PritOT iz :tkalllAkcga jllma Zgodovina skalaškega doma na Voglu MTI.AN KilA:."l,I Nwncn kluba Skale, postavHi si svoje lastno planinsko zavetišče, Fega že v prve dneve klubovega lu J ulij6k!ih Alp. Pomanjkanje potrebnih denarnih sredstev pa je še posebej sililo klub, da je svoj namen, pri dobiti si svoje las tino planinsko za­ vetišče v nekem rlrui;:eirn delu Alp, preložil na kusnejili čas. D.vih nal~ se je članstvo r;izv:ijalo v etičnem in duhovnem pogledu prek o ravni povprečni>ga planinca. Clani !:O vršiJi obširno za­ stavljene naloge .z vso predanostjo, brez 'l'lajmnnjših ffil:ltenia1n1h kori&tli. R~umljivo je , do. so v takem ikla!'..ičnem okolju klubovP.ga razvoja in delovanja člani iu:;o mogli ukvarjati s pridobivanjem potn~bnih finančnih sredstev za po5tavitev lastnega pla­ ninskega zavetišča. Skromni dohodki članarine in prebitki davnih -plan inskih, skiop­ tičoJh predavanj« v mC\Stu in podeželju, za katc1·a je klubov foto-odsek pripravil po­ trebne diapozitive, so prve n~tveno krili stroške za vzdrževanje in urejanje lastnega klubovega lokala in dopolnjevanje i;trokovnc knjižnice. Klub je .izposojal članom le vrva, dereze :In cepine, v pretežni večini pa so člani imeli svojo lastno opremo. Ta alpinlstično-skio,ptitu ·in podeželju, ~O km smučars:ka tekma na Bledu, fotog ,rafs.ke in druge Taz­ st.ave itd.), se je zavedal, da planinsko zavetišče v prvotni zamisli ne bi moglo iZipol­ njevati na log in potreb, Jci so se pokaz.ale z razvoaem omenjenih panog. Med t.em se je vedno bolj bližaJ veliki dogodcl{: dovditev skalaškega filma »V kraljestvu Zlatoroga«, S tem pa se je tudi bližalo uresničenje gradnje las tnega p1,minskega 7.avetišča. !obran je bil gradbeni odbo1:, dolžan pospešiti pr..iprave za gradnjo koče. Me o . , 'os "'. "3 r„ S .. " "'" .. ~ -· 2.,!.5 .... ,~ a 2:,os • ~OH &O PJ V ••v• "• @caz,i< .., ,.,. " St. 4 - ~ .. o ~ AJ 5 LI i. 1 _;~ ~POb LC.< , .. IA4J 2. L ~~,~C.~ ~1-tu'.P tU 7 Ll.lH~C. Ravnika, :postaviti :kočo lliJ.:: pod Storeč Vl'hom, kota 1595, 11ad Zgor.nj.ian Voglom, Koča bi imela _ zelo lep ~ed na Julijske Alpe , vendar pa -ne bi imela razgleda tudi v <;loHno. S'kl.kanih je 'bilo več sestan,k ov, ki so med drugim imeli tudi nalog o določiti, če naj b1 koča bila :namenjena samo za članstvo ali tudi 7..a javnost. Nekate11i člani so bili mišljenja, Vsem nove nai'.Tle. Spomladi leta H>29 je bil za. gradnjo koče i7..bran in določen prostor - tik pod Storeč v1-hom, v • neposredni ib:l!ižini nad studencem, ki je ob razcepu sedanje poti proti Rjavi &kalli in poti na Z.gornji Vogel. Dne 6. aprila istega leta je bila sklenjena in podpisana najemniška pogodba med gospodarsooim odbo~-om solastniJkov vasi Bo­ hmjska B,istr:ica skupnega s;veta za planino Vogel in klubom Skala, po kateni je klub V:tel v 11ajem po-kebno zemljdšče za graJa., 1 kot kaže ~ca št. 4, 73.75 m 2 :rozidancga prostora .in bi imela v prvem na,dstrop ju 22 skupnih ležišč, v pritl.ičiju ležeči jedilnici pa -še 20 ležišč. S treha enokapnica bi • bila s-trmo nagnjena proti jugu, okna ,pa b i lbila obrnjena proti razgledu TrnglavS:ke ~kupine. Cep rav s,k,a· Jaš;i niso več imeli v najemu Hainriharjeve koče- J1a Spodnjem Voglu, f\O se vedno z,no va - radi vračali na pd·ivlačna v.iso kogorska smučišča obeh planm Vogel. Za prenočevanje so se poo luievali nezaklenjenjh, skrajn o p;reprostih .pasti'l'S'kih staj z odp,rtim l ogn1'išči in listjem za ležišča. Predsedn:ik 1kluba ,prof. .Tanko Ravnik, ki je • kot domač_in - Bohinje<: prednjačil pr.l ob.iskovanju Vogla, je vedno 2nova iskal še lepši položaj za bodočo »skalaško kočo-+< in ga je prr svojih številnih obhodih, ob skrajnih • robovih plani.ne Vogel liudi našel, na st runi Rjavi skali, ki 5e drooo dv ~a iznad Bohinjskega jC'.tcr a. Ed.iirSiveni pogled, , }ct se nudi z Rljave skale in ki istoc-asno zajema vso obširno Bohinjsko dolino, z vedno zasanjanim Bohinjsk,im jczo1:om, ,s št.evilnimi .po dolini rnzt rescrtimi vai;icam i in hišami, na vzhodu s pogledom proti 446 OUOIIO „ 4.1. ' ' """"' t.. , 24, towil -.t:J'" • St., Soteski in na košate gozdove Jelovice in Pokljuke, v ozadju s Kuravankami, pred seboj pa z veličastnim pogledom na venec Julijskih Alp in njegovega mogočnega gospodarja Tri,:tlava, ROdi nedvomno med najlepše rnzgledne to6ke slovenske zemlje. Ta edinstveni razgled je nujno nart-koval ustvaritev udobnega zavetja, fa ka-t~rega bi bilo mogoče, v zavarovanju pred mramm In butjo, v vsakem letnem času u1.lvati veličastje teh naravnih Jepol. Clan kluba ing. arh. Herbert Drofenik, ki je prav v tistem času diplomiral, je izdelal načrte, • ki so ustrezali novemu polož.:tju koče in 1.ahtevam tega edinstvenega razgleda. Zato je namestil jedilnico v prvo nadstropje, kJ je s svoji.mi !k cikim.l okni - proti severu, zapa du in vzhodu n udila izz.a mize pri peči razgled, kot ga njma nobena koča, tudi ne zunaj meja nMe domovine. Odbor Turi­ stovske€a kluba Skale je končnoveljavno začel graditi lastno planinsko zavetišče na Rjavi slcali, • kot ga prikazuje sk:ica št. 5. P1:irodna koničasta kopa na Rjavi i.kali je za:z.nomovala mejo moo svetom »Kranj­ skega verskega sklada«, ki je ,padal po strmih robovih proti jezeru, in i;vetom »Gospodarskega odbora solastniikov vasi Bohinjska 1"strica skupnega sveta za planino Vogd« , s katerim je bila, kot zgoraj rečeno, že napravljena :pogodba dne 6. aprila 1929. S Sumsko upravo, kot lU)rnvitcljlco »Kranjskega verskega zaklada«, je bil pod­ pisan reverz dne 10. o'ktobra 1!132, po katerem je bilo dovoljeno, da sme TK Skala postaviti ob mc:-jnem kamnu 18 svojo kočo. Sk.al11ški dom je hll torej zgrajen na 1..emljišču dveh lastnikov. V avgustu leta 1931 je bila krstna pred.stava skal.nškega filma „v kraljestvu Zlatoroga«, lci je poleg velikega moralnega u:ij)cl1.a prinese.! klubu z.nat.na finančna sredstva. Ta sred<-tva, čeprav za izvedbo obeh glavnih načrtov Skale še neza.dootna, so