Štev. 20. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 13. maja 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo, Priloga Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga. Cena prí sküpnom naslovi na dom 25 D, na posamezni naslov 30. D., Či se cela naročnina naprej plača do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, je pri sküpnom naslovi cena 30 D., pri posameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na up- ravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123 Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din. više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v »Poslanom« 2.50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Gospodarska konferenca v Soboti. Preminoči četrtek, 3. maja je zezvao Gremij trgovcev za okraj M. Sobota vse važnejše zastopnike gospodarski krogov, kak tüdi oblasti i poslance naše krajine v Soboto, da bi se pogovoriti od potrebščin naše krajino i za ka vse naj bi naša krajína prosila podporo od velkoga državnoga posojila. K zborovanji so v velkoj večini prišli naši oblastni poslanci, državni poslanec g. Klekl, sobočki glavar g. Lipovšek, vladni tajnik g. dr. Bratina, zastopniki trgovcov, obrtnikov i novin. Zborovanje je vodo načelnik Gremija trgovcov g. Čeh. Prvi je prečto pismeno poročilo sobočki glavar, g. Lipovšek. Omejo se je samo na sobočki srez. Naštevao je, da so osnovne šole po večini slabe i premele. Trbe zidati vnogo šol na novo med njimi y prvom rédi osnovno Šolo v Soboti štera je mogoče od vsej najslabša. Potrebne so v Soboti ešče zidine za glavarstvo, davčni urad žandarmerijske stanice finančno kontrolo i tak naprej. Za vse to mora zdaj država arendo plačüvati, ka jo vnogo košta. Potrebna je vekša bolnica, poleg trahomski oddelek ar je vračenje trahoma iz Preloga nikše vračenje nej. Potrebna je tudi vekša gimnazije. Za te zidine računa za šolo 2 miljona, za glavarstvo 2 miljona, za bolnico 5 miljonov za po- vekšanje gimnazije 500.000 Din. Potrebna je hiralnica ciganska šola v Kupšinci. V celom srezi je potrebno 13 novi šol. V Soboti je potreben tüdi vekši kolodvor i stanovanje za železničare. Potreben je noviželeznički most prek Müre, ar je te že nevaren za promet, poleg toga pa most pri Petanjcih i g. poslanec Klekl omeni tüdi pri Bistrici. Zozidati se morajo po občinaj žandarmerijske stanice i carinska poslopja. Ravnotak je potrebni več novi cestni zvez, ništerne pa naj prevzeme države. Za regulacijo Műre v sobočkom srezi bo potrebno okoli 200000 Din. za najpotrebnejše popravila. Gošče so se skrčile zato so potrebne vekše drevesnice za gozdno i sadno drevje. Ob Müri je slaba pitna voda na na Goričkom v ništerni krajaj pa majo premalo pitne vode. Zato bi potrebno bilo za te kraje 70.000 Din. za izkopajo več vekši zdravi stüdencov. Za povzdigo živinoreje bi bilo potrebno 20 original ni simodolski bikov i 40 dojni krav. Končno se naj že ednok v red spravi agrarna zemla. Ar je z lendavskoga okraja od strani oblasti nikoga ne bilo, so omenili g. poslanec Klekl, da je to, kak za sobočki okraj v velkoj meri potrebno tüdi za lendavski okraj. Povedao je, da je za regulacijo .Müre potrebno od Dokležovja naprej najmenje 25 miljonov Din da so potrebne tüdi tam nove šole i posebno tüdi zdravi stüdenci. Bolnišnica je potrebna cela nova ne samo Povekšana, ar se na tom mesti nikak nemre v zadostnoj meri povekšati. G. poslanec prosijo, naj bi se natančno poročilo sestavilo od vsej naši potrebščin, da se tak olejša delo poslancam v Belgrádi. Sreski šumski referent g. inž. Hržič je omeno, da je potrebno za cipičnjek za gozdne cepike najmenje 75000 Din, za sadne cepike se pa naj ustanovi cepičnjek pri kmetijskoj šoli v Rakičani, Kmetijski referent g. Vojsk omeni, naj bi države v vsakšoj občini zgradila edno vzorno štalo, i gnojišče i naj bi mela cela krajína zadosta cilindrov za čiščenje silja. Šolski nadzornik g. Čižek pove, da je potrebno za vse šolstvo v sobočkom okraji najmenje 12 miljonov Din i med to se čté tüdi zidanje gimnazije. Župan sobočki, g. Benko predlaga, náj bi se za živinorejo ustanovilo posebna središča, gde bi lehko lüdstvo dobilo čistokrvno plemenske živino. Za novo bolnišnico i za okrožno sodišče da sobočka občina zemlišče na razpolago, za okrožno sedišče se preskrbi tüdi za prostore. G. Čeh omenja na konci ešče da je potrebna skrb za slüž našim delavcom, naj bi se mislilo na kakšo industrijo v našoj krajini i naj bi se kem prvle odprla železnica prek meje. Ka nas vči ta konferenca? Pri toj konferenci smo videli, da so v našoj krajini takše konference nad vse potrebne. V drügi krajinaj so že davno do podrobnosti vse prereše- tali i napravili podrobne načrte za vsa dela i vse potrebščine že naprej. Tak, da so drüge krajine posebno Kranjska, predložile zdaj, gda se ide za to, da dobimo vekše šume od državnoga posojila, nateačea račun za vse ceste, zidine, regulacije, gospodarske naprave i tak naprej. Tüdi mi smo vidli pri toj konferenci de nam jako dosta trbej, vidli smo pa tüdi da smo si ešče jako slabo vse svoje potrebščina preračunalí. Že konferenca sama je slabo pripripravlena. Že naprej bi morali biti določeni lüdjé, šteri bi posamezne potrebščine naše krajino do Podrobnosti predali. Na toj