Leto V.
Szombathely, augustus 11. 1918.
Štev. 32.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .  6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb, v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnine i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
Sveta vojska.
Vidili smo že, kaj je navadno preklinjanje, kaj je bogokletstvo, pa tudi kakši greh in kakša norost je preklinjati. Zdaj pa poglejmo, kaj nam pravijo sv. Pismo in Cerkveni Očetje od te grehote. Oboji zvekšega govorijo od bogokletstva.
V Starom Zakoni čtemo:
„Ki de preklinjao ime bože, naj ga smrt zadene.“ (Levit. 24, 16).
„Vsi, ki bodo preklinjali, do na smrt obsojeni.“ (Tob. 13, 16).
„Odpelaj preklinjevalca iz mesta, pa vsi, ki so ga čüli preklinjati, naj položijo svoje roke na njegovo glavo in naj ga vsi kamenüjejo“. (Levit. 24, 14).
Takše poštave je dao Bog sam Izraelskomi lüdstvi proti preklinjavcom. Pri nas tudi so postave (törvényi) štere pravijo, ka ki preklinja pride v vozo ali plača. Škoda pa, da je to samo na paperi.
V novom Zakoni sv. Pisma čtemo:
„Mimoidoči pa so ga preklinjali in majali z glavami rekoč: Aha, ki podiraš boži tempel in ga v treh dneh znova zozidaš, pomagaj sam sebi! Či si Sin boži, stopi s križa!“ (Mat. 27 39). Tak so pravili trdokorni židovje, gda so vidili Jezusa na križ pribitoga. Kak strašno preklinjanje, ne istina? Pa, jeli se ešče dnesden ne godi tak? Edni preklinjajo z navade in gdašte, drugi pa samo či se njim kakša nesreča zgodi, ravno gda bi najbole potrebovali božo pomoč, si s preklinjanjom nakaplejo srd boži. Nesreča prej vči moliti. Da bi nas li, ne pa preklinjati! Bog že štiri leta strašno teži svojo roko na nas, naj bi vendar spoznali, ka je On jedini gospod nad vsemi in ka smo strašno deleč zablodili. Zato ne mrmrati proti Bogi, nego moliti moremo kak prorok Jeremija: „Božemi smilenji se
mamo zahvaliti, či smo ešče ne na nikoj spravleni.“ (Thren. 3, 22.)
Cerkveni Očetje nam od bogokletstva etak govorijo:
„Preklinjevalec si zamaža dušo odrešeno skrvjov Kristuša, zato greši proti Kristušovoj krvi; on si celo vmori svojo dušo. Ludje samoga Boga in svojega Gospoda vsaki den preklinjajo, ar so čemerni, gdakoli Bog v svojoj skrivnoj modrosti včini kaj proti njihovoj voli. Židovje so z remenjom bičali Kristusa, krivični krščeniki ga pa bičajo s preklinjanjom.“ (Sv. Aug.)
„Ki dela greh, prelomi božo zapoved, nego ki preklinja Boga samoga, včini brezbožnost“. (Sv. Bazilij).
„Kolikokrat ludje preklinjajo, tolikokrat v Boga kamenje mečejo“. (Sv. Bonav.)
„So ludje, ki či jim vse po sreči ide hvalijo Boga, či se jim pa koj protivnoga zgodi ga preklinjajo“. (Kard. Hugo).
„Kak tisti ki pošteno živejo radi Boga hvalijo; tak tisti ki grešno živejo ga radi preklinjajo. Nikaj tak ne razsrdi Boga kak či što njegovo ime preklinja“. (Sv. J. Zlat.)
„Jaj preklinjevalci, ar se njemi jezik zaveže in kak de odgovarjao Sodniki?“ (Sv. Nilo).
„Ki v kakšoj nesreči tü na zemli preklinja Boga, si k tem zemelskim nesrečam nakaple peklenske“ (Peter Blez.)
„Preklinjevalec bi rad Boga vmoro, da pa toga ne more včiniti, ga rani z jezikom“ (Sv. Teod.)
Poganski modrijani so ne poznali pravoga Boga nego so molili napravlene bolvane ali malike, pa itak slavni Plato piše: „Či što kajkoli nespodobnoga pove proti Bogi, naj ga sodniki ostro pokaštigajo.“
Naši slovenski vojaki so že skoro
po celoj Europi raztepeni, živejo med tüjimi narodi, vidijo in čujejo dosta dobroga pa tudi dosta slaboga. Po vojni, štera pa ednok itak mine, pridejo domo naši možki in dečki. Človeka se rado prime dobro, dosta raj pa slabo. Z sebov prinesejo, ka so se navčili. Daj Bog, da bi kak največ dobroga prinesli, bojati se nam pa trbe, da prinesejo dosta slaboga, lagojega, n. pr. razvüzdanje, lumpanje, nemarnost pa tudi preklinjanje.