venda1 · ustvarjala pogoje za pričetek gradnje večje stavbe , kot jo kaže načrt Ing. Drofenika. V februarju 1933 so na robu Vogla proti Zagarjevemu grabnu padla zadnja debela oruna, namenjena za gradnjo skalaške koče. Koničaslo kopo na Rjavi skali, ki je dnjaJa prostora le tesno za štiri ljudi, je bilo treba prej izravnati in urediti. Močne detonacije raz:,,tJ:cljevanja so se razlegale PO tihi Bohinjski dolini In znižale prvotno 1544 m visoko kt>to za 4 metre. Ko je s,neg visoko v lu·ibu že skopnel in so prišli veseli planšarji s svojo živino na planino, se je pdfoln dvigati na strmi Rjavi skali ponoi.ila st.avb;i. Drzna gradnja je sprožila pri domačinih mnogo črnogledih opaz k. Trdi in zaradi stalne bo1·bc z naravo previdni Bohinjci ro m11jali z ,::lavo in napovedovali, da bo prv , t zimski vihar odnesel '>la V pre­ prosti Jopi, zbiti iz ,pdprnvljenega gradbenega materiala, je imel v en1m1 delu skromno bivall~e in tdmično pisarno, drugi del pa 1e slu~l za shranjevanje orodja in cernc-nta ter za prenočevanje delavcev. $kalaŠj so oh nedeljah prihajall k Ilja,i skali. ogledovat napredovanje gradnje, obenem so se pa oprtali v dolini z materlalom, 447 o ~5 ' ~::=;,~:;:,/J::q~~J- D ! l lti ga je bHo treba prenesti na gradbišče. Na cilju so potegnili iz svojih nahrbtnikov tu
  • kali ne bo imela zna&tja koče in da bi jo upra­ vii'Pno lahko ime novali -dom"' . Vsi :;.o enoglasno predlagali, da naj bi dom imenovali po klubovem predsedniku prof. Janku Ravniku, ki si je p:nidobll ne_pr<>..glednilt :GSSlug za ra .... voj 1n uspehe 'J1K Skale. PrnI. Janko Ravnik je v :woji priznani s'kromnool'i odklonil to ;počas-titev in je na njegovo iz recno željo bila nova stavba imenovana »Skalaški dom«. Vzporedno 7. napredovanjem gradnje n a Rjav i. skali so skala~i v Ljubljani pridno Pl 'ipl'avljali potrehni inventar. Or,gani2.irana je bila nabit·alna akcija p1'1 raznih tovarnah in podjetjih, ki je tako odlično uspela, da je bil km;ilu z.bran ves potrebni inventar, razen pmu,ljnih mrei in odej, .ki .}lh je klub naročil pr i najnižjem ponud­ ni.ku. Skalašice so p1idno robile perilo l• n ga .z vezenjem opremljale z wač'ko TKS. Kot jo običajno pri w;eh gradnjah so tudi pri skalaškem domu obrtn:ilti močno 7 .avlekli pnwzeto delo. St..·wba bi morala biti dograjena do O. septembra in pl'iprav­ Jjena vsaj v toliko, da bi bilo mogoce za ta dan oojaviti otvoritev. Dom pa ji: bil komaj pokrit, znotraj na surovo opa7.en in vstavljena so bila ok11a s šipami. Kljub vsemu ni odbor odstop il od svojega sklepa, da ne bi 8. septembra vsaj ~ svoje člane ctvoril do1!1a. Ta sklep je bil potreben predvsem z.ara
  • llko število skaJašev in planincev v d-Omu. Ko se je mi.račilo, Je dom zu­ wcl v bengaličnem ognju, ki so ga napovedali časopisi v zvezi s slovesno otvcnl1.ijo­ doma. Mnogo gostov 17. Bleda in iz ~aznlh 1 kn1jc.-v Sloven1Je, .prt.'tlvsem pa vs i domačini so se i.brall v dolini, d.l skalaški praznik je ostal vsem navz.očim v trajnem spominu. Kmt.ka je bila življenjska doba Skalaške~a doma m1 Voglu, ki so si ga člani dolgo vrsto let tako iskreno ;,.eleli, ga pripravljali in g11td.Jli v neiz.mernd ljubcz.ni, idealizmu in požrtvova lnosti t.cr ~a negovali kot svoje la.~tno domovanje. Dne 27. ju­ nija l 943, ko se je zmračilo, so žažareli na Rjavi skati oginjeni zublji - Sim laški dom J~ postal žrtev odpora proti okupat.oi·ju. PLA!NINCI OB ZICT . . . .. . ne kje na zavarovani p lezalni poti v naših gorah! Tokrat je beseda o tek­ movttlnem pohodu in partizanskem m:ir­ šu »ob žici okupirane Ljubljane«, ki sta zbrala letos (7. 5. l96.1) na sta1·tu 36 »pla­ niru;kih« ekip posameznih enot n::iše or­ ganizacije. Kljub dvomljivemu vremenu, ki je še 7.jutraj kazalo na dež in se je popravilo šele med maršem. (Številni po­ samezni člani In čhmice, mladinci in mladinke še prej pa pionirji in pionu·kc planinskih društev so sodelovali v ekipah dru~ih organizacij). Dve planinski ekipi {ena mladinska) sta nastopili v tekmovalnem pohodu žen­ skih ekip, dve ekip i (ena mladinska) v tekmovalnem pohodu moških ekip, vse ostale pa v partizanskem maršu, kar je nekam značilno za planinec, katerim ne „leži« toliko tek(mov)anje kakor (čeprav malo hitr~jši) marš. Ziv dokaz temu sia bili med drugimi ekipa UO PZS, ki je letos ponovno »star­ tala« in prehodila 15 km dolgo pot v 2 J/4 ure. posebej pa ekipa »sedemd1:sctlctni­ kov« PD Ljubljana-matica, ki je potre­ bovala za Isto pol samo nekaj vtx:: časa , čeprav so njeni člani RE'~~teli skupaj 854 let častitljive starosti ali bolje povedano prave phminskc mladostnosti in so po­ trdill s svojo čll ostjo pravilnost m ii:.11 ••starega« nlpinista Franca Nieberla o d r 11 ~ t " f' o e o o v i c f' najbolj izra:.:iti značilnosti ,gora, ki ne dovolijo, da bi se njihovi častilci posta­ rali. To velja Loliko bolj ;,:a letošnjo izra­ zito dolinsko pot, ko so obujali planinci zlasti na blatnih stezah za Glinščico spo­ mine na lanski marš če:.: Gol ovec, na ka­ terega pobočjih so pul;'Čali za seboj precej. , - l l'lanln.cl ob žici . . . Od leve prot i desni: dr. ML­ ho Potočnik, TOlle Rmlm·, Mirko F'etlh, 7.fi;ojln l-'rO$en<", Sto-nko Hribar 449· zaldavih ,.,.dolinceva kai · v tropih. Takš­ na p laninska usmerjenost je prišla do iz ­ raza tudi pr i podP.litvi n.igrad, ko so bile izžrebane. :amje (na sej i UO P!lS 31. 