konferenci jé pa predsednik ednoga i drügoga pitao Či ma kaj povedati. Iz lendavskoga okraja je razen gg. poslancov Klekla, Osterca i Litropa, nikoga ne bilo, Šteri bi potrebščine toga okraja do Podrobnosti predelao. Pri takši konferencaj bi morali dobiti vsi poslanci naše krajino pravo slike našega gospodarskoga stanja i naši potrebščin i bi se njim dala naloga za koj naj se na merodajni mestaj potegnejo. Z ednov rečjov takše konference so za nas jako potrebne i velike važnosti. Kem večkrat so bodo vršilo, telko več haskov lehko čaka naša krajína od njij. Zadovolni smo, da je do prve konference sploj prišlo či tüdi že nikelko prekesno. Želemo pa, da ji príde ešče več na red i to naskori. Škodile nam nedo, hasnite nam bodo; ma- mo ešče vnogo potrebščin. v Sto je kriv siromaštva? Vsi vidimo i čütimo, da je prišlo nekaj nad nas, šteromi pravimo siromaštvo, ali z drügimi rečmi. Penez nemamo. Tisti časi, včasi po bojni, gda je kmečki človek meo zadovolé penez, so minoli. Prvle je kmet lehko odao svojo živino i svoje pridelanje i si je za tiste peneze tüdi lehko kaj spoküpo. Dnes kmet teško odá kaj i či odá, dobi za tisto tak malo, da nema ne svojega živinčeta i ne penez. To pa zato, ar je vse tisto, ka ma dnes naš človek, naš kmet k odaji po dvakrat, trikrat falejše gratalo kak je bilo včasi po bojni, blago pa ne samo, da je ne telko falejše gratalo, nego je dnes v dosti prilikaj blago ešče drakše kak pa je bilo včasi po bojni. Vse to je pripelalo, naše lüdstvo tak daleč, da dnes Vnogi nemajo več penez niti telko, da bi svojo dačo plačali. Istina, da je v ništerni naši sosidni j drügi vekši državaj tüdi nej dosta bogše i da v vsej državaj gečijo i se starajo, kak božno njim dnes ide. Lehko bi pa mi v našoj državi na dosta bogšoj štabi bili kak smo dnes. Gde so glavni začetki našega siromaštva? Takzvane demokratske novina i demokratski voditeli dnes na vsa vüsta kričijo, da smo vsega, siromaštva na sveti i v našoj državi krivi mi i naša stranka. Či je zavolo slabe letine nastopo glad v ništerni krajinaj naše države, je toga tüdi kriva naša stranka. Za vsakšo najmenšo nevoló v našoj državi kažejo dnes samo na nas i na našo stranko to pa zato ar mámo dnes mi ednoga svojega ministra dr. Korošca, oni pa nemrejo priti do oblasti. Poglejmo si pa istinske vzroke tomi, da dnes naše lüdstvo nema penez i teško žive. Povemo včasi v začetki, da so glavni krivci našemi dnešnjemi siromaštvi tisti, šteri ščéjo dnes pred lüdmi na vse grlo krivdo zvaliti na drüge. To so naši malo Poštüvani demokratje i radičovci. Prva krivica i začetek siromaštva je bila ta, da so demokratje glasali naj se dinar mini za 4 naše korone mesto, da bi dali za 1 dinar 1 našo korono, kak je to štela naša stranka. S tem se je nam takša krivica zgodila, i tak velka Škoda napravila, da se to niti v 20, 30 letaj ščista ne popravi. Srbsko lüdstvo je po toj krivičnoj zamenjave naše korone melo naednok štirikrat več penez, naše lüdstvo je pa štirikrat siromaškejše gratalo. Drüga krivica i glavni vzrok našega siromaštva je centralizem. Demokratje so glasali za to, da ido vse naše dače i ves naš penez v Belgrad, za to so pa ne poskrbeli, da dobimo z Belgrada tüdi kaj nazaj. Oni so bili te v vladi i so veseli bili, gda so videli, kakši küpi penez se valijo v Belgrad i da so zdaj oni najvekši gospodje tej penez. Naša stranka je glasüvala proti centralizmi, ar je znala, da je to pogüba za naše lüdstvo. Nego ka je pomagalo ? Da se je ustava sprijalo, je bilo potrebno nad polovico glasov vsej poslancov, dnes pa je potrebno, či bi šteli ustavo spremeniti, dve tretini glasov vsej poslavcov. Toga smo mi ne pozabili. Naši demokratje majo nas vse za strašno pozablive lüdi. Mislijo, da smo mi že davno pozabili na to, kakšo krivico i nezmerno škodo so nam oni napravili te, gda so več let meli oblast v državi. Zdaj bi pa radi krivdo na drüge kotnoli. Gda vidijo, da lüdstvo gračüje po njüvoj krivdi Siromaško, i si mislijo, da mi itak nikaj nevemo što je kriv tomi siromaštvi, te pobožno zdignejo svoje oči i nam začnejo gučati od velkoga siromaštva. Pri tom pa te pokažejo na našega dr. Korošca i pravijo: „Té je krivi siromaštva ar je on zdaj minister i ma oblast v rokaj.“ Toga pa ne povejo, da je siromaštvo med nami ne nastanolo pred nikelko meseci nego že leto za letom mamo či duže menje penez od tistoga časa kak so nam demokratje vse to spravili. Proti siromaštvi so naši lüdje ravno v zadnjem časi vnogo napravili. Da bi nikelko več penez prišlo med lüdstvo, je ta vláda, v šteroj je naš minister, dobila velko državno 14 miljardno posojilo. S tem se bodo gradile ceste, mostovje, urádne zidine, bolnišnice, šole, t tak naprej. Pri tom dobi naše lüdstvo delo pa s tem tüdi peneze. Povzdigne se s tem posojilom kmetijstvo i živinoreja, napravijo se državni cipičnjeki za šumsko i sadoveno drevje, Gradile se bodo železnice i močvirja izšüsavala. Vse to prinese državi velki hasek lüdem pa peneze. Ta vlada si je edina do zdaj vüpala znižati dačo v naši krajaj, v Srbiji pa povekšati, tak da bomo od novoga leta naprej plačüvali po celoj državi ednako dačo. Ta Vlada je napravila v državi red i mér, da se bo lehko naše gospodárstvo lepo razvijalo i se pomali skotamo iz toga velkoga siromaštva v štero so nas pripelali ravno demokratje. 