeden k drugemu nagibati, napravljenih je 8 po 2-5 mm debelili in 8*5 cm dolgih brezglavnih žebljičkov, kateri so v štirih vrstah na prednici, tako tudi na oknili nabiti, kakor se vidi pri a, h, c, d. Nabiti morajo biti prav natančno, tako da po dva in dva naredita zob. Da se pa žeblji bolj pravilno in natanko zabijajo, naj so napravi lesena mera. ('o so žeblji pravilno zabiti, se okvirji ne dotikajo sprednje končnice, tudi okna ne, temveč povsod ostaja po G mm prostora. Ko se okno zapre, se spodnji žebljički pri e v nalašč zato pri- pravljene luknjico porinejo, lor so zoblji na oknih luko vruvnajo. n nil •/. •!('•//ir, Slovenski čebelar in sadjerejec 1884 - Albertijev panj je izboljšal Anton Žnideršič in ga imenujemo AZ. Naše cebelarenj e. (Piše Anton Žnideršič.) Kranjska čebela pridobila je tokom zadnjih desetletij obilo simpatije med širnim svetom. Öd leta do leta razpošilja se ogromno število te pridne živalico na vse kraje sveta. Neguje in izkorišča se naša čebela uspešno po velikem svetu, v njeni domovini pa je racijonelno čebelarenje na zelo nizki stopinji. Drago plačuje tujec kranjsko čebelo, o kateri pridnosti, krotkosti in vztrajnosti je vže toliko slišal; mi pa,ki jo imamo doma. ne vemo ceniti njenih dolnili lastnosti, ('as je tedaj, da pričnemo tudi sami ceniti domače blago, da pričnemo tudi iz čebelarstva zajemati vir dohodkov, kateri se nam od dno do dne znižujejo. V tem listu povedalo se nam je, daje treba znati v prvi vrsti racijonelno čebclariti, kajti le to nas privede k uspehom. Da pa to dosežemo, treba je pouka. Anton Žnideršič iz Ilirske Bistrice, gospodarstvenik, izumitelj, pisec, pesnik in dolgoletni predsednik Slovenskega čebelarskega društva. „Pred vsem učite se teorije“ ta rek slavnega Kerlepša ponavlja se preobilokrat pri vseli čebelarskih razpravah in tudi nam je pred vsem podrimo učenje teorije. Življenje čebele je vže samo na sebi tako čuulopolno, da je vže poznanju lega treba, ako hočemo uspešno čebelariti. V toliko večji meri učiti se moramo pa tudi navodil, katera služijo v to, da čebelam pomagamo, kamor si več same pomagati ne morejo, da jim napravljamo primerna bivališča in tako skušamo od njih dobiti kolikor mogoče več dobička. Kdor ima veselje do čebel, poprimi se z vso vnemo čebeloreje, umne raeijonelne čebelorejo in videl bo kako lep sad mu bo prinašala. A ne samo to, da bo imel dobiček od njih, zadobil bo tudi veselje do proučevanja njihovega življenja. Saj jih vidimo čebelarje, kateri čebelarijo z nepremakljivim satovjem, kako porabijo vsak prosti čas, da se radujejo nad svojimi čebelicami, s kako vnemo pripovedujejo svoje skušnje in dogodke. Kaj pa še le tisti, ki pozna vse življenje čebele, ki čebelari s premakljivim satovjem. Ko se snideta dva čebelarja, ne. moreta dokončati svojih medsebojnih pogovorov. Saj je vendar tako zanimivo. I ako ponči j ivo, po kremenotrdnih zakonih vodeno gospodarstvo čebele. Proučevati pa je treba ne samo življenje čebele, ampak tudi krajevne razmere; za vsak kraj ni enako čebelare.nje, treba si je to raj po krajevnih razmerah delovanje prirediti. Mi stavimo obilo upanja, v našo letos ustanovljeno čebelarsko društvo in upamo tudi, da bo naša domovina premnogo pridobila po tej organizaciji, ako jo hode tudi narod slovenski podpiral v tem podjetju. Da pa pridemo takoj v začetku v okom zaprekam, katere jo poznejše zelo težavno odpraviti, opozarjam čebelarje na sledeči pogoj : Vsa večja, čebelarska društva, določila so si po večletnih skušnjah in po temeljitem proučevanju, kot pripravno spoznano jednako mero, po tej so se vse priprave, kakor