5. lOOl) tri ekipe ne glede na to, ali so tek­ (mova)le ali marširale. Zreb je prisodil nagrade ekipam P D PTT Ljubljana - skupini Novo mesto. ID Ljubljana ma­ tica in PD Jesenice - alpinfi;tični odsek. VTK MEMORIM, lOGl Tudi letos jP. Akadc1lll>ko planinsko društvo zadnjo nedeljo v mttju priredilo tradicio nalni pomladan skd veleslalom. Iz ­ pod zas n e-lenega .Jalovca k zelenicam Tamarja se vsako leto spus,lijo tekmo­ valci, da počastijo spomin tovarišev, ki so se ponesrečili v gorah. Ob Jepem VTe­ menu jo slart vrh Jalovčt•vega plazu, kjer je ob spomJni;ki plošči Vavpotiču. Tomincu in Kovačiču kratka komemo­ racija. Letos je bil sneg izredno tr d in kazalo je, da bo smuka težavna. TUdl deževno vremo je močno nagajalo in je bilo treba sfarl postaviti precej niie, tako da je bila proga dolga le kakih 600 m. Zaradi dežja je bila letos komemora­ cija pri študentskem planinskem domu v Tamarju. Tov. Vid Mesarič se je v kratkem nagovoru spomnil vseh, ki so izgubili življenja v gorah, k spominski plošči p.i sta dva udeleženca odnesla ve- nec. Od povabljenih so se komemoracije udeležili tudi starši pokojnih alpinistov Vavpotiča, Tominc.i in Zajca. Tekmovali i;o člani petih planinskih društev, {Tržit, Kranj, Jesenice, Matica in APD). T ekmovanje je bi lo ekipno In posamezno, ločeno za p lanince in c1lpini­ ste. Za tekmovalke je bila proga k1·ajša. Da bi prireditev tehnično čim bolje us­ pela, je GRS posodila !!tiri prlmopredaj­ n ike, močan veter pa je krivil .inteue in se je bilo treba ~arad l tega odločiti za viden start. Tudi let-0s je zmagala ekipa ulpinistov iz Tržtča in si s tem obdržala prehodn i pokal. Re;,;;ultati: Alpinisti 1, Krmelj Janko (Tržič) 2. Švab Vinko (Tržič) 3. Prlmorič Franc (Tržič) 0,49,7 0,50,2 0,5" .!,2 0,68,2 4. Berginc Franc (APD) Planinci L Gornik Drago (APD) 2. Tržan Andrej (APD) 3. Smuc Jure (APD) Ekipe: l. AO Tržič l. APD Tekmovalke 1. Badjura Tija (APD) 2. Cibej .Zivka (APD) 3. Udir Zofka (AIPD) 0,56,4 0,58,8 0,59,0 . . . . (2,32,1) . . . . (2,54,2) . 0,57,6 l,10,2 1 ,3-1,6 P.M. Ekipa ~10-1et 11iKvv« PD LJubtjana-r1u1tica na partltanskem marfu „Ob ffc! okuplnme Ljubljane• dne 1. s. 1901. (SKUpna 1Aa Kunaverja in Marjana Keršl­ ča-Bclnča o hlmal11jski odpravi (prvi je poročal o tehnični strani odprave, drugi pa o opremi ), razpravljali o sklepih Ko­ ordinacijske komisije z.a alpiniicm pri J:IZJ in petletnem perspektivnem načrtu dela tega koordmacijs,kcgn odbora !ka­ kor tudi o okvirnem alpinističnem pra­ vilniku, ki bo predložen plenumu PZJ v potrditev. Dalje so poi;lušali poroči­ lu o izvedbi lanskoletne smučarsko-alpl­ nlstičn.:: or.enjevo1lne vožnje in se pogo­ vorili o pripravah za sestavo alpinistič­ nega poročila zo skupščino PZS. tzvolili 451 so novo komisijo za alpinizem, ki jo se­ stavljajo tov. Marjan Keršič-Belač, Mar­ jan Perko, Janez Krušic, Andrej Aplcnc, Tone Bufor, Aleš Kunaver, Drago Za­ gorc, Sondi Blažina, Metod Humar, dr. Vld;;i. Ko.šmelj, Jože Zvokelj, Lojze Steblaj in Ljubo Juvan. Ker dolgoletni načelnik komisije tov. Tone Bučer ni že­ lel več kandidirati za to mesto, je bil za novega načelnika izvoljen tov. Janko Mirnik. Med številnimi sklepi, ki naj razgibajo delo v alpinističnih odsekih In izboljšajo kvaliteto dela, je nedvomno ta, da bodo člmprej pričeli s pripravami za prihodnjo himalajsko odpravo. gori ocenjevalne tekme gorskih re ševal­ cev. Pri trnnsportu morajo gorski rcše­ valri pokazuti, da znajo varno uporab­ ljati najnovejšo transportno tehniko z uporabo aluminijastih Akia čolnov, prav tako p;:i morajo znati tudi sestavljati improvizirana tnmsport .~a stedstva i;,; opreme, ki jo imajo planinci in smučarji običajno s seboj na svojih turah. Ocen­ juje se v prvi vrsti i;trokovno dobro opravljena prva pomoč ponesrečencu ter vai-nost pri prevozu in humano rnvnanje s ponesrečenci, medtem ko je čas. ki je reševalcu na razpolago za nudenje prve pomoči in za prevoz sam, postavljen tako, da ni predvsem odločilna brzlna, temveč ima gorski reševalec za vse to na raz­ polago toliko časa, kolikor ga potrebuje povprečni smučar in ~orski reševalec. OCENJEV ~LINE TEKME V REŠE­ VANJU PONESREč:ENCEV NA SNEGU. Komisija za GRS pri PZS je z namenom, da preizkusi znanje gorskih reševalcev v nudenju prve pomoči in v transportu v zimskih ra;,;merah, dne 12. 3. t. L že v tretjič izvedla na Bukovniku v Kranjski Na tekmovalni progi, dolgi približno 2,5 km, se je zvrstilo 29 tekmovalnih ekip, od katerih je bilo 5 ekip diskvalificira­ nih. Re;r.ultatl so bili naslednji: Mesto St. Postaja Tekmoval er, ICaz. Cas Ocena ekipe točke I. 28 GRS Tržič ITI Stefe-Salberger 2 l '11" zlata 11. 9 GRS Kranj I Kreačič-Slatnar 6 }' 07" zlata lU. 10 GRS Jesenice II Makovec-Burnik 8 ]'21 1 ' zlata IV. 29 GRS Ljubljana I Kunaver-Janko 9 1' 20" zlatu V. 4 GRS Tdič II Kralj-Radon 10 l '• 1·8" zlata VI. 31' GRS Tržič I Primožlč-sKrmclj 12 1'55" zlata VIL 3,3 GRS Kr. gora Bernik-Lupša 13 l'-00" zlata VIII. 25 GRS Ljubljana II Hrovatln-,Keršič 13 1'42" zlatn TX. 32 GRS Kranj II Kek-Smolej 14 1'21" zlata X. 16 GRS Jesenice I Praček-Krape* 16 1'10" srebrna XI. SO GRS Tržič IV Kavčič-Hladnik 16 2'03" srebrna XII. 7 LM Kranj Šekli-Kovač 19 1'28" srebrna XIII.18 GRS Kamnik Grllc...,Sadjak 2.2 2'04" srebrna XIV. 3 GRS Jesenice IH Škrinjar-Balant 25 1'27" srebrna XV. 2 GRS Ljub lj,ma III Aplenc-Zupunčlč 25 1'58" srebrna XVI. 1 LM Gorica Winkler-Mohorič 26 2'38" Sl'Cbrna XVII. 11 GRS Bohinj 21:1gar-Ceklin 29 l'-30" srcbrmi xvrn. 14 GRS Ljubljana V Bl1:1žina-Mesarii :10 2'07" srebrna XIX. 5 LM Mari.bor Pavlec-Koc 31 1•33H bronasta XX. 6 šola DSNZ Skubic-Štiherl 31 1'59" bronasta XXI. 17 GRS Kranj III Zvokclj~Pretnar 35 1'45" bronasta xxu. 20 GRS Mojstrana I Lavtižar-Koflar 38 2'48" bronast.'.l XXIIT. 19 LM Kranj II Stanovnik-Rozman 44 2'52" bronasta XXIV. 8 LM Celje Kočevar-Črnič 46 1'33" brona.st:i XXV . 22 GRS Mojstrana II Mlekuž-Lavtižar 52 2'59'' diskvalif. XXVI. 21 GRS Mojstrana IV Florjančič-Peternel 54 2'30" d iskv1dil. xxvu. 26 GRS Jesenice IV Ferjan-Dimitrov 69 1'4.6" diskvalif. XXVIII. 27 GRS Mojstrana V Hrastar-Košir 75 3'09' ' diskvalif. XXIX. 13 GRS Hrvatske Jurčič-Rotovnik 77 4'38ff diskvalif. Ekipe, ki so bile najbolj!' ocenjene, so dobile primerna prnktična darila v skla­ du z doseženim uspehom. EKIPNE SMUC.AR..<;1<.O-ALPINISTIC­ NE OCENJEVALNE VOZNJE. Komisija za alpinizem in Mhtdinsk;;i. komisija pri PZS sti:i dne 16. 