2 NOVINE 13. maja 1928. Nelepo delo demokratov. Naši demokratje so si vzeli za glavno nalogo to, da pokažejo Belgradi kak so oni strašno za to državo i za Srbe. S tem so se šteli Belgradi jako lepe napraviti i so mislili, da bodo vsigdar meli oblast v svoji rokaj. Gda je naša stranka bila proti tomi, da se 1 dinar zameni za 4 korone, da se vpela v državo centralizem i tak naprej, so kričali demokratje, da smo proti državi i proti Srbom. To nam je telko škodilo, da smo se morali vnogo trüditi, prvlé kak smo Belgradi dopovedali, da smo mi ne proti državi i ne proti Srbom nego da so si to samo demokratje tak zmislili, ar se bojijo, da bi mesto nji prišli mi do oblasti. Najlepše se vidi to demokratsko delo tüdi v našoj krajini. Što ne kriči ž njimi, je včasi proti državen človek je včasi madžaron. To so že tak razkričali, da v drügi krajaj v istini mislijo, da je cela naša krajina protidržavna z vsemi našimi domačimi poštenimi lüdmi, tüdi s poslanci i tistimi, šteri so se od nigda borili za Jugoslavijo. Komedijansko špilanje radičovcov. Radič, on pa najbole imenitno špila v našoj državi. Oblekao se je že v vse mogoče obleke. Gda so v Belgradi glasüvali za najvažnejše zakone, te je on s svojimi poslanci doma sedo i čakao, da grata prezident hrvatske, človečanske, mirotvorne republike. Sledi se je svado i je odišao iz države i glaso po Angliji i Rusiji svojo republiko. Gda se je že ves svet nasmejao ž njega je prišao domo, gde so ga najprle zaprli, nato je poklekno pred Pašiča, se odpovedao svojoj republiki i prezidentstvi zošinfo Hrvate i Slovence i v hvalenji na prvo mesto postavo Srbe, tak da je včasi minister gratao. Nego kak minister je telko norije napravo, da gotovo v našoj državi nigdar več nede vlade v šteroj bi on kak minister sedo, ar bi se s tiste vlade vaj smejali. Zdaj so se znajšli. Vse to delanje demokratov i špilanje radičovcov so naši lüdje v državi že dobro spoznali. Tak demokrate, kak radičevce so vsešerom vrgli iz svoje drüžbe i oba voditela tak Radič kak Pribičevič, šteriva sta se prvlé smrtno sovražne, sta se samo ednok znajšla da sta ostala sama, ščista sama, zapüščeniva od vsej. Nej njima je ostalo drügoga, kak da sta prišla vküp, se obrnola i küšnola, kak sta to v Zagrebi napravila i sta začnola lüdem pripovedavati, da zdaj samo ešče njeva rešita našo državo pred siromaštvom. Ar tisti, šteri je telko pameten, da državo na kodiško palico pripela, tisti de jo znao tüdi nazaj do bogástva pripelati. Nego samo to edno nesrečo mata teva človeka, da njima níšče nikaj več ne verje. Te dni pa obiščeta po svoji zastopnikaj tüdi našo krajino ar mislijo, da smo mi resan ešče tisti naj pozadnješi lüdje, šterim ešče vsakši vse lehko povej, ka se je v čidi zavrčti možganaj ocvrlo. 700 letnica lavantinske püšpekije. Te dni je obhajala cela lavantinska püšpekija 700 letnico svojega nastanka. Lavantiska püšpekija je bila nastavlena 14. maja leta 1228. Prvi njeni püšpek je bio Ulrik I. njeno središče je pa bilo pri Sv. Andraši v Lavantinskoj dolini i po toj dolini se imenüje tüdi cela püšpekija. Püšpek svétoga živlenja Anton Martin Slomšek je pa preneso püšpekovski stolec od Sv. Andraša v Maribor leta 1859. Od toga časa naprej je središče Lavantinske püšpekijo v Maribori i po Slomški so Zdajšnji mil. püšpek dr. Andrej Karlin, štrti püšpek v Maribori. Lavantinska püšpekija je dnes edna najvekši püšpeki v našoj državi i spada pod njeno apostolsko administraturo tüdi naša Krajina. Pred ustanovitvov Lavantinske püšpekije pri Sv. Andraši, so spadali tej kraji nikelko pod Oglejsko- taljanske, nikelko pa pod Solnograško-nemško püšpekijo. Naša krajína je spadala v 9. stoletji pod Panonsko nad püšpekijo sv. Metoda. Po prihodi Vogrov je pa bila naša Krajina razdeljena v dvej županiji i tüdi dvej püšpekiji. Železni Slovenci so bili pri györskoj, zalajski pa pri vesprimskoj püšpekiji. V 11. stoletji so ništerne vesnice spadnole pod zagrebečko püšpekijo kakti Bogojina, Törnišči, Dobrovnik i D. Lendava. Sombotelska püšpekija je bila ustanovlena leta 1777. i ta je zdrüžila celo našo krajino v svoji mejaj. Prvi Sombotelski püšpek so bili Janoš Szilay, Zdajšnji pa grof Mikeš Janos po redi deseti püšpek te nove püšpekije. Leta 1923. je prišla naša krajína z odlokom sv. rimske stolice pod lavantinske apostolsko administrature. S tem je pravzaprav gratala tüdi naša krajina del lavantinske püšpekije i se te dni radüjemo tüdi mi veseloga dneva, gda obslüžava Slovenska püšpekija 700 letnico svoje ustanovitve. NEDELA. (Po Vfizmi peta) V tisti časaj, pravo je Jezuš vučenikom svojim: »Zaistino, zaistino povem vam: či te prosili kaj Očo v mojem imeni, vam bo dao. Do zdaj ste nikaj nej prosili v mojem imeni. Prosite i zadobite, da bo vaša radost puna. To sam vam govoro po prilikaj. Pride pa vöra, gda nemo več govoro po prilikaj, nego vam očivesno povem od Očé. Tisti den bote prosili v mojem imeni i vam ne pravim, da bom jez Očo proso za vas; Oča sem vas naimre lübi, ar ste ví mene lübili i ste vörvali da sam jaz zišao od Boga. Zišao sam od Očé i prišao na svet; palig zapüščam svet i Idem k Oči.