panji, okvirji, stiskalnice za med in enako orodje izdelovale. Zaradi tega je tudi pri nas neobhoilno potrebno, da si takoj v začetku določimo jednako mero. Te mere naj bi se potem vsi slovenski čebelarji poprijeli, in to mero zastopalo bi tudi naše društveno glasilo, .lednaka mera nam bo v vsakem oziru veliko koristila, nasprotno bi nam pa različne mere veliko neprilik delale. Ako bodemo kupovali ali prodajali panje, okvirčke, trčalnice (metalnice) za med, stiskalnice za. umetno satovje in različno drugo, ali ne l>o skrajno neprilično, ako imata kupec in prodajalec različni meri. V lctošnej zimi treba je jednako moro določiti, bodisi po pismenem obravnavanju, ali pa po posebnem shodu čebelarskega društva. (Najbolje bi bilo, da se ta točka dene na dnevni rod prihodnjega občnega zbora „Slov. čeb. društva'1. — <>p. ured.) (Konec prihodnjič,) Slovenski čebelar št. 10/1898 Spomini. Peter Pavlin — Ljubljana. Lani, ko sem večkrat počival na čebelarski klopi pred čebelnjakom, so se mi obujali spomini na pretekle čase in marsikaj iz moje Slletne čebelarske zgodovine mi je prišlo na misel. Kaj vse je že zapadlo večnosti! Kalikoi dragih čebelarskih prijateljev, ki so mi svojčas delali druščino, je odšlo v večnost. Kje so danes naši čebelarski pionirji: dr. Lampe iz Marijanišča, Lampe iz Kranja, Smodinov oče iz Šiške, Mihele, Gulba, Martinčev Janez, Bizjan iz Podutika, Frank Benton ...? Vse je pobrala smrt! Od spominov ne more nihče živeti, vendar so pa tudi taki, ki so vredni, da se zapišejo in ohranijo za poznejši rod. Marsikoga bo zanimalo, kako smo začeli čebelariti s premakljivim delom, zlasti z veliko mero, zato sem napisal sledeče vrstice. Prvotno sem čebelaril, kakor vsi drugi, v kranjičkih. Naenkrat so začeli strašiti v časopisih z »dzierzoaiovanim kranjskim panjem«. Seveda sem iz radovednosti kupil tak panj — še dobro se spominjam — pri trgovcu s suho robo, Pakiču v Ljubljani, za vodo, kakor smo takrat rekli. Po navodilih ranjkega urednika »Slovenske Čebele«, Jožefa* Jeriča, sem zvišal satnike na 101^ palca. Kljub temu pa nisem imel od teh panjev pravzaprav nobenega do- bička. Danes vem, da sem imel le igračko v rokah, ne pa panj. Kmalu potem, ko sem »mobiliziral« svoje čebele, sem se seznanil s slavnim amerikanskim čebelarjem Frankom Ben-tonom — Bog daj pokoj njegovi duši! Že pri prvem obisku na mojem domu je ta mož bistro presodil slabo stran mojega čebelarstva in me začel naiglovarjati, naj opustim tisto igračko, ki smo jft takrat rekli satnik, im naj se oprimem velike mere in ameriških panjev. Vsi njegovi ljubeznivi in dobri nasveti pa niso našli v meni prave vere. Saj veste, kako starokopitni smo bili takrat! šele po tretjem obisku, ko mi je Benton ves nevoljen rekel, da naj ga vendar poslušam in poskusim čebelarstvo v svoj prid amerikanizi-rati, sem ga uibogal. Dal sem si napraviti šest stoječih panjev Langstrothove mere, dvostenastih, s plodiščem in mediščem ter rešetko vmes. Postavil sem jih ob hiši pod napuščem. Priljubili so se mi takoj. V njih so bile orjaške družine, ki so mi dale zgodnje in nročne roje. Opazil sem tudi, da so bili ti panji povečini strastni roparji. Toda kmalu sem spoznal, da so s temi panji tudi mnoge težave, zlasti za tistega, ki nima mnogo sveta okoli hiše, kakor n. pr. jaz. Premišljeval sem, kako bi te amerikance združil v čebelnjaku, Peter Pavlin - član odbora Gustav Pirc - ustanovitelj društva dr. Frančišek Lampe, prvi predsednik 303 kakor je po Kranjskem navada. In ustvaril sem nov panj, ki se je potem precej razširil pod imenom Pavlinove c. V plo-dišču sem