4. t. l. organizirali pod Storačem ekJpne smučarsko- alpinistične ocenjevalne vožnje planinskih društev, na katerih je pokazalo svoje ;,;nanje 71 Ocenjevalne vožnje gorskih reševal­ cev, za katere vlada v vr!;tah go1·skih r~evalccv vedno večje zanimanje, bodo odslej ena stalnih oblik dela v GRS. 452 tričlanskih eklp. Slabo vreme je povzro­ čilo, da se ni teh ocenjevalnih voženj u deležilo še nekaj nad 30 že pr ijavljenih ekip. Tt>.kmovall so v šlil'ih kategorijah in sicer alpinisti, mladinci , pionirji in p laninci. Prehodni pokal komisije za al­ pinizem, ki i;o ga sedaj imP.li alpinisti iz Mojslrnne, je ponovn o osvojila alpinii;ti~­ na ekipa jz Tržiča v sestavu Janka Kr­ melja, Franca Primožiča ln Vinka Svaba s časom 6,07 in brez ka1.enskih točk, po­ kal mladinske komisije, ki so ga lansko leto prejeli mladinci iz Jesenic, pa so si ga letos p1•ibo1·ili mladinci iz Tr:iiča s ča­ som 4,25 in hrez kazenskih točk. V tej ekipi so tekmovali mladinci Rudi T erov ­ ski, JanP.z 1 Dolžan in Bnmko Tern;: 1. Na­ gr;ijene so bile v vsaki kategoriji prve trj najbolje pla:;b:unc ekipe, med ženski­ mi pa prva naj bol jše plasirana ekipa, če st a v isti kategoriji tekmovale vsaj dve ali več ženskih ekip. Tako so v kategoriji alpinistov zasedli najboljša mesta ekipa PD 'l'dič v sestavu .Tanko Krmelj, Franc .Primožič in Vinko Švab s časom 6,07 in brez kazenskih točk, ekipa PD Tržič s t-ekmovalci Jurijem Radonom, Antonom Kralje m in Ignacem Kuharjem s čnsom 10,37 in brez kaz. točk ter ekipa APD L jubljana s tekmovalcem Francem Ber­ gincem, Vidom Mesaričem in Domen om šolar jem s časom 14,45 in brez k a1„ točk. V katP.goriji mladincev so dosegli l. me­ sto s časom 4,25 in brez kaz. točk mladin­ ska ekipa PD Tržič z Rudijem Terovski­ jem, Janezom Dolžanom in Brankom Terno, TI. mesto mladinska ekipa 1 PD Je• senicf' s časom 5,.35 in brez kM;enskih ločk tekmovalci Peter .Boškin, Dušan Stopar in ::'vflrko Klina1·, III. mesto s ča­ som G ,25 in brez kaz. točk pa m larllnska ekipo. PD Mojstrana z mladinci Klavdi­ jem Mlekušem, Zvonkom Hrasta1·jem in Edijem Borjančičem, I. mesto mP.gorlji pionirjev so dosegli l . mesto s časom 0,58~'3 in bi-cz kaz. točk pionirska ekipa P D Bled s pionirji Dragom Arhom, B orisom Mulejem in Jankom Slokarjem , IT. mesto s časom 1,14,3 in brez kaz. točk pionirska ekipa PD Krnnjska gora s pi­ onirji Markom 2idanom, Jožetom Gaz­ vodo in Slavkom Smolejem in III. mesto s časom 1,23,3 in brez kaz. točk pionirska ekipa PD Tdič s pionirji Vinkom Bre- 1.arjem, Mirkom .Nadižarjem in Silvom Selko, med ženskim i pa pionirska ekipa PD Bled s tekmovalkami Matildo Polclu­ kar, .rano Mačkovo in Metko Švigelj s časom 4,12,4 in s 5 kaz. točkami. V kate­ go1-iji p lanincev so dosegli I. mesto s ča- som 10,37 in brez kaz. točk planinska ekipa PD Kranjska gora s tekmovalci .Janezom Lup~o, Ožbaltom Pernikom in Francem Mrakom, II. mesto s časom 9,:l7 in 10 kaz. točkami planinska ekipa PD Obrtnik Mnribor s tekmovalci Herbertom Juričem, Tonetom Vogrincem in Tonetom Lunežnikom in III. mesto s časom 12,38 in 10 ik.az. točkami planin ska ekipa PD Bled s tekmovalci Janezom Lušino, Fran­ cem Šmidom in Kristlom Ogrisom, med ženskimi ekipami pa I. me:;lo s čnsom 15,11,2 in brez kaz. točk planin ska ekip11 PD Ble d s tekmovalkami Poldko Svige lj. Angelco Šmidovo in Cilko Cernetovo. Vse navf'dene ekipe so prejele praktična da­ rila, spominske diplome pa vsi tekmo­ valci. Komisija za alpinizem in Mladinskn komii;ija p ri PZS sta pričeli z orga niza­ cijo smučarsko--alpinlstične ocenjevalne vofoje že pred štinimi leti. Or~z.irata jo zato, dn propagir::ita množično smuča­ nje in zimske pohode v gore, tol'C,j turno smučanje, ki je nekdaj množično privab ­ ljalo planince-smučarje v :drnskem času v m1še gore, v zadnjih letih pa o njem skoraj ni bilo več slil\ati.' Vsako leto šte­ viln ejše prijave in udeležba na teh oce­ njevalnih vožnjah pričajo o vedno več­ jem zanimanju p lanincev, zlasti mladine za to vrsto športa in kažej o na to, d a nekdaj tako priljubljeno turno smučanje dobiva zopet vedno več privržencev. Ta• ko številna udeležba na tej ocenjevalni vofoji pa organizatorju tudi nujno nare­ kuje organizil'anje posebne ocenjevalni! vožnje za alpiniste in posebej za mla­ dince, ker jo za obe skupini hkrati sice1· tehnično ne bo mo~oče več izvesti. R.L. SESTANEK NAČ:ELNTKOV POS TAJ GRS IN WOR GORSKIH REŠEVAL­ CEV. V soboto dne 13. maja t. l. je ko­ misija za GRS pri P2JS v skl1:1du z dolo­ čili svoje~a pravilnika sklic.:aln v Domu pod Storžičem sestanek načelnikov po­ staj GRS. Komisija naj bi izdelala prPd­ loge za :i:hor reševalcev in favolila novo komisijo za GRS pl'i PZS. Sestanka so se udeležili načelniki n postaj GRS, šte­ vilni člani komisijo in tudi nekateri čla­ ni UO PZ.S. P otem ko so načelniki po­ staj GRS podali poročilo o delu postaj in prejeli določene predloge, o katerih mi.j bi razpravl jal ~e zbor ~ol'kih reše­ valcev, je bila sestavl j~ntt kundidatna lista članov za novo komisijo za GRS pri P'L.S, ki naj bi jo tudi v bodoče vodil do­ sedanji načelnik tov. dr. Miha 1Potočnik. Naslednjega dne, t. j. v nedeljo, se je vršil zbor reševalcev. Okrog 100 gorskih reSevakev je predstavljalo 13 postaj 453 GRS. Por<1Čilo o tl'ilctnem delu Komisije za GRS je podal tov. dr. Potočnik, o fi­ nancah je poročal tov. Nadislav Salber­ ger, analizo gorskih nesreč je pudal tov. dr. Andrej Robič, o stanju opreme pa je poročal i:::ospodar komisije tov. A11drej More. Sledila je dokaj živahna diskusija o poročilih in o predlogih, ki jih je prej­ šnji večer pripravil sestanek načelnikov post ac1j GRS in ki nuj bi bili predloženi v potrditev skupš-čini PZS. Soglasno je bila nato izvoljena komisija 7,a GRS pod vodstvom tov. dr. Mihe Potočnika, člani komisije pa so še tov. Nadisla-v Salberger, Andrej More, Berti Krapež, Franc Je­ zeršek, St;1n e Veninšck, Igor Levi:;tek, Janko Legat, dr. Andrej Robič, ing. Pavle Segula, Ivo Motnik.ar, Stane • Koblar