« Pravijo njemi vučenicje njegovi: »Ovo zdaj očivesno gučiš i ne v prilikaj. Zdaj Znamo, da vse znaš i je ne potrebno tebi, da te što pita; zato verjemo, da si zišao od Boga.« Navuk: Sto ne moli, zavüpa samo sebi; što moli, zavüpa v Boga. Bolgarija porüšena. Žalosten je pogled na tiste kraje Bolgarije, gde je vladao v zadnjem časi potres. To je eden najvekši potrošov na Balkanskom polotoki kak lüdjé pomnijo. V Bolgariji je škode okoli tri miljarde, to je takša nesreča, da bo država sama brez lücke pomoči to žmetno prenesla. Pisali smo že, da je naša država dala včasi po toj velkoj nesreči bolgarskoj vladi 3 miljone dinarov pomoči. Znati pa moramo, da je to komaj 1 jezerni del vse škode, štero je napravo potres. Zdaj so se začnola pobiranja po celom sveti. V našoj državi na novo vse krajino vnogo darüjejo. Posebno Plemenita je v tom pogledi Slovenija, gde ništerni jako velke šume darüjejo za te nesrečne lüdi. Želeli bi, da tüdi naša Krajina, kak šteč je siromaška, prinese tem siromakom mali dar. Nam ne trbej zdaj v tom deževji i mrazi stanüvati vünej pod kakšimi prtami i deskami ar mamo svoje Hiže. Tam njim je pa vse vničeno. Hiže so sporüšene po vsoj opravi i živeži njim ide dešč, Vnogi so ranjeni, skučeni i ovači betežni, nanovo si zidati nišče ne vüpa ar se zemla ešče itak gible. Vnogi so v tej nevolaj od straha zgübili razum, ništerni tüdi spomrli. Zato naj pri takšoj priliki vsakši po svojoj mogočnosti pomore siromakom ar jo to nesreča, štere so si nikak nej sami krivi. Murska Sobota. — Lepše lice začne dobivati naša Sobota ar se je občinski odbor poprijao hvalevrednoga dele, da tüdi plota v našoj občini nikelko vred spravi i zravna. Občina ma oblast v splošen hasek vnogokaj Zravnali komi kaj vkraj zéti ali prestaviti. Pri nas pa vidimo, da so tüdi lüdje sami najbogšo volo pokazali, da ido občini y tom pogledi vsešerom na roko. MORAVSKI: Monošter i njegov klošter. Gotovo je, da se ma mesto Monošter za svoj nastanek in razvoj zahvaliti cistercijanom ali belim baratom (tak nazvanim zavolo beloga obleča) Pred nastankom kloštra je bila fil samo mala ves Godthő. Leta 1664. pa najdemo tü že samo razvaline kloštra; ostala je samo Prvotna cerkev do dnes in se zdaj rabi za magazin. Zdajšnji klošter so začnoli zidati leta 1740. to je skoro za 80 let po monošterskoj bitki. Zdaj so nastopiti lepši dnevi za Monošter in njegov klošter. Priselili so se obrtniki in mesto je dobilo pravico držati reč senj, ki so bila dobro obiskovana, tüdi od prebivalcov Slovenske krajíne do najnovejših časov. Klošter je postajo vsigdar močnejši in je bio eden najznamenitejši na celom Vogrskom. Dobivao je privilegije (predpravice) od vogrs. kralov in bio je priznani i odlikováni tüdi od rimskih papov. Klošter se je lepo razvije približao 200 let. Ali tüdi za njega in njegove prebivalce so prišli dnevi trplenja in preizkušenj. Leta 1391. je dobo od vogrs. krala Sigismunda pravico protektorja ali zaščitnika grof Széchy Janez i njegovo potomstvo. Papa Bonifac je to potrdo leta 1401. Ali tej plemenitaši so nej prevzeli zaščitništva zato, da bi skrbeli za razvoj kloštra in ga branili, nego samo zato, da bi ga dobro ,,pocecali“, ka so tüdi včinoli. Dohodke kloštra so pobirali sami in so prav grdo ravnali s kloštrskimi podložniki. Tűdi barátom se je nej bogše godilo : mesto 12—13, jih je bilo samo 4—5 brez opata. Ravnali so pa z njimi tak kruto, da so mnogi ráj pobegnoli Končno je proti tem Plemenitašom nastopo vogrs. krao Matija (1458 -1490.) Zapovedo je da morajo včasi predati pravico Patrona i gos- podarja nad kloštrom opati Henriki, i to brez odlašanja. Ali za volo politični razmer je nej mogo toga zvršiti. Zgodilo se je to komaj za časa Ferdinanda II. leta 1527. Leta 1550. je postano opet cistercijanec Janez Betha; po njegovoj smrti pa leta 1556. Nikolaj Ahácz. Naslednje leto je klošter z vojaškov silov zasedla grofica Marjeta Széchy. Ostalo je v rokaj te rodbine do leta 1675. Toga leta ga je odküpo za vsigdar Széchenyi György kaločki éršek. Značilno pa je da so kloštra nej dobili nazaj cistercijanci, ki majo edini pravico do njega. Leta 1700. ga je podaro grof Kolomič Leopold éršek jezuitom. Ar pa je tedanji monošterski Opat i Obenem éršek v Koloči Pavel Széchenyi ešče živo, ka nasprotüje kanoničnim pravilom, se je to nej moglo zvršiti. Leta 1710. je casar Jožef I. imenüvo za opata Piláty Josipa, kanonika v Almützi na Češkom. To je gotovo edini Slovan, ki jo gdaj sodo na opatskom stoci toga kloštra. Po njegovoj smrti leta 1723. je bio imenüvani za opata grof Čáky Imre, éršek v Kaloči. Komaj po smrti toga opata, ki je ne bio cistercijanec, je nastopo Opat cistercijanskoga reda Opat Robert pri Sv. Križi v Spodnjoj Avstriji. Prvo njegvo delo je bilo, da je zedino posestvo monošterskoga kloštra z opatijo Sv. Križ pod pogojom, da bo svoto kriška opatijo rešila monoštersko dugov i bo zozidala in pripravila novi klošter po predpisaj cistercijanskoga reda. Novi klošter ki ešče zdaj stoji so zcčeli zidati leta 1740. pod vodstvom opata Roberta. Zidali so ga 10 let. Cerkev so začeli zidati leta 1748. in so jo dokončali komaj po smrti toga opata leta 1791. Klošter nema lastnoga opata, nego ima svojga opata v Zirci. (Konec.) 