Dragi vojaki! Či lubite Bogá, svojo sveto vero, či lubite svoj dragi slovenski narod in vse svoje domače, ne razširjajte dragi tujih navad, posebno preklinjanje. To bi bile strašna nesreča za vašo deco in za cela pokolenja našega naroda.
Čüjmo kaj nam pravi sv. Pavel: „Zdaj pa vržite vkrej tudi preklinjanje, grde guče iz vaših vüst.« (Kol. 3, 8).
R. J.
Bojna.
Med Soissons i Reims so nemci spraznili svoje postojanke. To se je zgodilo v noči od 26. do 27. julija. Lani so nemci tüdi nazaj šli vu tak zvane Siegfried postojanke. Med francozami je velko veselje. Nemci pravijo, da je to veselje ešče rano.
30. jul. Francozi novo obrambo linijo pri Fere en Tardenois napadajo. Nemški časniki pišejo, da je mogoče, da Nemci do dalje nazaj šli. Hindenburg je že večkrat to včino. Taljanski časnik „Secolo“ piše, da ententa se pripravlja, da na zahodnom bojišči prisili odločitev. Velikanske mase čet vküp potegnejo več mestih na fronti. Angluški lord Courson pravi, da vse vüpanje nemcov je vu vodo spadnolo. Vu prvih vörah so več zgübili vu vlovlenih, ranjenih i mrtvih, kak bi si kda mislili, Mi — angluši — sedem mili-
2
NOVINE
1918. augustus 11.
jonov vojakov mamo. Ešče bi rano bilo, je pravo, od zmage gučati, nego kde so prvle čarni oblacke bili, tam  zdaj sunce sija. — Vu Kijevi — na Ukrajnskom — so na cesti na oberstgenerala Eichorn i na stotnika von Pressler bombo vrgli. Obadva sta mrla. — Vu atentati rusko roko vidijo. — 22. julija sa je 10 angluških letal grozoviten napad včinolo proti špitalom med Braisne i Fismes. Vu petih minutah so deset bomb vrgli, 30 lüdih je mrlo, 70 jih ranjeno. — Edna bomba je morila prednjega doktora med operacijov, ednomi francuškomi doktori je pa obedve nogi razčesala.
31. jul. Francozi napadajo. Francoški vojni minister je objavo, da je mogoče, da ešče v zimi stala bode bojna. — Angluške i francoške čete so pozajele Petropavlovsk. Kitajske čete prek Čite proti zahodi idejo. — Nemški casar se je k lüdstvi obrno govoreči: Či mi od mira gučimo, od sovražnikov za odgovor glas odürjavanja i spota čüjemo. Moremo nadaljavati bojno, ar sovražniki ešče itak ščejo deliti Nemčijo.
1. aug. Na zahodnom bojišči bitje. Hindenburg je tiho, velki dogodki se pripravlajo. — 2. Aug. Naši v Albaniji napadajo. Ententa si dosta premišljava, zakaj so nemci nazaj šli na zahodnom bojišči. Francozi so na 40 km. šürkom fronti samo ništernih sto nemcov zgrabili. Štükov so pa nika ne dobili, nemci so s sebov vlekli.
Dom i svet — Glási.
Z strelnih jarkov Vojaška.
16. VII. 1918.
Nesrečni smo soldacje mi, Sovražnik se na nas jezi.
A domi naši daleč so,
Kde stariši nam bivajo.
Po bregaj vlačimo se mi,
Do koža naša se cedi.
Doma pa starši ječijo,
Ar za sine se bojijo.
Füčka granata, kde smo mi, Pükšena krugla nanč ne spi.
Za pisma mati skrbijo,
Da deleč sini pošlejo.
Z veseljom štemo pisma mi,
Ar vsak' za njimi hrepeni.
Starši se s tem tolažijo,
Da v pismi nas pozdravlajo.
Al' sovražnik naš nemili,
Žitek naš končati sili.
Svinčene krugle nam dajo,
Se sini v krvi vtaplajo;
Stariši so žalostni bili,
Ka pismo črno so prešteli.
K Bogi gori zdihavlejo,
Da k njemi sina spravijo.
Končamo tak soldacje vsi,
Kar zemlja naša nas rodi.
Če Bog se nas ne usmili,
In' nam ne pomaga v sili.
O, daj Jezuš prelübljeni,
Konec vojni grozovitni. Z vero živo mi končamo In’ vsem reke vam podamo.
Slavko poročnik.