ter zastopnik DSNZ. Sprejet je bil tudi pred­ log o formiranju častnega razsodišča pe­ tih članov, ki naj bi reševalce opomin­ jalo in raziskovalo njihove prestopke, dajalo komisiji predloge za izključitev iz GRS al!i !PB j1h d7.ročalo disciplinskemu sodišču PU. Za člane častnega razsodi­ šča so IJili izvoljeni tov. Pavle Kemper­ le, Joža Cop, Bine Vengust, dr. Oskar Končan in dr. ing. Daro Dolm-. Zbor je končno sklenil, da se prično takoj pl'iprave za prireditve v letu 1962, ko bo GRS slavila 50 letnico svojega ob­ stoja in v okviru teh prireditev izvedla tudi mednarodne tekme GRS, na katere bi povabila vse alpske in po možnosti tudi vzhodne gorske reševalne službe. V tem času naj bi se v ršila tudi seja Mednarodne gorske r~evalne službe !KAR. NOVO PLANlNSKO ZAVETISCF. V RAVNAH PRI CERKNEM (707 m). PD Cerkno je dne 4. junija odprlo planlnsko zavetišče v Ravnah pri Cerknem. Vas Ravne le1J na ravnici južno od Kovka, 707 m visoko, in so lepa izletniška točka, kamor so ljudje, zlasti Cerkljani, že od nekdaj radi znhajali. lz Cerkna se pride do nje po blifojici skozi Celo (1 uro ho­ da) ali pa po novi cesti skozi Zakriž (5 km), ki je uporabna za vsa vo7.ila. V poletnem času jo prav radi obiskujejo tudi letoviščarji. Prav v vasi je arago­ nitna jama, ki bo - - ko bo enkrat ureje­ no - dostopna tudi turistom. Zavetišče je v hiši št. t 8, ki je last tov. Frančiške Kosmač. V zavetišču je na razpolago ena soba za goste s tremi mizami, pred hišo pa je ploščnd z miza­ mi, kjer lahko najde prostora tudi večje 454 število gostov. Za prenočitev bosta na razpolago dve postelji. V zavetišču se dobi mnla hrana, mleko, čaj, alkoholne in brezalkoh olne pijače. Za novo zavetišče je društvo u pora­ bilo opremo in drobni inventar i:t zave­ tišča na Bevkovem vrhu, ki ga je pred tem ukinilo. PODRUZNICA MOZJ , TISKE KOCE V ŠMIHELU - NOVO PLANINSKO ZA ­ VF.:TišCE 1 (720 m). rone 14. maja 1961 j e PD Celje v Šmihelu nad MozirjPm od­ prlo novo planinsko zavetišče, ki bo oskrbovano skozi vse leto. Kapaciteta postojanke z11aš1:1 30 stolov, nima pa p re­ nočišč. Na postoj1:1nko drži pot iz Mozir­ ja direktno na Šmihel (2.30 ure) ali pa preko Radegunde, ta pa je mnogo dillj­ ša. Obe poti sta mai-kfrani. Iz Mozirja drži do postojanke tucli avtocesta (7 km). Zuvetišče razpolaga z vodovodom ln električnim tokom, okrog njega pa i:;o tudi idealna smučišča. L1:1~nega telefona sicer nima, vendar pa so možni telefon­ ski pogovori preko šole v Šmihelu, ki je oddaljena komaj 50 m od _ postojanke. Zadnja železniška postaja je Smartno ob Paki, :r.adnja avtobusna postaja pa Mo- tirj& R.~ PD ZIRI. Glavna naloga, ki jo je pre ­ vrelo društvo na zadnjem ohčnem zboru ,::lede gradnje planinskega doma na Go­ ropekah, je bJJa zadovo ljlvo OJ)Iavljcna. Fol'IJTl:iran je bil ožji gradbPni odbor, .lci je ob vsestranski pomoči občine tudi pri­ pravil pot rebni material. TPmelji bi se že lahko kopali, toda niso dohili pravočasno obljL1 bljenih načrtov. V ,načrtu imnjo, da se bodo letos ob kolektivnem udnmiškcm udu skupno 7. lovc.i in taborniki lotili gradnje. 7..arncli iz.redno slabega vrr..mena jE> društvo lahko i1;vedlo le par izletov. Pl,i t€m so bi li p1-m:1.deti tudi člani mladin­ M<'C.al kar ut 27 O/o. v~e 1.o :ornosti do skalašev bi navedli, da je podruž­ aica SPD v Celju oprostila udeležence skalaškega zbora na Okrešlju vstopnine in prenočnine. Do ·nadaljnjega je res ostalo pri prisrčnem razmerju med Skalo in SPD. Klub alpinistov v SPD se ni razvil v konkurenčno organizacijo. Zlasti zato ne, ker je zgubil svojo glavno gonilno silo: dr. Tuma je spomladi 1935 umrl. b) Druge organizacije in stiki z javnostjo. Od drugih organizacij in organ-ov, s katerimi je Skala imela stike v tem času, je vredno omeniti samo še ministrstvo za trgovino in industrijo. Zanimalo se je za delo kluba in mu podelilo podporo 9000 din. Nastopi v javnosti so bili: gorniška razstava ter javna predavanja. Alpinistično r azstavo je organizirala Skala skupaj s SPD. Bila j e na jesen­ skem velesejmu od 4. do 12. septembra 1932. Skalaški del je obsegal sledeče oddelke: ustanovitev Skale, risbe alpinističnih vzponov, slike pokojnih ska­ lašev (dr. Jug itd.), spominski predmeti (klini in pod.) plezalna tehnika, diorama Martuljka, orllikovanja in diplome, književno delo (dr. Jug, dr. Tuma, Kaj1elj), fotografije, film, podatki o knjižnici, o predavanjih, umetniške slike o gorah. SkaJn je organizirala v lej dobi naslednja predavanja: dr . Oskar Reya o Atlasu, Hans Ertl o Gronlandiji, dr. Karl Puppinger o plezalni tP.hniki, ing. Lev Pipan o Dun nitoru, Paul Kor .anek o fotografiranju; v Splitu ing. Pavle Lavrenčič o slovenskih gorah, ErU o Himalaji, dr. Tuma s skioptičnimi slikami v Celju, Boris Režek v Kamniku in Celju. 2. P od r u ž ni c e a) Jesenice. Jeseniška podružnica je imela ob občnem zboru 25. aprila 1933 189 članov· od teh je bilo 165 rednih, 16 ustanovnih in 8 podpornih. 30. aprila 1935, torej čez dve IP.ti, je imela podružnica 274 članov, to je 254 rednih, 16 ustanovnih in 4 podporne. Med člani je bilo 30 alpinistov; ti so opravili 135 vzponov v zadnjem letu . .Jeseničani so priredili leta 1933 in 1934 fotografsko razstavo. 