13. maja 1928. NOVINE 3. Najlepše se je skazala v tom Mala Kaniža. Tü je že večina vertov plotove nazaj potegnola i zravnala, tak da ido skoro vsi v lepoj liniji. Tü pa tam so ništerni ešče nej napravili, nego pri vsej je najbogša vola, da to napravijo. Tüdi od gimnazije proti mesti notri se lepo ravna. Nevemo samo zakaj je tam pred Zrimovov hižov na po zdregano, drüga Polovica pa čaka, i níšče ne dela nika naprej. G. Bölč je ob Martinišči lepo zravnao svoj plot s tistim od Martinišča i bo tam cesta včasi šérša gda se spravi s ceste ešče tisto ka je ne na cesto valon. V Cvetnoj vulici smo pa vidli g. Flisara, da se je jako opotekao i muvo gda je morao hoditi domo po čüdnom cigelji mimo zida g. Bölče. Pred kinom nev emo, ali ma občina tam svojo zalogo traverz ali je pa tam gratala kakša nova trgovina železja, kak to v Soboti že gračüje navada, da bodo trgovci po mali vse svoje blago na vulicaj meli kak v Graci, gda je senje za staro blago. Včasi bo tüdi dobro, da občinski odbor včini ka je v takši prilikaj njegova dužnost. — V posredovalnici dela je od 1. januara i do 5. maja iskalo delo 1900 lüdi. Delo je bilo ponüjeno 295 lüdem posredovalo se je pa v 272 prilikaj. Na delo je šlo 258 lüdi od tej 235 v Nemčijo, drügi pa v različne kraje naše države. — Na svetek vnebozastoplenja, to je v četrtek, 17. toga meseca popoldnevi ob 1/2 3. vöri nastopijo v Dittrichovoj dvorani člani prosvetnoga drüžtva iz Cankove. Vprizorijo igri „Spoštuj očeta" i „Poštna skrivnost.“ Prva igra je vzgojna, zato mladini jako priporočila, drüga zabavna. Naši domači igralci redkogda nastopijo v našoj Soboti, zato je naša dužnost, da to prireditev kak najbole obiščemo. Cene so jako nisike zato vabimo tüdi lüdi iz bližanji vesnic ar bodo vsi prek mere zadovolni. Na znanje se da! 1. Da morajo v Soboti od zdaj naprej vsi trgovci, posebno pa Nemec i Hirschl znositi vse svoje blago kakti obroče, piskre, kufre, gobčence, šparete, plüvalnike i tak dale, na cesto. To pa zato ar v Soboti ovači níšče ne ve, ka ma šteri trgovec v svojoj trgovini, či ne sklade vsakši den vsega na cesto, da se lüdje opotečejo v tisto. 2. Da morajo od zdaj naprej v sobočkoj cerkvi gledati vsi na kor i vüsta odpreta držati te gda spevle na kori dijaški zbor. To pa zato, ar Vnogi lüdje v sobočkoj cerkvi komaj te čüjejo popevanje, či vstanejo, se nazaj obrnejo i poslüšajo z očmi, vüstami i vüjami. 3. Da se morajo od zdaj naprej v Soboti vsi poklanjati z rečmi ,,Jo napot" „Jó estét“ i tak naprej, ar so pokloni: „Dober den," “Dober večer," .Hvalen bojdi . ." „Bog dáj“ i tak dale, za sobočki varaš že rejsan istinsko vözreda preveč — kmečki. Slovenska Krajina. — V Četrtek, na vnebozastoplenje vsi v Soboto k igri cankovskoga prosvetnoga drüštva! Bo vnogo lepoga pa pa tüdi vnogo za Smej. — Velka Polana. Ustanovni občni zbor društva Krajevnoga udruženja vojni invalidov v Velkoj Polani se vrši 13. maja 1928. ob 11 vöri po sv. meši v polanskoj šoli. — Odišao je Novak Lajoš iz Kuštanovec, rojen leta 1902. 3. maju- ša z doma, se dozdáj ešče ne vrno nazaj i níšče ne ve ka je žnjim. Dečko je srednje velki, ma duga lica, kmične vlasé, okrožene mustače i zdrave zobe. Oblečeni je v rjavkasti, skoro novi kaput i ponošene cajgaste hlače. Na červej ma na koži velko belo lišo. Seov je vzeo 200 Din penez. Što bi kaj znao od njega, naj javi oči Janoši Novak, Kuštanovci, 66. p. Mačkovci. — Beltinci. Na občnom zbori čebelarskoga društva s sedežom v Beltinci se je sklenolo, da se drüštvo ne razpüsti nego na novo poživi. Vse včelare tüdi iz sosidni far vlüdno vabimo, da pridejo na te občni zbor, šteri se vrši to nedelo 13. maja po ranoj božoj slüžbi v beltinskoj šoli. — Lotmerk. 1. maja je špenglar g. Riznar popravlao žlebe pri g. Si nigoji. Po neprevidnosti se je prijao električni žic, v šteri je bio močen električni tok i ga je mrtvoga vrglo nakla. Zdravnik dr. Ceh je včási prišao k nesrečnomi, ali pomoči je več ne bilo. V četrtek 3. maja je bio zakopani. Naj v miri počivle ! — Mala Nedela. V drüštvenom domi pri Maloj Nedeli se na Križovo 17. maja ob pol 4 vöri zadvečara ponovi jako zanimiva igra „Martin Krpan“ (Brdaus, Törki, casar, casarica). Igra je prirejena po povesti, štera je izhajala v Novinaj. Zato si je vredno ogledati „Martina Krpana“ pri Maloj Nedeli. — Našim pristašom! Zdaj, ka je vreme že toplejše gratalo i se lehko vršijo spravišča tüdi na prostom, Pozovem vsa naša politična zdrüženja, naj se javijo na našem tajništvi i g. tajnika obvestijo, gda želejo, da pride k njim na spravišče. Mogoče je príti po nedelaj popoldnevi po božoj slüžbi, izvzemši, če kakši vekši svetek spadne na nedelo. — Naj se na den shoda pismeno i imenoma pozovejo naši pristaši na zavüpniški sestanek, pa te ne trbe oblasti javiti shoda, pa se lehko drži ali v zaprtom Prostori ali na prostom za pozvane pristaše. Na tej shodaj dajte povsod naprej svoje pritožbe i žele; te naj tajnik zapiše i javi našim oblastnim i državnim poslancom. Če vi ne prosite spravišč, bo je naznáno sam tajnik gda kama pride. — Klekl Jožef, načelnik SLS ali kmečke zveze za Slov. Krajino. — Žižki. Orlovsko drüštvo v Žižki je Že večkrat pokazalo sad svoje, ga tihoga i požrtvovalnega dela pri vsakoj prireditvi i igri. Nekaj posebno zanimivoga je veselo-smešna igra „Trije tički“, ki jo priredi Orlovski odsek v Žižki dne 