namestil le 10 satnikov Lang-strothoive mere, ki sem jo 2% cm skrajšal. Panj je imel podobo kramjiča s slikano končnico. Takrat me je obiskal tudi prijatelj Jakob Virij'ent iz Olševka, ki je zastopal mnenje, da bi bilo v teh' panjih toplo delo boljše nego mrzlo. Seveda mu nisem prav daJ, ker so bili Bentonovi nauki v meni že pregloboko vkoreninjeni, sčasoma sem pa vendar sledil njegovemu zgledu in vse panje prenaredil na »toplo delo«. Opazoval sem panji in lahko trdim, da sem z izpremembo zadovoljen, ker vidim, da se panji pomladi prav dobro razvijajo in tudi več nabero- Velika mera, ki je bila s-vojčas malo v čislih, si je 'tekom let pridobila vse napredne čebelarje in je zmagala končno popolnoma z A. Ž.-parujem, ki pravzaprav ni nič drugega kakor Longstrothov panj z nepremakljivim mediščem. Sedaj hočem še pojasniti, kako smo ustanovili sedanje Čebelarsko društvo. Namreč, pred 25. leti sem prihajal večkrat v Kmetijsko družbo zaradi čebelarskih člankov, ki sem jih pisal za »Kmetovalca«. S takratnim tajnikom družbe, g. Pircem, sva marsikatero izpregovorila o čebelah — če je bil dobre volje! Bil je vedno naklonjen čebelarjem in ga smatram sploh za velikega dobrotnika našega društva in čebelarstva. Pri neki taki priliki — gospod je bil takrat posebno dobre volje! — mi je potožil, da dobiva družba vsako leto od ministrstva več stotakov v čebelarske namene. Težko pa porabi ta denaor, ker ni čebelarskega društva, ki naj-bi s tem de- narjem pospeševalo naše zanemarjeno čebelarstvo. Te besede mi niso dale več miru in začel sem premišljevati zaradi društva. Stopil sem do trnovskega g. župnika Vr-hovinika in ga prosil, da naj skliče po časopisih čebelarje na posvetovanje v Kmetijsko družbo. Povedal mi je, da to ne more, ker ni gospodar družibe in me je napotil do g. Pirca. Z njim sva se hitro dogovorila. Povabil je v »Kmetovalcu« čebelarje na razgovor in res se nas je zbralo 30 zavednih, ki smo sklenili ustanovitev društva, zlasti ker je bil g. Pirc medtem že sestavil pravila. Par tednov nato smo položili temelj društvu, ki praznuje letos svojo 251etnico. Takrat se je začela nova doba za naše čebelarstvo. Če se oizremo nazaj, smo lahko zadovoljni. Iz slabotnega rojička se je razvil močan plemenjak. Mi »ta stari«, ki imamo že sedem križev na hrbtu, gledamo z zadoščenjem na to slavlje, saj smo vsak po svojih močeh pomagali graditi. Za nas so to najlepši spomini. Pozdravljena pomlajena, svobodna slovenska zemlja! Pozdravljeni vsi vi, ki ste zibali naše društvo že ob rojstvu in ste delali za njegov procvit! Blagoslovljen bodi tudi naš mlajši čebelarski rod, ki hoče dvigniti našo čebelarsko bandero še višje! Časten spomin pa tudi vsem tistim čebelarjem, ki jih danes — ž a 1 i b o g! — ni več med živimi, vsem tistim, ki spe spanje pravičnega in ki so naše čebelarstvo ljubili. K proslavi dvajseipelleimce „Slov. Čebelarja. J. V i r i j e n t Malo imam tovarišev, ki bi bili pri zibelki »Slovenskega Čebelarja«. Mnogo jih je pobrala smrt, nekaj jih je uskočilo, ker so bili mnenja, da od društva nimajo nič dobička. Pravi čebelarji so pa ostali zvesti društvu do danes. Radi so se udeleževali shodov,, predavanj, občnih zborov in drugih čebelarskih prireditev. Njihova zvestoba je — Kamnik. obilo poplačana. Danes se lahko prištevajo k naprednim čebelarjem in od svojega čebelarstva imajo duševni in gmotni užitek. Kdor je čebelar z dušo in telesom, ta ne bo odnehal, naj pride kar hoče. Skopuh pa naj epusti čebelarstvo! Njemu ni za pouk in napredek. Ako ne zagrabi takoj in na debelo, ni zadovoljen. Frančišek Rojina, pisec, izreden