23. septembra 1934 so razvili novo zastavo na Triglavu; dosegli so velike uspehe v slalomu. Zelo se je razmahnila pri njih gradbena dejavnost in to v odlični obliki ter v okviru realnih možnosti: izdelali so načrt za zavetišče p od Dovškim križem. Tem prikupnim malim stavbicam so dali ime »bivak «. To ime se je od tedaj kar udomačilo, čeprav označba ni točna. Bivak pomeni namreč pre• nočevanje na prostem , ne pa pod streho. Načrt je bil pozneje spremenjm. Prvi »bivak« je nastal v Veliki Dnini. še p1·ej pa je jeseniška podružnica uredila smučarsko kočo na Roščici. Koča je bila odprta 16. oktobra 1032. Leta 1934 so jo še preuredili. Obisk je bil 7.eln velik. Bližina industrijskega kraja ter lepa smučišča so nudila Roščid precej drugačne možnosti za razvoj, kot jih je imel sicer veliko lepši dom na Voglu. b) Luče. Savinjska podružnica je imela spočetka 27 rednih, 8 začasnih in 2 podporna člana; 5. junija 1934 pa 33 rednih, 7 začasnih in 3 p.odporne. Njena po:.ebnost 703 je bila ta, da je imela seje in zbore vsakokrat drugod. Tako v Nazarjih, Radmirju, Ljubnem, na Smrekovcu. Savinjčani so prevzeli kočo, imenovano »Lučko. koča„ od uprave škofijskih posestev. Imeli so pa velike denarne težave. Leta 1935 je bila prireditev, kon­ čala se je z izgubo; nastHlo je vprašanje, kdo naj jo plača. Let.a 1934 je bil sedež podru:lnice prenesen v Celje. Med člani so nastali r azni manjši incidenti. Osrednji klub jim je pripisoval VP-Čji pomen, kl:ikor bi bilo treba, in tako je nastalo med Ljubljano in CeljPm ozračje nezaupanja. To se je razvilo v pravi spopad konec oktobra 1935. Ta spopad štejemo za ;,;ačetek izrazite krize v Skali, c) Kamnik in Tržič. Podružnica v Tržiču je bila samo želja nekaterih domačinov i:t Tržiča. S Kamnikom je bilo resneje. Toda prav v času, ko je že nastal kamniški odsek kot predhodnik bodoče pod1·užnice, so nastali taki spori med kamniškimi ple­ zalci, da so bili načrti za ustvaritev podružnice opuščeni. 3. N o t r a n j a o r g a n i z a e i j a a) Clanstvo. 25. aprila 1933: 114 rednih, 23 podpornih, 7 ustanovnih, na preizkusni dobi 7, skupaj 151 članov; 5. junija 1934: 122 rednih, 13 podpornih, 8 ustanovnih, 9 začasnih; skupaj 152 članov; novih 12, črtanih 10, prestopil 1, umrl l. 30. aprila 1935: 107 rednih, 22 podpornih, 8 ustanovnih, 8 na preizkusni dobi, skupaj 145 članov; 2 umrla, 2 izstopa, 1 izključen, novih 5, l prestopil z Jesenic. Izmed poznejših važnejših članov so pristopili v teku časa : dr. ing. Mati ja .Zumer (15. IX. 1932), Danica Resnik (29. IX. 19~2 v redno članstvo), Marijan Brecelj (3. II. 1933), Anka Tuma (30. III. 1933), Boris Režek (4. I. 1933), Jože Trpin (14. II. 1935), Viljem Virens (6. VI. 1935), Ivan-Luka Burger (4. Vil. 1935), Marijan Šenk in Miro Pleterski (l. VIII. 1935). b) Vodstvo kluba. Ka občnem zboru 25. aprila 1933 se je zgodilo to, kar se je moglo že leto dni pričakovati: profesor Janko Ravnik je odložil predsedstvo in ni več sprejel kandidature za predsedniško mesto. Razlog je bil jasen: opozicija alpinistov-športnikov zoper njegovo estetsko pojmovanje alpinizma. S tem se je končal enajst let trajajoči kultmni režim v Skali. Eno izmed najmočnejših notranjih protislovij, nasprotstvo med alpini­ stično-športnim programom. in alpinistično-estetskim vodstvom je bilo rešeno. To se sliši sicer lepo, toda le teoretično. O profesorju Janku Ravniku kot predsedniku Skale je bilo izrečenih veliko sodb, veliko pohval, pa tudi nekaj očitkov. Tako so rekli, da jt! marsikaj prezrl, nekajkrat napačno ocenil razmere, da je bil do nekaterih članov kritičen, da ni imel 7.adosti tankega posluha za razpoloženje skalašev in da so ga člani v idejnem razvoju velikokrat prehiteli. - Seveda, nezmotljiv tud.i on ni bil. Toda imel je nekaj, kHr ga je silno dvi!{alo nad povprečje: bil je človek v najboljšem smislu besede, izrazita močna osebnost, prevzeta z močno voljo po ustvarjanj u t rajnih vrednot. Njegov izredni čut za lepoto, poštenost nje­ govih namenov, velika ustvarjalna moč, širin a njegovih zasnov jn zlasti spo- 704 sobn.ost, da svojo dinamiko prenaša na druge osebe - to je dajalo liku profe­ sorja Ravnika tisto izredno veličino, ki je po njegovem odstopu nihče ni mogel nadomestiti. Z umikom Janka Ravnika je Skala dobila idejno razčiščeno ravno smer, zgubila pa je svojo močno in priljubljeno osrednjo osebnosl. Profesorju Janku Ravniku je sledil na predsedniškem mestu dr. Mirko Kajzelj. Njegov položaj nikakor ni bil vreden zavidanja. Ideologija prvenst­ venih vzponov je že začela ka~ati svoje šibke strani, alpinjstični problemi so bili že kar nekam rešeni, o spuščanju v poizkušnje skrajnih možnosti, o ekstre­ mizmu, takrat še med Slovenci ni bilo govora. Alpinistična ideologija je bila deljena med Skalo in SPD ter je bilo vprašanje, katera organizacija bo znala pritegniti pobudo k sebi. Razen tega je bil denarni položaj kluba izrazito slab: gradnja koče. na Voglu je izčrpala vse njegove materialn e sile, pa ne samo to, tudi vso pozornost odbora v času, ko bi bilo treba reAevati marsikaj drugega. In ko11čno se je pridružila še subjektivna težava: dr. Mirko Kajzelj je bil bolj znanstvenik kot organizator, miren, molčeč človek. Taki ljudje pa niso najbolj primerni zato, da prenašajo svojo voljo na druge. To so torej razlogi, zaradi katerih predsednik dr. Mirko Kajzclj ni dosegel uspeha, kot ga je dosegel pisatelj Mirko Kajzelj. Sode lavci novega predsednika so bili: podpredsednik Franjo Vilha1·, tajnik I fl/Iilan Kham, tajnik II Cene Marinko, blagajnik Ivan Košca, gospodar Jože Resnik, knjižničar Pavle Poljanec, matrikular Franc Semlič, namestnika od­ bornika Saša Kovat'.: in Stane Predalič; načelniki odsekov: alpinističnega Boris Re~ek, smučarskega Adi Keržan, fotografskP.ga Egon Planillšek, filmskega Edi Keržan, gradbenega ing. Herbert Drofenik; revizorja: Kopriva in Dogan; raz­ sodišče: dr. Tuma, Skerlep, Fettichova, Dogan, Škerlak. Naslednje leto, 5. junija 1934, je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik dr. Mirko Kajzelj, 1 podpredsednik Franjo Vilhar, tajnik I Milan Kham, tajnik II Cene Marinko, blagajnik Danica Blatnik, knjigovodja Edi Keržan, knjifoičar in matrikulru: Drago Koprivec; namestniki: Soša Kovoč, ing. Lev Pipan, Franc Borštnar. Načelniki odsekov: alpinističnega in smuč;ir.