20. maja popodne po večernici ob 3 vöri, zato vabimo vse prijatele Orla, da se polnoštevilno udeležijo te igre, na šteroj znovič pokažemo, da ne mirüjemo i da ne bomo mirüvali dokeč ne prepojimo vsej src krščanskij starišov, da le v Orlovskem drüštvi je rešitev njüve mladine. Igra se ponovi tüdi na Risalski pondelek, to je 28. maja po večernici ob 4. vöri. — Povabili smo tüdi najmenšega človeka na sveti iz Afrike, ki de nam Vsefele reči znao povedati, šterij smo ešče nigdar ne čüli i je gotovo ka pride. Kaj takšega, kak je igra „Trije tički“ i mali človek iz Afrike, ešče pri nas do zdaj níšče ne vido, zato pridite vsi zdaj, kda je prilika. Bog živi 1 — Odbor — G. Rudolf Kramer, bivši kr. notar v D Lendavi, koga je naše lüdstvo brez razlike poštüvalo i rado melo ar so bili pravičen gospod i do siromakov smileni, so se zavolo slaboga zdravja, odpovedali te težke notarišije, i so zaprosili ležejšo v Brežicah. V spomin odhoda so nam poslali genlivo pismo, kak težko se ločijo od Slovenske Krajine i njenoga lüblenoga lüdstva pa z ednim so poslali 250 Din na ,,Dom sv. Frančiška“ z obljübo, da bodo naše sirote tüdi z novoga mesta podpirali. Kda se njim mi iz srca zahvalimo za velikodüšni dar, njim v slovo Želemo, naj jih dober Bog na novom mesti ozdravi i pomore. — Vse naše dopisnike lepo prosimo, naj majo malo potrplenja, ar zavolo maloga prostora nemremo vsega v pravom časi priobčiti. — Zlehka zaslüžiti, koristno delati moremo samo s popunoma zdravimi rokami i nogami. Uporne bolečine pa, štere se spravijo v naše kotrige i členke i v njij trgajo i vlečejo, smicajo i nas mučijo, so velke zapreke razvijanji. Kelko blagotvornosti nam da v takši teški časaj ribanje i mazanje s Fellerova pravim lepo dišéčim Elsafluidom, šteri že več tresti let čuva od bolečin i kak kosmetikum ti pridobiva vsigdar nove prijatele. V zvünešnjoj i notranjoj porábi dobro dela tüdi pri reumatizmi, glavoboli i bolečináj zob. V apotekaj i trgovinaj košta eden pokusni glažkec 6 din, dvojni 9 din, specialna kantica 26 din, po pošti najmenje 9 pokusni ali 6 dvojni ali 2 specijalni kantici 62 din, pri apotekari EUGEN V. FELLER v Stubici Donji, Centrala 146. Hrvatska. — Priporočamo, da se pri popravilaj vör vsakši obrne na VACLAV PLAČEK urarja v M. Soboti (gostilna Bac). Popravla dobro z garancijov i fal. — Čuvajte svoje male prašičke ! Da te meli vsigdar zdrave, debele i črstve prašičke, küpite redilni prašek »MASTELIN«. Za male peneze dobite i si prišparate vnogo. Pakeci koštajo v vsej trgovinaj 3 i 6 Din. — Glavna zaloga A. Kosec, Maribor. — INKA Vinovica. Či čütite bolečine reumatizma, glavobola, zobobola, prehlad prsi, nosa, grla, želodca, vzemite INKA. Glážek stane 10 Din. po pošti 3 glažki 45 Din., 6 glažov 70 Din. Dobi se v Lekarni pri sv. Trojici v Dolnjoj Lendavi, v vsej lekarnaj v bogši trgovinaj v Slov. Krajini. Trgovci popust. — MAJALA-creme, mást za obraz i roke vam ohrani mladost i zdravje. Minéjo pege, piščajci, razpokana, i rdeča mesta. Lonček Din 12. MAJALA-žejfa za obraz Din 8. Dobi se v lekarni pri Sv. Trojici v Dolnjoj Lendava vsej lekarnaj i bogši trgovinaj v Slov. Krajini. Trgovci popust. Agrarna zadeva. Kotrige agrarne zadruge se oprosijo naj knige deležov i vlog pošljejo notri, ka je vpišemo v knigo posojilnice. Posojilnica je najmre küpila nove knige, v štere bo spelavala samo deleže i vloge kotrig agr. zadruge. Ona potrebüje knige. Kak se knige vpelajo notri v glavne knige, dobijo svoje nazaj. — Načelstvo. Dari. Za Orlovski dom v Žižkih, so darüvali naši Amerikanci lepo šumo 42 dolara. Štefan Grüškovnjak iz Žižkov je nabrao 86. dolarov, Vincenc Žerdin iz Žižkov pa 6 dolarov. Darüvali so: Grüškovnjak Štefan Žižki 6 dol; po 2 doj. so darüvali: Hozjan Ignac in Krampač Ignac iz Trnja, Helena Vuk, Roza Grüškovnjak, Štefan in Klara Fujs, Matjaš in Marija Grüškovnjak iz Žižkov, Ivan in Antonija Denša iz Brezovice, Po eden dolar so darüvali:. Ivan in Marija Fujs, Matjaš in Roza Zálig, Ivan Kramar, Jožef in Verona Kramar, Janoš in Ana Koštric, Martin in Katá Fujs, Vince Zerdin, Zavec Mojk vsi iz Žižkov; Matjaš Tompa, Franc in Cecilija Horvat, Ana Halas, Ivan Žižek vsi iz Črenšovec. Vagner Stefan i Lebar Jožef oba iz Srednje Bistrice, Cigan Martin iz Dolnje Bistrice, Štefan Zabič iz Vel. Polane, Cigan Matjaš iz Dolnje Lendave, Ivan in Marija Koluko iz Trnja, Štefan Horvat iz Bratonec, Ignac Raduha iz Odranec, ter Stefan Görkös in drügi Štefan Görkös iz Lipe. — Orlovsko drüštvo v Žižkih se vsem darovnikom prav iz srca zahvalüje in jih pozdravlja. Bog živi ! Rojko Ferenc siromak z G. Bistrice se najlepše zahvali vsem onim Vmerikancom, ki so ga podpirali v siromaštvi. Darüvali so sledeči: Balažic Anton 2 dol., Labar Jožef z Polane, Vučko Ivan (Récek), Ciglar Jožef z Žižkov, Štefan Jakšič, Balažic Jožef, Mihal Grüškovnjak, Marko Sabolič z Mačkovec, Tratnjek Jožef, Hanz Marko D. B., Lebar Mihal, Jakšič Štefan, Vučko Štefan Števanov vsi po 1 dol. Hozjan Andraš z Polane, Vučko Jožef D. B.. Martin Cigan S. B., Ritlop Štefan D. B., Gjura Štefan, Perša Ivan Polana, Vučko Mariča S. B., Balažic Bara Maria, Ütrüša Ana S. B., Gjörek Mihal Hotiza, Pintarič Ivan, Balažic Martin D. B., Krapec Ignac S. B,, Cigan Ivan S. B., Markoja Mariška