čebelar in dolgoletni urednik Slovenskega čebelarja. Kako prijetni čuti in spomini morajo navdajati pravega čebelarja ob 25letnici našega društva! Koliko prijetnih uric smo preživeli na klopici pred ulnjakom v teh 25 letih, prebirajoči »Slov. Čebelarja«! Koliko poučnih, mikavnih, kratkočasnih in šaljivih člankov in dopisov smo prebrali in koliko pobude in praktičnih navodil nam je nudilo čebelarsko berilo! Danes se opravičeno lahko veselimo, ko uživamo sadove, ki jih je rodil trud in požrtvovalnost naših učiteljev in voditeljev- Slava jim! Društveni člani in soeebelarji! Nadaljujte započeto delo za vedno večji napredek v čebelarstvu! Učite mladino, vodite je na čebelarske shode in predavanja! Nabirajte neumorno nove člane, da ga ob društveni 50letnici ne bo čebelarja, ki bi ne bil član Čebelarskega društva. Vse naj prešine zavest, da zunaj strokovne organizacije ni napredka! Bog živi vse čebelarje! Slovenski čebelar, 1922 SLOVENSKI čEBEIiAf^ GÜRSIUO ČEBEUflRSKEGfl DRUŠTVA ZA SUOVE|MUO V IidUBUJflNI Letnik XXIII. V Ljubljani, dne 15. januarja 1920. _Žtev- 1. Načrt čebelarskega zakona za Slovenijo. A. Čebelarjenje. § 1. Č eh e 1 a je koristna domača, žnnail. Kdor čebele na katerikoli način lovi ali mor:, je kazniv. § 2. Čebel ariti sme vsiakdlo. Kdor čebelari, se mora držati določil tega zakona. § 3. V Sloveniji je dovoljeno rediti le čebele čiste domače sive pasme (Apis melli-fera camica). Uvtoz in rejo čebel tujih pasem sme izjemoma dovoliti poverjeništvo za kmetijstvo, a to samo za 'talke kraje, kjer je pričakovati, da se domača pasma vsled tejja ne bo mešala. B. Stojišča uljnjakov. § 4. Uljnjaki ali posamezni panji morajo biti od javnih cest in. potov, tujih poslopij in 'tujih zemljišč v smeri čebclnega izleta oddaljeni najmanj 10 m. Ta oddaljenöst se sme skrajšaili na štiri metre, ako leže žrela najnižjih panjev vsaj 3 m nad površino navedenih predmetov ali če se postavi med uljnjakom. Ln takim predmetom vlsaj 2 m visok zid, plot aid gosta živa meja, ki pa mora segati na desno in levo uljnakove izletne strani vsaj še 2 m. Stranske stene ulj nj aka ali posameznih panjev, iz katerih čebele nimajo izleta, pa morajo biti oddaljene od takih predmetov najmanj 2 m, Ta oddaljenost se sme poljubno zmanjšati, ako se poistarvi med uljiijakorn in takim predmetom vsaj 2 m visok zid, plot ali gosta živa meja. V isti daljavi mora stati tudi zadnja stran uljnjaka, ako imajo čebele izlet tudi iz stranskih sten. Kadar pa iz stranskih sten čebele nimajo izleta, se sme zadnja stran dotikati takega predmeta., ako ne ukazujejo drugi zalkotrvi kaj drugega. V poisebnih krajevnih sJučaijih sme politično okrajno olblastvo te daljave znižati, kar pa se mora v dotični občini razglasiti. Ta določila veljajo za uljnjake, ki se bodo po uveljavljenju tega zakona nanovo postavili. C. Premikanje v pašo. § 5. Čebele čiste domače sive pasme, ki nimajo kužnih bolezni in 'takih bolezni tudi niso sumljive, sme v pašo v Slovenijo postaviti vsak tuizemski čebelar. Preko meja Slovenije sc smejo čebele čiste domače pasme voziti v pašo v času, kadar ne roje. § 6' Za postavitev čebel v pašo je potreben potni list, z izrečnim dostavkom, da čebele nimajo gnilobe in tudi niso gnilobe sumljive. Potni list izda; županstvo one občine, iz katere se čebele pripeljejo v pašo, po zaslišanju v čebelarstvu izvedenega občana. § 7. Stojišča v pašo pripeljanih čebel uredi župan one občine, v katero se čebele pripeljejo. Ako ni sam čebelar, mora zaslišati v čebelarstvu izvedenega občana. Stojišča morajo biti v smeri izleta oddaljena od javnih cest in kolovozov vsaj 50 m, od javnih pešpoti vsaj 30 m, od drugih pašnih stojišč in stalnih domačih uljnja- kov pa, ne glede na smer izleta, vsaj tisoč metrov. Županstvo sme te daljave izjemoma skrčiti, če se z ozirom na krajevne razmere in na množino v občini se že nahajajočih domačih in tujih čebel ni bati škode zanje ali č,e so prizadeti čebelar,ji s tem zadovoljni. Izdane odredbe pa mora županstvo v občini razglasiti. § 8- Čebelar, ki namerava postaviti sivoje čebele v pašo, mora pred dovozom naznaniti dotičnemu županstvu število in kakovost panjev, kakor tudi kraj, ki si ga je izbral za pašno stojišče, ter predložiti potrdilo o dovolitvi dotičnega posestnika za postavitev panjev. Vaakoršen zadržek glede sprejema mu mora županstvo takoj, najpozneje pa v treh dneh po prejemu njegovega naznanila sporočiti. Pii urejevanju pašnih stojišč ®e je ravnati županstvu po naičeiu, da, v okolišu enega km' na paši nc ho — vštevši stalne uljnjake domače in sosedne občine — več, kakor 100 panjev večje mere ali 200 kranjičev. Kdor posta- vi čebele v pašo, mora napisati na vidnem prostoru pašnega stojišča svoje ime, bivališče in šltevilo v pašo postavljenih panjev. Skrbeti mora tudi za primemo napajališče v pašo postavtljenih čebel. Kadar bi se število panjev domačih čebelarjev v kaki občini Lak o pomnožilo, da bi bil uvoz tujih čebel v kvar domači čebeloreji v dotični občini, sme županstvo dovoz čebel v pašo prepovedati. Iz drugih vzrokov prepoved dovoza ni dovoljena. Proti odredbam županstva je dovoljena pritožba v 8 dneh po dostavitvi na okrajno pol. oblastvo, ki končno v e lj avn o razsoja po zaslišanju čebelarskega izvedenca. § 7. in 8., ki govorita o razdalji stojišč in številu panjev, ne veljata za postavitev čebel v pašo ob času jelkinega (hojinega) medenja. Čebele se sunejo prevažati ob vlsakem dnevnem času, če so žreila in panji sploh tako zaprti, da čebele ne morejo uhajati. § 10. Na tuj svet se čebele ne smejo postaviti na pašo brez dovoljenja posestnika. Kadar postavi čebelar v pašo svoje čebele brez dovoljenja zeinljiščnega posestnika, jih sme le-ta odpeljati na prostor, ki ga v ta namen odkaže županstvo, mora pa preskrbeti čebelam na stroške njih lastnika primemo nadzorstvo. Da si zagotovi povračilo stroškov za prevoz in nadzorstve, si sme pridržati primerno število pamjev za toliko časa, dokler mu čebelar stroškov ne povrne. Ima pa tudi pravico tožiti čebelarja radi škode in poseganja v njegove posestne oziroma lastninske pravice. Za posestnika zemljišča je smatrati vsakega, ki ije upravičen dotični svet uživati, bodisi kot lastnik, zakupnik ali užit-kar. § 11. Kadar se čebelar in posestnik zemljišča ne dogovorita glede odškodnine za postavitev čebel v pašo, je dolžan; plačati čebelar za posamezno pašno dobo odškodnino, ki jo določi vsakoletno poverjeništvo za kmetijstvo po zalslišanju čebelarskega društva za Slovenijo. Poleg tega pa mora vsak čebelar plačati državno pristojbino za postavitev čebel v pašo, ki jo določi poverjeništvo za kmetijstvo in ki se steka v čebelarski sklad za obrambo gnilobe in čebelnih kug. D. Roji. § 12. Roje sme čebelar v smisla § 384 o, drž. zak. na lujcm svetu zasledovati in ogrebati, povrniti pa mora posestniku škodo, ki jo pri tem povzroči. Če čebelar dva dni po rojenju ne zasleduje rojev ali če v istem času pričeto zasledovanje opusti, si sme dotični roj prilastiti na javnem svetu vsakdo, na zasebnem svetu pa posestnik zemljišča. § 13. Če se roji raizličnih čebelarjev združijo v en roj, je diolžan čebelar, ki je ogrebel tak združen roj z namenom, da. ga obdrži, plačati ostalim čebelarjem za njih roje polovico cene, ki jo imajo roji povprečno v tistem kraju. Prednost pri ogrelbanju ima posestnik zemljišča, na katerem se je vsedel združeni roj. Povprečno ceno določi izvedenec do-tičnega okraja. Proti njegovem izreku ni pritožbe. E. Ropanje. § 14. Če nastane v uljnjaku rop po tujih čebelah, mora čebelair nemudoma odstraniti vzroke ropanja, ne sme pa roparic loviti ali moriti. § 15. Čebelar, ki opravičeno sumi, da hodijo njegove čebele ropat in da jih pri ropanju kdo lovi ali mori, ima pravico zahtevati, da se panji, o katerih sumi, da se v njih njegove čebele love ali m'ore, preiščejo nemudoma v njegovi navzočnosti po izvedenem čebelarju, ki je določen od županstva. Če se posestnik panjev, ki se imajo preiskati, preiskave ne more udeležiti, naj zastopa pri preiskavi njegove koristi od župana določena oseba. Posestnik panjev, ki se naj preiščejo, oz. njegov zastopnik je dolžan dovoliti, da čebelar-izvedenec potrese izletajoče čebele s 'kredo in da od medu ali drugih sladkarij, ki jih je našel v preiskanih panjih, vzame primerno množino v svrho preiskave. F. Škoda, povzročena po čebelah. § 16. Čebelar, po čigar krivdi se zgodi kaka •koda na ljudeh ali živalih, je za škodo odgovoren. Če je čebelarjeva krivda dvom- Ijiva, mora zaslišati sodišče v stvari vsaj enega čebelarskega izvedenca, § 17.' Poverjeništvo za kmetijstvo imenuje vsako leto po zaslišanju čebelarskega društva za Slovenijo za področje vsakega okniijnega oblastva potrebno število izvedencev v čebelarskih zadevaih. G. Kužne bolezni, § 18. Med kužne bolehni čebel spadajo 'kužna gniloba čebelne zalege, ki jo povzročajo posebne bakterije, in kužna čebelna griža. Obljudene panje, v kaiterih je kuga dognana, imenujemo okužene. Vsi drugi panji istega uljnjaka in vsi predmeti v ulj-njaku, v katerem se je našel kaik okužen panj, so kuge sumljivi. Z&. sumljive veljajo še dva meseca potem, ko so se okuženi panji že uničili in se je ulljnjak primemo razkužil, ozir. dotlej, ko izvedenec, ki je določen za dotični politični okraj, proglasi konec gnilobe in njene sumljdvosti. Uljnjaki, pri katerih je domneva/ti iz drugih razlogov, da so se zanesle vanj kužne kali (kužni tros), se smatrajo, da so okuženja sumljivi. § 19. Za izvoz živih čebel s satjem in zalego ali pa samih čebel in matic ter samega satja z zalego iz Slovenije, dalje za uvoz živih čebel čiste domače sive pasme s satjem in zalego ali brez saitja in zalege v Slovenijo je potreben izvozni ozir. uvozni certifikat, ki mora obsegati ime, priimek, stan in bivališče odpošiljatellja, deželo in državo, kaimor je pošiljatev namenjena ozir, od koder prihaja pošiljatev, število in označbo panjev ter izrecni dostavek, da čebele niso okužene in tudi niso kuge niti okuženja sumljive. Izvozne certifikate izdaja na podlagi izjave izvedencev okrajno politično oblast-vo proti posebni pristojbini, ki jo določa poverjeništvo za kmetijstvo. Za izvoz in uvoz rabljenih praznih panjev, praznega saitja, že rabljenega čebelarskega owdja ali medu, ki je izrecno označen kot pitanec, je potrebno potrdilo županstva, da dotični predmet ni okužen in tudi ne okuženja sumljiv. Izvoiz in uvoz voščenih in medenih izdelkov ter medu, ki ni izrecno označen kot pitanec, ni podvržen tem določilom. § 21. Sredstva, s katerimi se razširjenje kužnih bolezni omejuje, so sledeča: a) uničenje čebel in satja iz okuženega panju event, uničenje panju; b) razkuženje uljnjaka, čebelarskega orodja in oselb, ki so prišle v dotiko z okuženimi panji; c) nadziranje in opazovanje čebel v okuženem ali sumljivem uljnjaku; d) prepoved prodajati- iz okuženega uljnjaka čebele ali jih voziti v pašo, pošiljati na razstave aili jih premeščati na drug kraj; e) prepoved prodajati žive čebele, matice, med, rabljene panje ali rabljeno čebelarsko orodje iz okuženega ali sumljivega uljnjaka; f) prepoved sprejemati tuje čebele v okuženi ali sumljivi uljnjak; g) prepoved prirejati razstave živih čebel v posameznih občinah, okrajih ali po vsej deželi. Čebelarji! Sedaj je čas, dai se pobrigate za čebelarski zakon ter poveste, kaj vam v načrtu ne ugaja, kakšnih izpre-memb si želite in kaj smo pozabili sprejeti vanj. Zlasti poizivarno vise čebelar, podružnice, dla načrt pregledajo in pred-lože pravočasno svoje tozadevne predloge, * * * Prvi del osnutka čebelarskega zakona, objavljen je bil v Slovenskem čebelarju leta 1920 je pripravilo Čebelarsko društvo za Slovenijo. Čebelarji tudi danes pogrešamo pravilnik, ki bi zajel vso problematiko povezano z rejo čebel. Moj panj in način mojega čebelarjenja. A. Žnideršič. Čitateljem „Slovenskega Čebelarja" bo znano, da sem se zavzemal v prvih letnikih z vso vnemo za Gerstungov panj. To pa potem, ko sta nam oče Pavlin in gospod urednik opisovala prednosti velike mere; zlasti pa, ko nas je zadnji opozarjal na uspehe, ki jih je videl z njo na svojih poučnih potovanjih po inozemstvu. Prišel sem bil tudi sam do prepričanja, da je majhna mera, zlasti ako je deljena na polsatnike, samo igrača. Gerstung je bil oni, ki je nemškim čebelarjem na podlagi pravega življenskega razumevanja čebele dokazal, da je le z veliko mero in nedeljenimi satniki mogoče doseči dobre uspehe. Kako je s svojimi nazori prodiral, ne bodem opisoval, le to hočem pribiti, da zginjujejo vedno bolj zagovorniki malih mer, zlasti pa oni polsatnikov. Trdilo se je, da dajo srednjemočna ljudstva največ donosa, a danes je dokazano, da dajo največji donos vedno le najmočnejša. Vendar pa morajo postati močna o pravem času. Ne šele ob glavni paši, ampak toliko prej, da je v panju ob paši obilo nabiralk, ne pa branilk. Znano je, da rabi čebela tri tedne dokler se izvali; ravno toliko pa tudi, da postane zmožna letati na pašo. Panj, ki je tedaj vsaj par tednov pred glavno pašo najbolj čebelen, dal nam bo največ medu; najmanj pa oni, ki postane tak šele v sredi paše; ker tedaj l)o imel največ redilk, obilo zalege, a malo za pašo godnih čebel. To spoznanje bo pripomoglo naši čebeli, ki je najrodovitnejša od svojih sestra, do prave veljave. Res je, da so čebcla-rili amerikanski čebelarji že davno pred Gerstungom z veliko mero in s panji, ki jih je moral Gerstung šele izumiti, a tedaj se je mislilo, da je amerikanski sistem in njihova metoda le za Ameriko. Gerstungu moramo tedaj priznati zaslugo na pokretu, ki se izvršuje med nemškimi čebelarji, h ka-terim moramo mi hoditi v šolo. Meni ni žal, da sem sc oprijel velike mere, ako-ravno moram priznati, da nimam danes več Gerstungovih panjev v svojih čebelnjakih. Opustil sem njegov panj največ iz tega vzroka, ker ni pripraven niti za prevažanje, niti za skladanje v provizorični skladanici na pašišču, zlasti ako ima nastavljeno medišče. Pridržal sem njegovo mero, odločil se pa za panj Albertijevegu sistema, in sicer s položnimi satniki. Poizkušni panj napravil sem že v letu 1903, letos pa jih imam 222 in prezimujem v vseh čebele. Pivi članek o AZ panju je Anton Žnideršič objavil v prvi številki Slovenskega čebelarja leta 1910. AŽ panj je imel in še ima, kljub vsem pomislekom o njegovi premajhni prostornini, ki je potrebna za sodobno čebelarjenje, izredno pomembno vlogo v slovenskem čebelarstvu. Pod. 1. Zadaj odprti panj.