~kega Adi Keržan, foLo­ grafskega Egon Planinšek, gradbenega ing. Herbcnt Skerlcp, Fettich, Dogan, Sieber. Na občnem zboru 30. aprila 1935 so predlagali za predsednika Marjana Lipovška, za podpr,edsednika Janeza Kvedra. Toda članstvo je godrnjalo, ker kandidatov ni bilo. Zato je bila sestavljena druga lisia. Nosilec: Franjo Vilhar. Novi odbor je bil sestavljen tako: . Predsednik Franjo Vilhar, podpredsednik dr. ing. l\fotija 2umer, tajnik I. Milan Kham, tajnik II. Alojz Peršič, blagajnik Danica Blatnik, knjigovodja Edi Keržan, knjižničar Cene Marinko, matrikular Jože Resnik, gospodar Drago Koprivec; odbornika: ing. Leo Pipan, Ivan Dogan; načelnik alpinističnega odseka dr. Mirko Kajzelj, njegov namestnik Adi Keržan; revizorja; Franc Kopriva, Saša Kovač, razsodišče: Skerlep, Fettich, Sieber, P laninšek, Šporn; gospodar doma na voglu Milan Kham, njegov namestnik J o:le Marinko. c) Notranje delo in delovne metode. V idejnem pogledu je nedvomno glavna pridobitev gradbene dobe ta, da je težišče dela načeloma prešlo na plezalni odsek. Pravilno načeloma, ker je v resnici največ časa in moči šlo za dom na Voglu. Vsekakor pa lahko rečemo, ' Op. ur.: Dr. Mirko Kajzel j izjavlja, da je bil izvoljen l . 1933, naslednje leto pa je slu:/ill kadtovski toki. • 705 da je v tem času klub že v glavnem našel svoje pravo delovno področje. Glavni predstavnik tega dela je bil plezalni odsek. Ta se je 3. februarja 1933 preimenoval v alpinistični odsek, kar je bilo pravilno, saj je bil izraz »plezalni« preozek. Temu odseku so priključili tudi dotedanji smul':arski odsek, tako da je program te nove organizacijske enote bil že jasno opredeljen: poletna in zimska alpinistika ter gorsko (~Lurno«) sm u­ čanje. Vzpone naj bi opravljali člani po načrtu in po kartoteki. To se ni izvedlo, ker je bilo očitno neizvedljivo. Pač pa je tehnično, kulturno in vzgojno delo odseka bilo zasnovano tako, da je predstavljalo bistven korak naprej v primeri z dotedanjim načinom dela. Bilo je na novo organizirano reševalno moštvo. Odsek je dobil od odbOTa 4000 din za opremo. S tem denarjem si je odsek kupil dva šotora, 50 klinov, 12 vponk in dve vreči za vodo . . Odsek je organiziral nekaj internih predavanj; najpomembnejše je bilo »Alpinistični nazor p1i Slovencih«, dalje o alpinistu g. Lammerju (predavatelj dr. MiTko Kajzeli); leta 1935 (v aprilu) pa javno predavanje »Doživljaji ob vrvi« (dr. Miha Potočnik). Odsek je zbiral snov za dodatek »Našemu alpinizmu«. Ker pa ni bilo denaTja za izdajo, je to delo potekalo brez prave vneme in temeljitosti. Iz istega razloga je bilo tudi težko dobiti opise od posameznili alpinistov, ker so se ti zavedali, da je opis namenjen samo za to, da pride v predal in tam obleži. Govorilo se je t udi o tem, da bi objavljali prvenstvene vzpone v Alpenzeitung, toda ostvaril se tudi ta načrt ni. člani odseka so napravili 14. aprila 1934 skupen smučarski izlet na Sto l in Zelenico. Pod vodstvom ing. Leva Pipana je odsek pripravljal t udi izdajo pravil­ nika za vedenje v gorah. Leta 1934 je odsek organiziral smučarske gimnastične v aje v Narodnem domu. Najvažnejša akcija alpinističnega odseka je bila alpinistična šola. Ta je delala jeseni 19:!4 in spomladi 1935. Akcijo zanjo sta podprli t udi banovinska uprava in mestna občina ljubljanska. Prva je dala 2000 din, druga pa 1500 din podpore. Ta denar so organizatorji porabili v glavnem za honorar predava­ teljem, tako da za izdajo snovi v obliki skript ni ostalo denarja. Propagancia za šolo se je začela z objavo v Planinskem Vestniku (1934 str. 382). Navajamo jo v celoti: PV 34/382 - Alpinistična šola Turistični klu b Skala, kateremu je s polnim razumevanjem obljubilo SPD vso pomoč, se je odločil, da ustanovi i novim letom (1935) v Ljubljani stalno javno alpinistično šolo. Sodelovali bodo ing. Avčin Franc, dr. Bohinec Valter, ing. Drofenik Herbert , dr. Kajzclj Mirko, proI. Lipov.ilek Marjan, dr. Ložar Rajko, eand. ing. Mudec Vinko, dr. Pajnič Edo, dr. Potočnik Miha, dr. Reya Oskar in ravnatelj Vilhar Franjo. Tečaj se otvori sredi januarja s predavan ji o ideologi ji alpinizma, sledila bodo dvakrat tedensko predavanja o gorski mmfologiji in topografiji, o orien­ taciji in čitanju kart (s praktil':nimi vajami v terenu), o opremi, o higieni in prvi pomoči, o meteorologiji, o nevarno.stih v gorah, o planinskem rastlinst vu in živalstvu. Teoretični del šole bodo zaključila predavanja o plezanju; spo- • 706 mladi bo nato Modec s sodelovanjem priznanih alpinistov praktično vežbal v plezanju na Turncu, poleti pa bo absolviral s tečajniki nekaj plezalnih tur v planinah. Planinci, ki se nameravajo udele~ti tečaja, naj se čim preje z dopisnico javijo klubu »Skala«, Ljubljana, Slomškova ulica l. • V P laninskem Vestniku je bilo povedano še naslednje: PV 35/36. stran. šola se prične sredi januarja; teoretični del traja do konca marca, z dvema tedenskima urama, praktični del šole se izvede od aprila do avgusta. Klub je s tem započel novo, doslej pri nas neznano akcijo. Da je taka šola potrebna, priča ravno· lani naraslo število smrtnih žrtev gora in to celo na navadnih, zavarovanih poteh. Namen te šole je, vcepiti udeležencem osnovne teoretične i n praktične pojme o alpinizmu, dati jim osnovo in smei·, v kateri se bodo izobraževali in razvijali dalje in jih vzgojili v prave alpiniste. Kot se iz vsega tega vidi, je alpinistična šola nastala v sodelovanju med Skalo in SPD. Pri tem je SPD prepustilo vzgojno delo Skali. Vpliv dr. Tume n a tak razvoj dogodkov je očiten. Bilo je jasno, da je to sodelovanje le začasno, in samo po sebi :se je poja­ vilo vprašanjc, k do bo imel od njega več koristi. Razmere pa so bile v tistih letih za Skalo in SPD tako težke, da nobena od obeh organizacij ni mogla zadosti izkoristiti šole. Ob pogledu na seznam predavateljev se pa kljub tovariškem razmerju med Skalo in SPD vsiljuje vprašanje, ali. je moralo biti toliko predavateljev iz vrst oseb, ki niso bili skalaši. Ali je res bil potreben, na primer, dr. Rajko Ložar za to, da ·uči skalaše alpinizma? Ali se ne bi. za predavatelja skoraj z vseh pudročij mogli pripraviti člani Skale, kot so bili dr. Kajzelj, ing. Pipan, dr. Potočnik in drugi? Alpinistična šola