Brezovica, Ütrüša Štefan, Hozjan Štefan Črensovci vsi po 50 centov i Balažic Bare Štefan 55 centov. Vküp nabrao Balažic Jožef 933, W. Congres Str. Chicago III Mali oglasi. Vino Vsakovrstno se dobi po ugodnoj ceni. Priporoča se najbole, či si vsakši osebno pogledne i obišče. FRANC SENČAR, Ljutomer — Mala Nedelja. Vapno, cement, deske, late, tesani les, drva, premog, cementne cevi za kanale i stüdence i. t. d. se dobi vsigdar najfalej pri V. BRATINA, trg. v Križevci prí Ljutomeru. Pintarske pomočnike (sodarske) sprime s prostov hranov, stanovanjom i perilom FRANC REPIČ sodar (pintar) Ljubljana, Trnovo. K odaji 1 plüg goric z lepim sadovnjakom i zidanov hižov na Lendavskom bregi Küpci naj se zglasijo v D. LENDAVI, Mlinarska ulica 197. Instrumenti za mužiko k odaji: 1 b klarinet, 3 krilovke (Flügelhorni), 1 basova krilovka, 2 es trompeti, 1 F helikon, 1 par činel, 1 mali boben. Inštrumenti so v dobrom stanji, cena nisika, opita se pri ZACHERL učiteli v Lotmerki (pri cerkvi.) Küpci prosti Provizije. K odaji: 1. Trgovska, gostilničarska hiža, 3 plüge zemle prí glavnoj cesti pri trgi i železnici. 2. Posestvo 16 plügov s hižov pri glavnoj cesti na ravnini. 3. Veleposestvo prvovrstno, 149 ha, 38 a 28 m2 gorice, njive, travniki, gošče, več zidin i inventar, električna, telefonsko napelava, poIeg kolodvora i mesta. Slivar Ljutomer. 4. NOVINE 13. maja 1928. Kak gojimo sviloprejko ? 32 den dobijo gosanica približno dužino 8—10 cm. Te več ne je, grata nikelko menša i prozorna. Gosenice so zrele i iščejo mesta, gde bi se zabubile. Te njim moramo postaviti male redke ritonje, da so visike kakši 40 cm. i se odzgora razširilo. Ta postavimo edno poleg drüge tak, da se zgornji robovje dotikajo. Bubijo se gosanice kakši tri dni. Či ostane po tom časi ešče kaj nerazviti gosanic, moramo te prenesti na drügo mesto i naprej krmiti. Deseti den po tom, gda so se začnole gosanice v bube zavijati, je poberemo. Paziti moramo, da bub ne zamažemo z mrtvimi gosenicami, zato začnimo snope pobirati odspodi. Snope pobiramo v tri košare. V prvo devlemo čiste zdrave i trde buhe, šteri je največ i so najdrakše. (Lansko leto so koštale 82 Din.) V drügo košaro takše, štere majo rjavkaste liše, v trétjo pa takše, štere so prelüknjane (či je že metek zleto iz nje) ali dvojčke (gde sta se dve gosanici vküp zabubili). Te so bole slabo Plačane. Gda smo bube lepo spobrali i razdelili, je moramo vmoriti, da ne pride in njij metek, šteri bi je prelüknjao i vničo. Najbogše je či je denemo na desko za 1/4 vöre v peč in štere smo ravno hrüh vö vzeli, gda se več ne giblejo, je razgrnemo i posušimo. Tak so bube pripravlene na odájo. Tak v sredini maja pošle ministrstvu ceno, po šteroj se bodo bube tržile. To ceno v pravom časi objavimo. Bolezni. Sviloprejko napadajo v glavnom 4 bolezni. 1. Zaspanont. To je najnevarnejše bolezen ar nastopa te, gda so gosanice že velke i se jako žmetno odzdravi. Spoznamo to bolezen po tom, da gosanice postanejo nekam zaspane gnoj njüv je nej sühi nego teče od njij pa se na zraki tüdi včasi posüši. Tak se njim dostakrat posüši gnoj včasi na teli i nejde več nikaj od njij. Gosanica postane temna, mehka, v kratkom pogine i smrdi. Vzrok toj bolezni je slaba hrana, to je zamazano ali premokro listje, premalo Sraka ali či so gosanice preveč na gosel. 2. Vapnenica. Po toj bolezni gosanica po 10 dnevaj pogine i postane trda. Na sühom zraki gráta temno-rjava tüdi rdeča, na vlažnem pa bela, kak da bi bila z vapnom posipana. Bolezen je bole redka, nego či se bole širi, trbej prostor žveplati. 3. Žutica. (rumenica) Gosanice postanejo žute i članki njim otečejo. Bolezen je ne preveč nevarna, betežne gosanice pa moremo včasi odstraniti i vničiti. 4. Pegavica Gosanice dobijo sive pege ali lise po teli. Izgledajo, kak da bi bile s prprom potrošene. Bolezen je ne nevarna, betežne gosanice pa moramo odstraniti. Zdrave gosanice gda (rastejo, so ništerne čiste, bele, drüge majo kmične kolobare ništerne so pa (čiste kmične. Ne to trbej paziti, ne de bi što zdrave gosanice vkraj zmetao. S tem je kratko navodilo gojenje sviloprejke končano. Gda pridejo cene bub, je naskori naznanimo. Penezi: Ameriški dolar 56.75 Din., Čehosloveoska krona 1.68 Din., Austrijski šiling 8 Din., Vogrcki pengő 9.73 Din., Nemške marka 13.53 Din., Taljanska lira 3 Din., Francuski frank 2.23 Din., Švicarski frank 10.93 Jugoslovanski dinar notira na švicarskoj borzi 9.13. Pri penezaj že duže časa nega nikši posebni sprememb. Naš dinar, kak tüdi penezi drügi držav so skoro stalno na istoj višini. Za razne špekulante s penezi je to nej najbogše, za splošno gospodárstvo je pa to velki dobrota. Cene: Zrnje: 100 kg. (metercent) pšenico 350—400 Din., žito 300—340 Din., oves 250 Din., ječmen 260 Din., kukorica 280—335 Din., hajdina 300 Din., proso 200 Din. Cene silji se zdaj že dva tjedna močno zdigavajo. Podrakšala se je posebno pšenica, vsa mela pa tüdi kukorica. Tak je prišla pšenica preminoči tjeden v Ljubljani že na 400 Din, kukorica pa na 385 Din. Kukorica se je zato tüdi močno podrakšala, ar so je vnogo spoküpili za tiste kraje, gde je Íakota. Cene se pa držijo tüdi za toga volo tek visiko, ar se v ništerni krajaj kaže jako slaba letina tak posebno v Ameriki pa tüdi