Vadlüvanje imetka, dohodka i vojnoga dobička. Pod imetkom se razmi vse negibajoče imanje, živi i mrtev inventar, kak živina, mašini i. t. d., posojilo, penezi vu šparkasi, akcije. Lajštre se dobijo pri veškom poglavarstvi. Lajštre prek da veškomi poglavarstvi. Ki do določenoga časa ne vadlüje svoj imetek, plača 1% odločene porcije, či pa na opominanje finančnoga ravnitela tüdi ne vadlüje, plača 4%. Vadlüvali bodo oni, kem imetek je od 50 jezer koron više vreden ali šterim dohodki so leta 1917. od 10 jezer koron više segali. Vadlüvati morejo do 15. sept. 1918. Oni, šterim imetek —njiva, gošča je ne više od 100 jezer koron, na leto 1918. bodo ešče oslobojeni od vadlüvanja, nego plačati do zato mogli. Šteri že na leto 1917. morejo plačati porcijo od imetka, do 31. aug. morejo prošnjo dati k finančnomi ravnitelstvi, da se njim porcija na leto 1918. popravi.
Od žganja. Samo slive, vinske drože i grozdjove tropine je slobodno žgati. Finančni minister opomina centralne žganjarije, da so dužne imenüvano blago prek vzeti, foringo plačati. Žganjarije so dužne eden del žganice pridelovalcom na domači nüc nazaj dati. Dužne so vu svojoj okrajini lüdem na glas dati, kelko žganice i po kakšoj ceni dajo nazaj. — Tak znamo, da ešče več mestih so žganjarije ne gotove. Rane slive se že zorijo: Ka mo ž njimi delali? Do drügoga leta mo je v bečkaj meli, kak lanske jabočne tropine? Siromak človek se ne ve nikam ne obrnoti. Kda poslance postavlamo, te nam vsaki v roke sega. Pitam vas zdaj ob toj priliki — daleč od vse politike — jeli ste vašega poslanca vidili od tistoga mao, ka ste ga postavili? Je li vi ste ga postavili, naj na državnom spravišči na vašo dobro postave spravla, zakaj ne pride med vas, da bi vam povedo, ka je včino i bi vaše tožbe gori vzeo.
Za tiste, kr podporo davajo na M. List i Novine, se vsako leto 12 sv. meš služi. Sv. meše so plačane že lani v Celji pri misijonarah na deset let naprej.
Lakota v Dalmaciji. „Slovenec“ piše: V Zadru in okolici prebivalstvo že davno ne dobiva kruha. Na mesto tega so davali po nekoliko dek kukurce. Zdaj za Dalmatince niti tega nemajo več, marveč davajo ljudem po 10 dek ovsa na den.
Vdobljeni so penezi por. Vereš Viktor 10 k. Na klošter: Sapač Terezija N. Purkla Štajersko 20 k.
Grah. Kelko se graha niha na domači posel, odredi mali župan (alispán). Grah, šteri više ostane, se do 31. okt. more zglasiti pri komišijo, štera prek jemle silje. Pridelovalec do 30. sept. vu vesi slobodno odava grah.
    Gal Jožef je dobo velko srebrno svetinjo.
V salezijanske zavode se samo do 20. aug. sprejmejo dijaki.
Dühovne vaje se začnejo 2. sept. v Celji. Vsaka ženska naj prosi pri. obmejnih žandarah v Soboti (határrendőrség) svedočanstvo, ka de smela strošek, na pet dni z sebom vzeti, da je v Celji nikaj ne za küpiti, pa tüdi za volo neprilike, ka bi se vam strošek kjer popoti ne vkraj jemav.
Nesreča se je zgodila vu američkoj rüdi — Carlton — Vože se je vtrgnolo, košara je vu globočino 1000 metrov spadnola, 21 europejskih delavcov je žitek zgübilo.
Krpljive so pod zapor vzete. Maximal cena sühih krpljiv 35 kor. meterski cent. Semen 100 kor.
Na vojni dobiček ščejo dačo (porcijo) do 60% navržti.
Cena sena 30 k, slame 20 k, nastelce 12 k, kukuršča 14 k meterski cent.
Cene krumpičov so podignoli 5 kor.
Dva brezmesniva dneva sta odredjeniva: torek i petek.
Čmelak i rudeča detelca. Pravijo, da prah rudeče detelce svoj cvet ne more rodnoga včiniti, more priti prah drügoga cveta. Kda je cvet rudeče detelce, liki cev, veter ne more notri nesti prah. Kosmati čmelaki prek vzemejo to delo. Prah se zgrabi na njihovo kosmato telo, kda na drügi cvet priletijo, prinešeni prah rodno včini cvet. Preseljenci vu Neu-Seeland so meli bogato čvetečo rudečo detelco, nego semena so ne dobili, dokeč se si čmelake tüdi ta ne preselili. Zato pa poštüjte čmelake, sami ne vete, kak velki pomočnik vam je on.
Pošta. Žitničar (?) Pišete mi od dva fotografista, šteriva lüdstvo norita. — Vašo pritožbo, posebno pa drügo od siromaške kuče ne morem objaviti. Či bi štoj tožo, bi jas odgovoren bio, Vas bi pa nišče ne naišeo. Brezi svedokov — štere i jas poznam — podpisane pritožbe od sega mao ta lüčim.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda gyorssajtóján, Szombathelyen.