je imela plezalne vaje na Turncu. Skupi.na ,,,četrtek« je imela spomladi 1935 (do 6. j unija ko je bil tečaj končan) pet vaj, skupina »nedelja« pa štiri. vaje. V jeseni 1935 alpinistična šola ni bila obnovljena, češ da ni denarja zanjo. Pri tem jih ni molila okoliščina, da je dr. Kajzelj še spomladi najavil za jesen tečaj iz zimske alp inistike. Skala se je pripravljala na spanje, kriza v njej je postajala vedno bolj očitna, mogoče pa ne le v Skali, temveč v slovenskem alpinizmu sploh. Ni se pa mogoče sprostiti občutka, da so bili načelniki odseka premalo podjetni. Dorisu Režku je otrebno podporo, toda on ni opra­ vičil pričakovanj. S svojimi. uspehi v alpinistiki se je kmalu zadovoljil, na­ daljnjih nalog se ni lotil s potrebno resnostjo in čutom odgovornosti. č) Ideološka in metudološka problematika. Savinjčani so predlagali 25. aprila 1933, naj se ustanovi osrednji idejni odbor delegatov. Tega naj bi sestavljali prof. Janko Ravnik, podpredsedniki in tajniki osre_ dnjega kluba in podružnic. Predlog je bil sprejet. 9. julija 1933 je bila - že v novem lokalu v Slomškovi ulici 1 • seja »idejnega« odseka. Udeležili so se je: ing. Žumer (za savinjsko podružnico), Frelih in Korenini za Jesenice, Lipovec, Kham in še d1·ugi za osrednji klub. Razpravljalo se je o ustanovitvi vrhovnega sveta - ta naj bi bil najvišji »zvezni« organ kluba; dalje je ing. Zumer nastopil zoper gradnjo koinforlnih 707 hotelov (žal glede Vogla to mnenje ni prodrlo:); nato so se vrnili na vprašanje vrhovnega organa in sklenili, da ga bo tvorilo 9 članov z glasovalno pravico, ti člani pa ne smejo biti odborniki posameznih enot kluba; tem naj bi se pridružilo še šest odbornikov iz posameznih enot, ti pa naj bi imeli le posveto­ valni glas. Prvi delegati so bili: ing. Žumer, Lipovec, Cibcr, Torelli, Frelih, Poženel, Kovač in Žmigovec. Odbor naj bi razčiščeval »aktualna vprašanja«, n e da bi jasno opredelili ta pojem; soglasni sklepi naj bi bili obvezni, z večino sprejeta mnenja pa naj bi veljala kot nasveti. Ta odbor naj bi izdajr al r evijo od č:asa do časa v obliki okrnžnic. Prve teme naj bi bile: o našem pojmovanju alpinizma. Potem - nič . .. Spanje. Brez soglasnega sklepa, pač pa z molčečim pri• sfankom vseh delegatov. 2e v začetku leta 1933 se je pojavil predlog, naj se ime kl uba prilagodi sodobni terminologiji. Ime »turistovski« je bil zastarel že leta 1921, ker so že takrat poznali izraze »alpinizem(( in »alpinistika«. Zorko j e predaval o bistvu in vsebini alpinizma, Rudolf Badjura pa je v članku o nesreči v Turski gori pisal o alpinistiki. Spremembo imena so obravnavali na sestankih 11. I., 16. I., 8. marca, 12. aprila 1933 in na občnem zboru 25. aprila 1933. Clan9m so bi.Ia tudi poslana vprašanja v februarju 1933. Jeseničani so bili soglasno za spre­ membo imena. Na občnem zboru je bila večina za to, toda uspeh glasovanja je bil le 18 : 16, imel pa je del pravil, za spremembo pravil pa je bila potrebna dvetretjinska večina . Predlog torej zat':asno ni prodrl. O tem, da je umesten, pa so bili prepričani vsi naslednji odbori; kljub temu je bilo treba do ustvaritve celih sedem let. Kljub idejni jasnosli je pa glede delovnega programa in delovnih metod vladala precejšnja zmeda. Tako se je Franjo Vilhar 7. junija 1934 še zavzemal za znanstveno delo, čitanje spisov na sestankih in debate. Pod znanstvenim delom si je predstavljal, na primer, proučevanje botanike. Torej vračanje k nazorom prof. Ravnika. Dr. Mirko Kajzelj je na občnem zboru 30. aprila 1935 najprej grajal nedi­ scipliniranost alpinistov, njihovo medsebojno ljubosumnost - ta naj bi se kazala tudi po tem, da ne sporočajo prvenstvenih vzponov, nato pa je podal naslednji program klu'ba: vzgojiti in d1sciplinira1Ji na.~e sicer spooobne alpiniste, usmeliti ter sistemizo.rati njihovo praktično in idejno delo. Naš alpinizem je treba i·az.§irili predvsem na kulturno-znanstveno področje. Tu č8'ka alpiniste ,,o b zaključku praktičnega ra2Jiskavanja 1er preplezunja 11aših sten in gorskih kotov« novo, še skoraj nedotaknjeno delovno polje; tega je obrleloval Je naš dr. Tuma. K tP.mu znanstvenemu delu pa 11aj bi pr.i, t€gi'lili še .druge kulturne delavce; o slovenskih Alpah naj bi :;e izdelovale i,:nanstvene fotografije. Kajzeljeva predstava je bila torej taka: najpi-ej plezanje ozirom a alpi­ nistika v splošnem, nato prehod na znanstveno delo. 'l'o bi bilo nekako sankcio­ niranje pojava »bivših« alpinistov, prehajanje alpinistov v likvidacijo, ločitev kulturnega dela od športnega. Pri delovnih metodah gradbene dobe bi se še dotaknil vpr ašanja skupnih članskih izletov. Bila sta dva skupna izleta: prve dni avgusta 1932 v Savinjske Alpe, udeležilo se ga je 17 Savinjčanov (oni so dali t udi pobudo), 16 Ljubljan­ čanov in 1 Jeseničan; drugi je bil v februarju 1933 na Menino, tudi ta je bil skupen s Savinjčani, udeležencev je bilo 30. - Leta 1934 je bil organiziran izlet v Prokletije. Prijavili so se štirje skalaši { Edi in Adi Keržan, Cene in Jože Marinko). 708 Ko zaključimo dobo skalaškega dela doma na Voglu, naj opozorimo na nekatere značilnosti v njej. Najva~nejši akciji te dobe sla bili zgraditev doma in alpinistična šola. Toda, medtem ko je takrat, ko se je lotila gradnje, Skala pcclcenjevala svoje moči, je pri alpinistični šoli zašla v nasprotno skrajnost: bko zelo je podcenje­ vala sposobnosti svojih članov, da se je zatekla po tujo pomoč, celo po pomoč svojih idejnih nasprotnikov. Namesto da bi torej porabila alpinistično šolo za aktivizacijo starih članov, je pospešila njihovo odtujitev od kluba. Druge delavce je bilo treba plafoti. S tem je namesto dotedanjega sistema, ob katerem se je za d·elo plačalo redkokdaj in še to skromno, postalo denarno plačilo za delo l'e2:astrupil« (podobno kako1· dr. Kugyja) oče, ki mu je pripovedoval, kako je zalezoval gamse po bohinjskih gorah in kako se mu je godilo, ko je prvič plezal 709