na Polskom i ništerni driigi državaj kre Dune. Živina: v Maribori: biki za klanje kg. 7—8 Din., krave sa klanje 6-7 D., krave sa klobase 4.5 D., mlada živina 7—7.50 Din., teoci 10—12.50 Din. Cena govedine: 10—17 Din., teletine 17—20 Din. Svinje: V Maribori: prasci 5 do 6 tjednov 180—250 Din., prasci 7 do 9 tjednov 250—300 Din. eden. Svinje kg. žive vage 10—12.50 Din., mrtva vaga kg. 16 do 18 Din. Za prasce je izdak velko spitavanje, zato, ka je zdaj najbole pripraven čas za küpüvanja prascov za krmlenja. Cena prascov in drži na močnoj višini. Belice: na velko 1 do 1.25 D., na placi 1.25 do 1.50 Din. Mleko: na Vilko 1,25 do 2 D., na placi 2.50 Din. Mleka je čiduže menje zato so pa tüdi cene nikelko višiše. Dobi se pa zadovole zmočaja i je tüdi cena nej previsikü. Kože: V Ljubljani: polske lisice 290 do 460 Din., vidre 550 do 840 Din., veverice zimske 20 Din., divji zavec 19 Din., jazbec 60 do 66 Din., srne 22 Din., dihur (tor) 210 do 290 Din., domače mačke 20 Din., krt 4 Din., podlasica bela 80—95 Din., rjava 15 Din. Podperajte i čtite „NOVINE!“ HALLO! GVÜŠNO ! Kmečka posojilnica v Murski Soboti r. z. z o. z. (poleg špitala). Hranilne vloge ima nad 1,500.000 Dinarov, štere obrestüje po 8% do 9%. Vloge se sprejmejo od vsakoga. Dobroga stanja je pa nad 12,000.000 Dinarov. Uradni dnevi so v tork, četrtek i v nedelo od 9—12 vöre. — Srečen je tisti, ki ma v gvüšnom mesti svoje peneze naložene. Mali oglasi. Naznanjam cenjenim starišom, šteri majo férmance, da prosim od ednoga para obleke za delo samo 40 Din. HAJNAL IGNAC, krojač (po indašnjem Pozvekov Naci) M. Sobota. Ženski bicikl skoro popunoma novi se fal oda. Zvedi se v trgovini Osterc, Beltinci. K odaji 2 polovnjak vina, 2 jabočnice i l jeciha. Oda se ravnotam tüdi menše lepo posestvo. VEKOSLAV FERENC Mala Nedelja, Ljutomer. Ka je „Mastelin“? »Mastelin« je prašek za svinje po živinozdravniško preizkušenom recepti, seatavleni iz aromantični zelišč, kakti Halmus, Eencian i dr. ka povzroča prebavo i tek. »Mastelin« vsebüje bridko sol, povzroča čiščenje notranji organov. »Mastelin« utrjuje organizem pri živini. Trditev, da bi se svinje od Praška debelile, bi bila neutemeljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat stavi tüdi pri najbogšoj hrani. Te je potrebno dodavati Mastelin. ž njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. »Mastelin« Stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. Vsakomi je znano, da pri predčasom klanji živine nega dobička nego zgübiček. »Mastelin« dobite v vsej trgovinaj na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din, Kak se rabi, je napisano na pakeci. — Glavna zaloga: A. KOSEC, Maribor. NAZNANILO. Trgovino JOSIPA TOPLAK z železninov v Dolnji Lendavi so odküpili moji klienti zavolo toga pozivlam vse tiste, šteri majo kaj terjati, da v osmi dnevaj prijavijo svoje terjatve pri podpisanom, ovači neprijavlene terjatve potom gda te čas preteče, ne pridejo več v račun. Dr. ARMIN STRASSER odvetnik DOLNJA LENDAVA. Vsa popravila pri vöraj zgo- tovi dobro i fal z garancijov V A C L A V PLAČEK v Murski Soboti, gostilna g. Baca. Proda se lepo posestvo z 17 orali zemle, gorice, les, travniki i. t. d. cena 120.000 dinarov. Zglasiti se je prí Posestniki ANTON TOMAŽIČ VELKA p. MARIJA SNEŽNA Štev. 57. 3 minute od cerkve. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. CIGEO (OPEKA). Naznanjamo cenj. občinstvu, da se dobi vsakovrstna opeka Križevske opekarne i Pucinske opekarne za letošnje leto po zelo znižani ceni in na ratno odplačilo. Naročila sprejmejo obe opekarni in tvrdka HARTNER v MURSKI SOBOTI. VINO K ODAJI belo i rdeče, cena 6 do 10 Din. Dobi se tüdi jabočnica i dobra Izabela pri ALOJZ ZAVRATNI v Ljutomeru. Zdravo lice se lehko očuva do késne starosti či se za to brigamo prle kak začne lice venoti. Mladostno svežost moramo varvati dekeč je ne minola. Rabite za gojitev svojega tela, svojega lica, svoji rok i vlas. I. Fellerovo pravo Káukasko pomado za čuvanje lica i kože, ona gladi grbe i brazgotine dela kozo gibko i nižno odstrani pojave stiranja dela mladost i zdravje. Iznenadi Vas, s kakšov hitrostjov minejo sunčne pege, spokana koža, rdeči nos, piščajci, masni mozolčki i vsefelé falinge kože. H. Fellerova močna pomada za rast vlasi, štera brani izpadanje vlasi prerano pišlivosti, odstrani lüske mehča trde vlasé i je dela bujne, gibke i pomaga rasti. Za probo 2 lončiča edne, ali po eden lončič od vsake El- sa-pomade s pakivanjom i poštov 88 dinarov. III. Elsa žájfe zdravje i lepote, štero so ne samo z dišavami napunjene žájfe, nego majo v sebi vrastvo, štero dobro dela, ide v Vašo kožo i jo vzdržavle zdravo, lepo, mlado, Vašo zvünešnjost pa mladostno svežo. Fellerove prave žajfe zdravja i lepote so: ELSA-liljasta mlečna žajfa ELSA-žumanjcasta žajfa ELSA-glicerinska žajfa ELSA-boraksova žajfa ELSA-katranova žajta ELSA-žajfa za briti. Probajte je ! Nigdar več nete štali meti drüge žajfe. Za probo 5 falatov ELSA-žajfe 52 din. i to a pakivanjom i poštov. V Vašem haski je, de pošlete peneze naprej zato, ka či naročite po povzetji, pride nikelko drakše. Naročite pri naslovi: Lekarnar EUGEN V. FELLER, Stubica Donja Centrale 146 Hrvatska. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC.