•1•••!>•>•>•••>•>••^>••••• •»••••••••£>•>••>•••>•>•••••^ Andrej Pančur OBRTNA SVOBODA NA ZATOŽNI KLOPI Konservativni nazori o obrtništvu v drugi polovici 19. stoletja na Slovenskem V obdobju gospodarske depresije po letu 1873 je bilo socialno vprašanje deležno vedno večje pozornosti. Poleg perečega kmečkega in delav- skega vprašanja je tudi v Avstriji zelo odmevalo obrtno vprašanje. "Klic po pomoči za nižje stano- ve v obrambo pešajočej obrtniji je vedno večji in pomenjivejši; kajti za orjaškimi koraki širi se navz- lic največjej marljivosti od dne do dne narodov pavperizem. [...] Možje vseh narodov, katerim je blagor svojega ljudstva na srcu, se pečajo marlji- vo z prašanjem, kako pomoči domačej obrtniji in študirajo, kako radikalno ozdraviti to - rekli bi - epidemično bolezen, ki ustvarja iz zadovoljnega prebivalstva najbolj nesrečen proletarijat, ki si je po vrhu v svesti, da ga nij priterala lastna krivda na beraško palico."1 Čeprav širša javnost obrtne- mu problemu ni posvečala tako velike pozorno- sti kakor kmečkemu in delavskemu socialnemu vprašanju, to še ne pomeni, da ga je zanemarjala. Ravno obratno. "O tem so napisane debele knjige in časniki dan za dnevom obširno razpravljajo to vprašanje."2 Zahteve po reformah na obrtnem področju so bile stalno na dnevnem redu gospodarskih in so- cialnih mislecev, širše avstrijske in tudi sloven- Liberius: V obrambo domače obrtmje, Slovenski na- rod, št. 242, 21 oktober 1882. II. shod "Katol. polit, društva" v Št. Vidu nad Ljublja- no. Obrtne razmere v Avstriji. (Govoril na shodu v Št. Vidu A. Kalan), Slovenec, št. 71, 28. marec 1890. ske javnosti in zato tudi politikov vseh barv. Glav- no vprašanje se je vrtelo okoli problema, kako urediti obrtni red iz leta 1859, ki je posegal tudi na obrtniško področje. "Med predlogi državnega zbora je eden najvažnejših načrt nove obrtnijske postave. Od pravilne rešitve tega vprašanja je od- visna osoda na tisoč in tisoč obrtnikov, ki so vsled dosedanje obrtnijske svobode prišli v pomanjka- nje in uboštvo."3 Vendar se pri prikazu takratnih obrtnih razmer in nazorov o ureditvi obrtne problematike že ta- koj na začetku srečamo s pojmovno težavo. Dan- danes namreč pod pojmom obrt razumemo opravljanje pridobitne dejavnosti le v manjšem obsegu. Obrtni red (Gewerbeordnung) iz leta 1859 pa ni obsegal le področje današnjega obrt- ništva, temveč tudi področje industrije, torej to- varniške proizvodnje in delavske socialne zako- nodaje. Takratni pojem obrt (Gewerbe) je pravilo- ma združeval tako industrijo (Industrie) kot roko- delstvo (Handwerk). Meja med njima je bila zelo nejasna. "V glavnem se da težko povedati, kje je potrebno iskati mejo med rokodelstvom in tovar- no. Novejši zakoni o inspekciji v različnih drža- vah za pojem tovarna tudi večinoma navajajo ze- lo različne definicije."4 3 Obrtnijstvo pa državni zbor, Slovenec, št. 1, 3- januar 1882. 4 E. VC.: Handwerker und Fabrik, Marburger Zeitung, št. 148, 9. december 1888. 24 ZGODOVINA ZA VSE Velika pojmovna zmeda je vladala že v pred- marčni dobi.5 Šele leta 1841 je avstrijska statistika za tovarno označila podjetje z večjim številom de- lavcev, ki delajo v tako velikih proizvodnih pro- storih, ki pri rokodelstvu niso v navadi in v kate- rih v celoti izdelajo svoj izdelek.6 Kasneje so med tovarne v glavnem šteli zaključene proizvodne prostore, v katerih je bilo zaposlenih dvajset ali več delavcev in v katerih so uporabljale stroje kot nujno potrebni del proizvodnje. Vse proizvodnje obrate, ki so imeli manj zaposlenih in v katerih v glavnem niso proizvajali s stroji (kar pa ni bilo nujno), so prištevali k rokodelstvu. Po črki zakona je bila rokodelska obrt lahko že proizvodnja de- javnost z 19 zaposlenimi, za takratne razmere to- rej že skoraj majhna tovarna. Rokodelske dejavno- sti so bile v povprečju zelo majhne in so zaposlo- vale mojstra in v najboljšem primeru nekaj po- močnikov in vajencev. Ko bomo torej govorili o obrti, bomo govorili o takratnem rokodelstvu. Zahteve po obrtni reformi "Obrtniki so se začeli politično gibati in iskati pomoč zoper čedalje slabejše svoje stanje. Svetu- je se to, svetuje se ono, zametava se to, in zameta- va se ono, vsaka glava ima svojo pamet; konečno se bo morda vendar prava pot našla."7 Na Sloven- skem so bili predlagani recepti za zdravljenje obrtne bolezni v glavnem konservativni. Za pro- padanje obrtništva niso bili krivi obrtniki, temveč obstoječi obrtni zakoni, "ki jim niso dajale one po- moči in onega varstva, ki sta za pospeh obrtnijš- tva neobhodno potrebna."8 Zato je bilo v prvi vr- sti potrebno spremeniti zakonodajo v prid obrtni- kom. Zaradi vse močnejšega vpliva konservativ- nih idej so bila vedno večja tudi pričakovanja, da bo bodoča obrtna reforma potekala "v smislu "reakcije", treba bo namreč iz praha vzeti mnoge stare, pa dobre naredbe."9 Obrtno svobodo je to- rej potrebno omejiti, in to po zgledu starih, do- brih časov, prilagojenih sedanjim razmeram. 5 Primerjaj: Vodopivec, Peter: Socialni in gospodarski nazori v slovenskih in sosednjih pokrajinah v pred- marčni dobi, Doktorska disertacija, LJubljana, 1978, str. 28-31 6 Brusatti, Alois: Osterreichische Wirtschaftspolitik vom Josephinismus zum Ständestaat, Jupiter-Verlag, Wien, 1965, str. 26. 7 Iz govora poslanca Kohlerja na shodu v Linču, Slove- nec, št. 134, 2. december 1880. H Shod kranjskega obrtnega društva, Govor gosp. Klu- na, Slovenec, št. 82, 25- julij 1882. 9 Nov obrtniški red, Slovenec, št. 118, 23- oktober 1879- 10 Liberius: V obrambo domače obrtnijc, Slovenski na- rod, št. 242, 21. oktober 1882. Konkurenca tovarn Vzrok za propadanje obrtništva je "iskati v prvej vrsti v kapitalu, združenem v posamičnih ro- kah."10 V pogojih neomejene obrtne svobode so velika kapitalistična industrijska podjetja veljala za glavnega nasprotnika male obrti. "Kakor velike ribe požirajo male, so velike obrtnije, fabrike, [...] delo in delavce vzele malim obrtnikom, kateri ne morejo konkurirati s fabriškimi izdelki."11 "Kakor usahnejo cvetke pod kronami večjih dreves, tako tudi posamezne obrtne panoge propadejo, ako jih zasenči silnejši razmah sorodne industrijske stroke."12 a) Prednosti industrije pred obrtjo V primerjavi z obrtništvom je imela industrija velike prednosti. Proizvajala je serijsko in pri tem je uporabljala najnovejšo tehnologijo. "Tudi majhnemu obrtniku je tu postalo jasno zelo nena- klonjeno razmerje, ko so obratovalni stroški šte- vilnih strojev, ki jih poganjajo parna in vodna sila, seveda pomenljivo nižji kot tisti, kateri nastanejo zaradi majhne obrti, kjer obratuje le posamičen stroj s pomočjo človeške roke."13 Industrija je z velikimi kapitali gradila najmodernejše tovarne. "Denar ima duševno moč vsega napredka in ge- nijalnih človeških iznajdb na polju mehanike na razpolaganje. Njemu služijo izvrstni stroji zastonj, mej tem ko se poti in krvavi ubogemu mojstru stotero rok od zore v pozno noč za skorjo kruha brez upanja, da bode kedaj mogoče postaviti se s petičnim konkurentom v jedno vrsto."14 V obrav- navanem času, ko majhni električni stroji še niso bili dovolj razviti, obrtništvo cenovno ni moglo konkurirati industrijski proizvodnji z velikimi parnimi stroji.15 Povrhu tega so zaradi večjega ka- " Predlog za skuščino malih obrtnikov, Novice, št. 6, 9. februar 1876. 12 Orožen, JfankoJ. Propadle panoge celjskih obrti: Kro- nika slovenskih mest, II, 1935, št. 2, str. 161. V Zur Hebung des Kleingewerbes, Marburger Zeitung, št. 119, 4. oktober 1872. 14 Liberius: V obrambo domače obrtnije, Slovenski na- rod, št. 242, 21. oktober 1882. 15 Drage velike parne stroje je bilo namreč potrebno čim bolj izkoristiti, da ne bi prinašali izgube. To so si z masovno proizvodnjo na zaloge takrat lahko privoš- čile le tovarne. Zato so za obrtniško proizvodnjo po naročilu potrebovali manjše stroje. Vendar do učinko- vite uporabe elektrike za vse te različne majhne stroje ni bilo na voljo cenovno primerne energije. Zanimivo je, da rešitve še niso iskali v elektriki, temveč v za proi- zvodnjo cenejšem plinu in vodni sili. Fragen des Kleingewerbes, Laibacher Wochenblatt, št. 226, 6. de- cember 1884, št. 227, 13- december 1884; št. 228, 20. december 1884; št. 229, 28. december 1884. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 25 pitala in zato boljših plač tovarne obrtem tudi prevzemale najboljše izučene delavce.16 Zaradi svoje majhnosti obrt ni imela dostopa do tako ugodnih posojil in s tem do razpoložljive- ga kapitala, kot ga je imela industrija. Na takratni stopnji razvoja avstrijskih finančnih ustanov je bi- lo za kreditiranje industrije že poskrbljeno, med- tem ko je bilo kreditiranje malih obratov še po- vsem nezadostno. "Medtem ko so veleindustrial- cu na razpolago vsi znani denarni zavodi, banke in kakorkoli že imenovani kreditni zavodi, so male- mu obrtniku naročili, da svojo kreditno potrebo zadovolji pri zasebnikih za previsoke obresti."17 Pomanjkanje kratkoročnih kreditov za obrt se je v primerjavi z industrijo zlasti negativno odražalo pri vsakdanjih nabavnih in prodajnih zmožnosti obrtnika. Obrtniki, "ki že veliko let opravljajo svoj posel, lahko kljub velikemu trudu opozorijo le na to, da posedujejo lasten posel in da svojo družino pošteno preživljajo. Malo goldinarjev, ki jih pose- dujejo, tiči med strankami."18 Po takrat povsem običajni poslovni praksi so kupci obrtne izdelke nabavljali na up. Ker obrtniki niso hoteli izgubiti svojih stalnih strank, so dolga časovna obdobja med oddajo blaga stranki in strankinim dejan- skim plačilom sprejemali kot nekaj povsem nor- malega. Stranke so jim vedno dolgovale veliko denarja. Zato so bili obrtniki praviloma brez več- jih zalog gotovine. Ker jim je primanjkovalo goto- vine, so imeli velike težave pri nabavljanju po- trebnih surovin. V primerjavi z veliko industrijo, ki je surovine lahko kupovala neposredno pri grosistih in je lahko za nakup dobila kratkoročno posojilo, so morali obrtniki kupovati dražje blago pri manjših trgovcih in še tega so dobili le za goto- vino. Pomanjkanje gotovine, pomanjkanje krat- koročnih kreditov in prodajanje na up in s tem je bil sklenjen konkurenčni krog propadanja obrti na račun industrije.19 16 Zur Hebimg des Kleingewerbes, Marburger Zeitung, St. 118, 2. oktober 1872. 17 Zur Hebung des Kleingewerbes, Marburger Zeitung, št. 119, 4. oktober 1872. m Die Schäden des Kleingewerbes (Von einem Kleinge- werbetreibenden), Marburger Zeitung, št. 17, 8. feb- ruar 1888. 19 Primerjaj še Zur Hebung des Kleingewerbes, Marbur- ger Zeitung, št. 119, 4. oktober 1872. 2(1 Iz obrtniških krogov, Slovenski narod, št. 219, 25. sep- tember 1886. 21 -•.: V preudarek, Slovenski narod, št. 19.5, 28. avgust 1881. 22 Obrtnijstvo pa državni zbor, Slovenec, št. 1, 3- januar 1882. b) Realnost Zato veliki kapital z lahkoto spodjeda "kakor črv deblo obrtništva in rokodelstva, združujoč v svojih rokah vse stroke obrtnosti!"20 "S tem se je začel med obrtniki boj za obstanek, v katerem nikdar ne vlada pravica, ampak le moč, in kdor je močan [...] sme uničiti in tudi res uniči slabše- ga."21 V tem boju velikega kapitala proti mali, obrtniški proizvodnji, se je veliki kapital na škodo malega obrtniškega kapitala vse bolj krepil "in ves zaslužek zbirajo v rokah premožnejših lju- di."22 Ti kapitalisti brez lastnega dela so brez sra- mu izkoriščali poštenega in delavnega obrtnika. Ali je takšna slika, ki so jo venomer ponavljali nasprotniki obrtne svobode, sploh ustrezala re- snici? Propaganda za ali proti obrtni svobodi je bila namreč zelo ostra in v veliki meri tudi nes- tvarna.23 V resnici obrtništvo ni bilo smrtnega bo- ja z industrijo. Sodobniki so zelo precenjevali po- ložaj velike industrije v takratni avstrijski ekono- miji, kajti še leta 1902 je obrt skupaj z domačo obrtjo zaposlovala 55% delovne sile v podjetjih.2,4 Tudi v razvitejši Nemčiji se pomen obrtništva v tem obdobju ni prav nič zmanjšal.25 Celo v indu- strijsko najbolj razvitih avstrijskih deželah je obrt imela velik pomen. Z industrializacijo se je na- mreč dvignil narodni dohodek prebivalstva in s tem njegova kupna moč, kar je bilo zelo spodbud- no tudi za obrt. V industrijsko manj razvitih deže- lah je obrtništvo imelo še sorazmerno večjo moč.26 Tudi na Slovenskem je obrtništvo v obdob- ju industrializacije precej napredovalo. Čeprav število zaposlenih v obrtništvu ni naraščalo tako hitro kot v industriji, pa je vseeno daleč presegalo naravni prirastek prebivalstva.27 2i Brusatti, Alois: Österreichische Wirtschaftspolitik vom Josephinismus zum Ständestaat, o.e., str. 50. 24 Matis, Herbert: Die Habsburgermonarchie (Cisleitha- nien) 1848-1918. - Grundriss der österreichischen So- zial- und Witschaftsgeschichte von 1848 bis zur Ge- genwart, ÒBV-Klett-Cotta, Wien, 1989, str. 23. 25 Fischer, Wolfram: Wirtschaft und Gesellschaft im Zeit- alter der Industrialisierung, Vandenhoeck & Rupre- cht, Göttingen, 1972, str. 338-348. 26 Otruba, Gustav: Handwerk und Industrialisierung in Österreich im 19. und am Beginn des 20. Jahrhun- derts. • Handwerk in Mittel- und Südosteuropa. Mobi- lität, Vermittlung und Wandel im Handwerk des 18. bis 20. Jahrhunderts, Südosteuropa-Gesellschaft, Mün- chen, 1987, str. 203-204. 27 Med leti 1852 in 1912 je število zaposlenih v obrti na Spodnjem Štajerskem in na Kranjskem naraslo od 22.657 na 42.333- V tem času se je prebivalstvo pove- čalo le za okoli 20 %. Hočevar, Toussaint: The Structu- re of the Slovenian Economy 1848-1963, Studia Slove- nica, New York, 1965, str. 48-49; Gcstrin, Ferdo: Oris VSE ZA ZGODOVINO 26 ZGODOVINA ZA VSE •) Obrtniki se neupravičeno pritožujejo Obrtniki in njihovi zagovorniki so svoj položaj slikali nadvse črno. Vsi njihovi argumenti in vse njihove zahteve po obrtni reformi, s katero naj bi se izboljšal njihov slab ekonomski položaj, so te- meljili na katastrofalno slabih razmerah, v kate- rih naj bi takrat živeli in delali obrtniki. Toda ne- kateri posamezniki se s takšnim črno-belim pri- kazovanjem niso strinjali. Za nekatere je bila tak- šna črnogledost celo škodljiva. "Mnogi roditelji se plašijo izročiti svojega otroka obrtniškemu mojstru, češ, vsi obrtniki tožijo, da se jim slabo godi, da jih moré velika konkurenca tovaren."28 Vendar na Slovenskem tovarniška konkurenca še ni prehuda in še ta škoduje le nekaterim obrtem, druge pa lepo uspevajo. Zato naj se mladi le prid- no poprimejo obrtništva. "Rokodelcem se dobro godi, ako svoje delo dobro umó in so pridni in nezapravljivi. Kdo je večji gospod v mestu ali v trgu, nego dober rokodelski mojster se svojo last- no hišo! Ali se rokodelcu na kmetih, ki ima še ma- lo zemlje, ne godi boljše, nego marsikateremu kmetu?"29 V primerjavi s kmeti obrtniki "delajo na suhem in gorkem, po leti v senci, po zimi pri gorki peči; zaslužijo toliko, da jedó vsaki dan meso in se pošteno gosposko oblačijo."3" Zato so časopisi kmetom večkrat svetovali, da naj dajo svoje drugorojence izučiti kakšne obrti. Za enega od glavnih krivcev za propadanje kme- tijstva so šteli veljavno dedno pravo, po katerem so vsi otroci po smrti očeta dedovali enake dele- že. Posledica je bila razkosanje že tako majhnih kmetijskih zemljišč in tudi perečo zadolževanje. Zato so kmetom toplo priporočali, naj kmetijo prepišejo le na enega dediča, ostali pa bodo žive- li od obrti, katere se bodo izučili.31 "Človek, ki je gospodarstva na Slovenskem v prvem obdobju kapita- lizma (do leta 1918), Kronika, St. 3, 17, 1969, str. 135; Na celotnem ozemlju Slovenijo je število obratovalnic naraslo od 15-656 na 26.376, število zaposlenih (sku- paj z vajenci)pa od 27.950 na 50.550. Clavan, Franc: Pravna ureditev obrtništva na Slovenskem, Časopisni zavod Uradni list SRS, Maribor, 1984, str. 89-91; V Ma- riboru je število obrtnih pravic naraslo od 513 leta 1855 preko 599 leta 1884 na 687 leta 1912. Lcskovec, Antoša: Upravni in gospodarski razvoj Maribora v 19. stoletju, Kronika, št. 2-3, 31, 1983, str. 172. 2H Za slovenski obrt, Slovenski narod, št. 173, 1- avgust 1892. 2 Slovenski kmeti in rokodelstvo, Slovenski gospodar, št. 49, 8. december 1887, str. 386. •*' Poleg zgornjih člankov primerjaj še: J. L.: Naša kmečka mladina naj bi se rokodelstva učila!, Slovenski gospo- dobro izurjen v kakem rokodelstvu, najde še po- vsod pošteno in boljšo službo, kakor človek, ki ne zna drugega, kakor navadno poljsko delo, pa ni- ma svoje zemlje."32 Redki posamezniki so tudi poudarili, da so do- hodki obrtnikov in njihovih pomočnikov v pri- merjavi z dohodki drugih ljudi prav veliki. "Mno- go je ljudi, ki so 12 let študirali, pa nemajo take plače. Na Kranjskem je več ko 400.000 ljudi, ki ve- liko slabši živijo, ko naši obrtnijski pomočniki: kmet mora repo, zelje in krompir jesti, pa vendar ne godrnja toliko, ko pomočnik, ki si lahko vsak večer košček mesa in ob nedeljah in praznikih še pečenko privošči."33 Po mnenju nekaterih naj bi veliko obrtnikov živelo preko svojih zmožnosti. Vsakemu družbenemu stanu pritiče poseben živ- ljenski slog. Obrtnik zato ne sme zahtevati, "da bi imel vsak dan na mizi pečenko, pa hodil črno ob- lečen, rodovina pa se prav po veliko gosposko postavljala. [...] Vsak naj se torej nosi in živi po svojem stanu. Žalibog, da ravno kaj tacega ne mo- remo reči o nekterih družinah rokodelskega in obrtnijskega stanu."34 "Če greš zjutraj v gostilnico, kterih ljudi boš naj- več našel tam pri golašu, pivi, vinu in ne pri ma- selcu, marveč kar pri poliču ali bokalu? Rokodel- cev, krojačev, čevljarjev, kovačev, mizarjev itd. Med tem ko vsak drugi dela dopoldne in se kosila veseli, je tak "rokodelec" že dvakrat sit in ne le, da ga to stane, temuč zgubi pri tem še toliko časa, da mu le malo ur za delo ostaja. Če greš v nedeljo in praznik po mestu in javnih sprehajališčih, kdo ti je tam najbolj nališpan? Zopet čevljarji, krojači itd. z vso svojo družino;35 zvečer najdeš zopet naj- več takih "rokodelcev" po gostilnicah, iz kterih marsikateri taki domu gredo, da tudi drugi dan niso za delo."36 Zaradi te potrate ti obrtniki nikoli nimajo dovolj denarja in "o pičlem zaslužku na dar, Gospodarstvena priloga, št. 97, 10. januar 1884, str. 417. -12 Obrtnija in slov. ljudstvo, Slovenski gospodar, št. 46, 15. november 1888, str. 362. 33 Socijalizem na Slovenskem, Slovenec, št. 3, 8. januar 1881. •i4 Slovenec, št. 49, 28. februar 1884. •iS Alešovec se s tem splošno razširjenim mnenjem ni po- vsem strinjal. 'Po Ljubljani je res znano, da so ob nede- ljah in praznikih po obleki največji gospodje čevljarji in krojači, a to je laž; največji gospod je take dneve" trgovski pomočnik v oblačilnih trgovinah. Alešovec, Jakob: Ljubljanske slike. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom, Katoliška Bukvama, Ljubljana, 1911, str. 29 •i6 Tihi meščan: Poslano: Slovenec, št. 139, 24. november 1874. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 27 vso moč vpijejo."37 "Na ta način, se vé, da ne more biti zaslužek nikdar dosti visok in davek nikdar dosti nizek."38 Zato naj se obrtniki raje nehajo pri- toževati nad svojim položajem. "Imeli so že na- mreč veliko shodov v kterih so na vse druge kraje gledali, le v svoj dom ne."39 S takšno kritiko se seveda obrtniki v nobenem primeru niso mogli strinjati, čeprav niso mogli skriti, da je vsaj za nekatere obrtnike takšna slika povsem pravilna. Vendar se teh "ne dobi toliko, kolikor je prstov na roki, in ako so kteri tako delali, kakošen je bil konec njih početja? Resnica je, da nekteri mojstri in posestniki v gostilno zahajajo," ostali pa živijo zelo trdo. "Po letu se komaj dan napoči in čevljar gre že na svoje delo ter je še ved- no pri njem, ko je sonce že davno zašlo; po zimi pa, ko nekterim ura delopusta odbije, krojač in čevljar še misliti ne smeta na spanje in počitek in ko se drugi ljudje že veseli iz krčme vračajo domu, čevljar še nabiva obuvala, da se dostikrat jezé gospodar in sosedje; a biti mora, da sebe in svoje preživi.'40 d) Neenakost usod Obrtnikom še zdaleč ni šlo tako slabo, kakor so se pritoževali. V času gospodarske konjunkture se tudi mariborski obrtniki niso mogli pritoževa- ti. "Na splošno so bile razmere za malo obrt v zad- njih dvanajst let tolikanj ugodne, kot lahko velja naraščanje povpraševanja po obrtnih proizvodih za ugoden prikaz razmer. Vendar ni mogoče zani- kati, da je v veliko obrtnih kategorijah nastopil za- stoj, v posamičnih obrteh že kar nazadovanje."41 Obrti torej ni šlo slabo, vendar so bile hkrati nekatere obrtne panoge v globoki krizi. In prav to slabo stanje v nekaterih obrtnih panogah je meta- lo senco krize na celotno obrt. Določene obrti so pod pritiskom industrializacije povsem propad- le. V nekaterih avstrijskih pokrajinah nekdaj zelo močno založništvo (zlasti tkanje in predenje na domu)42 je bilo prvo na udaru, zaradi česar je v •i7 Tihi meščan: Poslano, Slovenec, št. 145, 8 december 1874. j* Tihi meščan Poslano: Slovenec, št. 139, 24. november 1874. •V Slovenec, št. 49, 28. februar 1884. 40 Več rokodelcev Poslano, Slovenec, št. 143, 3- december 1874. 41 Zur Hebung des Kleingewerbes, Marburger Zeitung, št. 118, 2. oktober 1872 42 Med domačimi obrtmi je tako propadlo gorenjsko plat- narstvo. Čeprav je v začetku sedemdesetih let Kranjski kmetijski družbi uspelo izboljšati pridelavo lanu, je šestdesetih letih na teh področjih prišlo do so- cialne katastrofe.43 "Veseli zadovoljni obrazi pre- možnih tkalcev spremenili so se v bledo barvo revščine in nezadovoljnosti, iz krepkega naroda rodile so se najbolj nesrečne družine fabriških delavcev."44 Nekatere obrti so zaradi spremenjenih navad potrošnikov popolnoma izginile (npr. izdelovanje lasulj). Druge obrti so zelo trpele (npr. svečarstvo in izdelovanje gumbov). Poseben primer so bile obrti (npr. krojači, čevljarji in mizarji), ki so po eni strani uspevale zaradi naraščajočega trga, po dru- gi strani pa so bile prizadete zaradi razširjanja za- ložniškega načina proizvodnje med nekoč samo- stojne mojstre. Tem so se zaradi naraščajočega povpraševanja pridružili mnogi novi obrtniki, pri krojaštvu zlasti ženske. Ta konfekcijski način proi- zvodnje je bil zlasti močno razširjen na Dunaju,45 vendar tudi drugje ni bil zanemarljiv.46 Zaradi ce- nejše konfekcijske proizvodnje so bili prizadeti še obrtniki v drugih krajih, tudi na Slovenskem.47 Poleg krojaštva in čevljarstva, ki sta rešitev iska- la tudi v preusmeritvi v popravila, so se nekatere druge obrti (npr. urarji, optiki, klobučarji) zaradi tovarniške konkurence izključno preusmerile v popravilo, dodelavo ali celo samo prodajo4" to- predelava ostajala na isti ravni in zato počasi propa- dala. Domače platno je tudi vse bolj izpodrivalo stroj- no narejena bombaževina Mohorič, Ivan Škofjeloš- ko platnarstvo in njegov zaton, Loški razgledi, II, 1955, str. 71-80. 4i Brusattt, Alois: Österreichische Wirtschaftspolitik vom Josephinismus zum Ständestaat, o.e., s/r. 31. Primerjaj še opis severne Češke: Urbanitsch, Peter: Die Deutschen in Österreich. Statistisch-deskriptiver Überblick. - Die Habsburgermonarchie, 3- del: Die Völker des Reiches I, Verlag der Österreichischen Akademie der Wissensc- haften, Wien, 1980, str. 136-137 44 Liberias: V obrambo domače obrtnije, Slovenski na- rod, št. 243, 23- oktober 1882. 45 Ehmer, Josef: Familienstruktur und Arbeitsorganisa- tion im frühindustriellen Wien, R. Oldenburg Verlag, München, 1980, str. 75-88, 165-166. 46 Leta 1902 je na avstrijski ravni 71% obratov delalo neposredno za konsumenta, ostali pa tudi ali izključno za založnika. Na Dunaju je bilo neodvisnih le 61% obratov. Bruckmiiller, Ernst: Sozialgcchichte Öster- reichs, Herold Verlag Wien-München, 1985, str. 385. 47 Celjski čevljarji so tako občutili konkurenco prodajaln čevljev. Od sedemdesetih let dalje tudi celjski krojači in šivilje prizadene konkurenca konfekcijskih izdelkov. Počivavšek, Marija: Celjska obrt in trgovina po sprejet- ju obrtnega zakona leta 1859- - Iz zgodovine Celja 1848-1918, Odsevi preteklosti 2, Muzej novejše zgodo- vine Celje, Celje, 1998, str. 190. 4H "Nekatere delavnice se tekom časa popolnoma spreme- nijo v trgovine z urami, nakitom, optičnimi inštru- menti ali kakimi drugimi merilnimi napravami in iz VSE ZA ZGODOVINO 28 ZGODO VEVA ZA VSE varniških izdelkov. Prenekaterim obrtem indu- strija ni pomenila večje nevarnosti, temveč so za- radi naraščanja prebivalstva celo napredovale (npr. peki, mesarji, mizarji, ključavničarji, frizer- ji). Zaradi tehničnega napredka pa so se pojavile tudi nekatere nove obrti (npr. mehaniki, fotogra- fi, električne obrti).49 Ta neenakost usod je po letu 1873 z nastopom gopodarske depresije še bolj bila v oči. Slabo sta- nje nekaterih obrti je bilo vse bolj očitno. Ta slika je skoraj popolnoma prekrila dokaj dobro stanje drugih obrti. Ker so bile prav tiste obrtne panoge, ki so bile najbolj pod udarom industrializacije, številčno zelo močne (npr. krojaštvo, čevljars- tvo), so nezadovoljni obrtniki iz teh panog dajali glavnino tona celotnemu obrtniškemu gibanju.50 Zato ni nič čudnega, da so na propadanje nekate- rih gledali kot na propadanje obrtništva v celoti. Povsem razumljivo je, da so tisti obrtniki, ki so zaradi industrializacije najbolj trpeli, venomer poudarjali nujnost omejevanja industrijske kon- kurence. Boj proti industriji je s tem postal glavno geslo obrtniškega gibanja. Še potem, ko so obrtni- ki z obrtnimi novelami v primerjavi z industrijo prejeli velike ugodnosti, so za industrijo zahtevali nadaljnje omejitve. Matija Kune je na obrtni anke- ti leta 1893 na Dunaju izjavil: "Naše mnenje je, da rokodelskemu stanu ni mogoče pomagati brez omejitve velike industrije. Potrebno je, rokodels- tvo zavarovati z isto tako trdnim jezom proti kapi- talističnemu navalu, kakor se to godi z varstveno carino za veliko industrijo."51 Vprašljiva kakovost poceni izdelkov Konservativci so bili prepričani, da industrij- ska proizvodnja obrtništvu v pogojih svobodne konkurence ne škoduje le s pomočjo modernejše- njihovih časopisnih oglasov je razbrati, da so jim bila popravila ur samo postranska dejavnost. " Bučič, Ve- sna: Ljubljanski urarji v 19. in začetku 20. stoletja, Kronika, 38,1990, št. 3, str. 122. 49 Sandgruber, Roman: Ökonomie und Politik. Österreic- hische Wirtschaftsgeschichte vom Mittelalter bis zur Ge- genwart, Ueberrcuter, Wien, 1995, str. 256; Matts, Her- bert: Das Industriesystem. Wirtschaftswachstum und so- zialer Wandel im 19. Jahrhundert, Verlag Carl Ueber- reuter, Wien, 1988, str. 174. 50 Za Dunaj primerjaj: Druckmüller, Ernst: Razvoj krš- čanskih socialcev v Avstriji do prve vetovne vojno. - Krekov simpozij v Rimu, Mohorjeva družba, Celje, 1992, str. 135-136. 5i Slovenski obrtniki na Dunaju, Slovenski narod, št. 166, 22. julij 1893- ga in bolj brezobzirnega načina proizvodnje, tem- več tudi s kvaliteto in ceno izdelkov. Skoraj vsi takratni pisci so glavni razlog za propadanje obrt- ništva videli v tovarniški konkurenci množično proizvedenega poceni blaga. Čeprav so tovarne proizvajale cenejše blago vsaj enake, če ne že boljše kvalitete, pa je bilo industrijsko blago po- gosto tudi slabše kvalitete kot obrtniško.52 Čeprav so nekateri priznavali, "da velika industrija na splošno naredi cenejše, v posameznih strokah tu- di odločilno boljše in sijajnejše kot je mala obrt sploh v stanju"53 narediti, so se zagovorniki tradi- cionalnega obrtništva v boju proti obrtni svobodi nenehno pritoževali le nad (pre)nizkimi cenami (pre)slabo izdelanega tovarniškega blaga.54 Pri tem so se odločno postavili proti stališču liberal- nih nasprotnikov, ki naj bi pred uvedbo obrtne svobode zagotavljali, "da bodo izdelki vsled kon- kurence boljši, ker bo vsak skušal druzega preko- siti, da bo svoje blago lagje prodal. Pa zgodilo se je ravno narobe."55 Izdelki so se res pocenili,56 vendar se je tudi njihova kvaliteta dramatično po- slabšala. Z nastopom gospodarske depresije, ki je bila v tesni povezavi s splošnim padanjem cen, je bil problem nizkih cen vse bolj pereč. "Ljudje, ki se obrtnijstva nikdar niso učili, pa so imeli denar, so se lotili raznoterih podvzerij."57 Ker izučenim obrtnikom niso mogli konkurirati s kvaliteto izdelanega blaga, so jim konkurirati s ce- no. Konservativni zagovorniki obrtništva so se pritoževali, da so novopečeni obrtniki prodajali čim ceneje, celo pod ceno, da so svoje slabo bla- 52 Otruba, Gustav. Handwerk und Industrialisierung in Österreich im 19. und am Beginn des 20. Jahrhun- derts, o.e., str. 207. H Zur Hebung des Kleingewerbes, Marburger Zeitung, št. 120, 6. oktober 1872. 54 Ta argument je bil že v času pred obrtno svobodo eden glavnih očitkov, ki so jih poudarjali zagovorniki (re- formiranih) cehov. Vodopivec, Peter: Socialni in gos- podarski nazori v slovenskih in sosednjih pokrajinah v predmarčni dobi, neobjavljena doktorska disertaci- ja, Ljubljana, 1978, str. 289-290. 55 Nov obrtniški red, Slovenec, št. 118, 23- oktober 1879. 56 Nasprotno so se leta 1871 dunajski čevljarji pritoževa- li, da svobodna konkurenca ni pripomogla k zniža- nju cen obrtniških proizvodov. Bili so proti obrtni svo- bodi, "ki je že na tisoče rokodelcev na beraško palico spravila, občinstvu pa vendar ne cenejših čevljev, ce- nejših sukenj, cenejšega pohišja itd. prinesla. " Vendar moramo pri tem upoštevati, da so bila ravno takrat leta največje gospodarske konjunkture, zaradi katere so naraščale tudi cene. Z začetkom gospodarske krize leta 1873 pa se je položaj povsem spremenil, začelo se Je dolgo obdobje deflacije, torej padanja cen. 57 Obrtnijstvo pa državni zbor, Slovenec, št. 66, 15. junij 1882. VSE ZA ZGODOVINO ZGODO VEVA ZA VSE 29 go lahko prodali. Tudi tovarniška strojna proi- zvodnja se po kvaliteti ne more kosati z obrtniško ročno proizvodnjo, lahko pa s pomočjo strojev izdeluje veliko ceneje. Domača industrija in tudi uvoženi industrijski izdelki58 na ta način uničuje- jo domačo obrt. Vendar gre lahko njihova nižja cena le na račun slabše kvalitete. Tako je prišel "čas surogatov in falzifikatov, vse je bilo narejeno le na videz, za trenotek, notranje cene in trdnosti ni nobene imelo. [...] Tako se je ves svet s slabimi izdelki napolnil, in danes bi se dobro blago že težko kje dobilo, ko bi ga kdo prav kupiti hotel, ker je že čisto izpodrinjeno."59 Za konservativce je bilo najbolj žalostno prav to, da so kljub slabši kvaliteti ljudje rajši kupovali ce- nejše kot pa boljše, vendar dražje blago. Kupci "gledajo dandanes bolj na ceno kot na dobro in trpežno blago."60 Kupec "je skoraj popolnoma po- zabil preskušati kvaliteto svojega nakupa, to sploh ugotoviti, preden se odloči za nakup. Cena je zanj prva in najpomembnejša."61 Pri tem niso nič zale- gla včasih prav upravičena opozorila, "da je ceno kupljena stvar, navadno plačana, najdražja, ker je izdelana le za oko, na videz."62 Kupci so še naprej pridno segali po cenejših tovarniških izdelkih. Po mnenju Janka Serneca naj bi bile takšne po- trošniške navade predvsem posledica nizke kup- ne moči prebivalstva, "da je ljudstvo obožalo, da si ne moremo dragega in boljega blaga kupova- ti."63 Tudi Franz Wiesthaler je enega od glavnih vzrokov za propadanje obrtništva videl v nizki kupni moči prebivalstva. "V večji meri je bržkone krivo obubožanje, da so posli na tleh, da celo pre- nekateri pošten obrtnik hira in propada."64 Po- temtakem industrija ni preplavila trga s poceni izdelki zaradi tega, ker bi s tem hotela uničiti obrt- niško konkurenco, temveč zato, ker je zvesto sle- dila potrebam potrošnikov. "Izdelovati namreč morajo tako blago, kakršno kupci zahtevajo. Vsak 58 Že leta 1874 je na shodu društva Slovenija v Ljubljani Dolhar rekel, da obrtništvu zelo škodi, "ker se v važajo izdelki, sicer slabi, a po taki ceni, da jih rokodelec ne more isti kup delati. " Slovenec, št. 54, 9. maj 1874. 59 Nov obrtniški red, Slovenec, št. 118, 23- oktober 1879. 60 Predlog za skuščino malih obrtnikov, Novice, št. 6, 9. februar 1876. 61 Gewerbliche Aufgabe, Marburger Zeitung, št. 58, 15. maj 1878. 62 Liberius: V obrambo domače obrtnije, Slovenski na- rod, št. 242, 21. oktober 1882. <• Sernec, Janko: Železne postave, Slovenski narod, št. 189, 21. avgust 1881. 64 Wiesthaler, Franz: Dia Gewerbe und die Kaufkraft, Marburger Zeitung, št. 154, 25. december 1881. fabrikant bode ravno tako rad izdeloval drago in dobro blago, če najde kupca zanje; ali če ga najde le za slabo blago po ceni, izdelovati mora posled- nje."65 Za slabšo kvaliteto je bilo torej krivo pov- praševanje in ne ponudba. Zato bi lahko obrti naj- bolje pomagali tako, da bi pomagali dvigniti kup- no moč prebivalstva. "Ta veja našega ljudskega delovanja lahko in se bo na novo razcvetela, ko bo zaledje mest in trgov postalo finančno moč- »66 no. Obrtna svoboda "Rokodelstvo ima zlato dno" - tako je bil prego- vor v dobrih starih časih. Današnji dan ne velja več ta pregovor, kajti dno rokodelstva je razbito in raztrgano. [...] "Liberalno" gospodarstvo je roko- delstvu zlato dno izbilo; ono je grob samostojne- ga, premožnega in srečnega rokodelskega stanu!"67 Glavni krivec za propadanje obrtništva so konservativni zagovorniki obrtne reforme vi- deli prav v "obrtnej svobodi sploh."68 In to v libe- ralni obrtni svobodi. Liberalizem je namreč raz- glašal, da svobodna konkurenca preprečuje na- stanek izkoriščevalskih monopolov. Zato je na- mesto cehovskega in merkantilističnega gospo- darstva zahteva] povsem svobodno in odprto gospodarstvo. Kratkoviden interes sebičnih posa- meznikov, ki delujejo na svobodnem trgu, je po- vsem v skladu s skupnimi družbenimi interesi. Svobodna konkurenca sebičnih posameznikov bo v največji možni meri obogatila celotno družbo.69 a) Usodno leto 1859 Po prepričanju konservativnih krogov so ideje o koristnosti svobodne konkurence za bogastvo narodov k nam prišle iz Anglije preko Francije. 65 Sernec, Janko: Železne postave, Slovenski narod, št. 189, 21. avgust 1881. 66 Wiesthaler, Franz: Kleingewerbe und Staatspolitik, Marburger Zeitung, št. 54, 6. maj 1885. 67 Naši rokodelci in pa današnji liberalizem, Novice, št. 23, 7. junij 1871. 68 Liberius- V obrambo domače obrtnije, Slovenski na- rod, št. 242, 21. oktober 1882. 69 Wadl, Wilhelm: Liberalismus und soziale Frage in Österreich. Deutschliberale Reaktionen und Einflüsse auf die frühe österreichische Arbeiterbewegung (1867-1879), Verlag der österreichischen Akademie der Wissenschaft, Wien, 1987, str. 135-136. Avstrijsko liberalno uradnlštvo, kl je v Avstrijo vpeljalo obrtno svobodo, ni zahtevalo obrtne svobode samo iz gospo- darskih, temveč tudi iz povsem naravno pravnih raz- logov. Vsak človek ima namreč naravno pravico, da opravlja tisto delo, s katerim najlažje preživi. Brusat- tl, Alois: österreichische Wirtschaftspolitik vom Josep- hinismus zum Ständestaat, o.e., str. 27-28. VSE ZA ZGODOVINO 30 ZGODOVINA ZA VSE "Tudi pri nas v Avstriji nijsmo hoteli biti nazad- njaški, odprli smo na stežaj vrata svobodnej kon- kurenci."70 Pri tem so bili zlasti dejavni "brezvest- ni liberalci in oderuhi, ljudje, ki bi bili radi kar čez noč brez dela obogateli na troške revežev. Ti so zato ščuvali obrtnike in rokodelce"71, da naj si vza- mejo svobodo. 20. decembra 185972 je Avstrija raz- glasila obrtno svobodo.73 "Tirjal jo je takrat ves svet. Ves svet je tudi mislil in govoril (pisarilo se je brez konca in kraja po časnikih) o blagoslovu, o sreči itd., ktera obrtniji doide po tej postavi."74 Vendar se na žalost ta prerokovanja niso uresni- čila. Svobodna konkurenca "je povzročila po- slabšanje dela, obrtno hiranje, zapostavljanje kupcev, bila je sokriva za poslovno propadanje, spodkopavanje blaginje ljudstva, kateremu sedaj grozi zlom."75 "Obrtniki vsled obrtnijske svobode niso našli tiste sreče, tistega napredka in blago- stanja, kterega so si v svojih sanjah domišljeva- li."76 Obrtnik je bil svoboden, a žal, svoboden "de- la, brez dela, ker liberalni sleparji so ta trenotek izkoristili zá-se. Z denarjem, ki so ga obilno imeli, prevzemali so razne obrti, gradili tovarne in de- lavcev in rokodelcev nagnali skupaj od raznih strani. S takim se rokodelec brez kapitala ni mo- gel meriti; ako ni hotel biti brez dela, moral je k bogatinu iti dela iskat."77 Vse to je imelo za posle- dico, da so obrtniki "jeli stradati, liberalci pa [...] obogateli. [...] In zmirom više je šlo z unimi, zmi- 70 -•.: V preudarek, Slovenski narod, št. 233, 13- oktober 1881. 71 II. shod "Katol. polit, društva'' v St. Vidu nad Ljublja- no. Obrtne razmere v Avstriji. (Govoril na shodu v St. Vidu A. Kalan), Slovenec, št. 71, 28. marec 1890. 72 Reichsgesetzblatt, št. 227, 20. december 1859. Prevod glej v: Žižek, Aleksander: Zbirka obrtnih listin 1892- 1932, Zgodovinski arhiv Celje, Celje, 1994,1995, str. 7-26. 7-? V srednjeevropskem prostoru je Avstrtjo prehitela Pru- sija, ki je obrtno svobodo razlgasila leta 1845- Vendar je Avstrija pri tem prehitela ostale pomembne nemške države. Saška ji je sledila leta 1861, Baden in Würt- temberg leta 1862 in Bavarska šele leta 1868. Streis- sler, Erich \V: Der Wirtschaftsliberalismus in Mitteleu- ropa- Umsetzung einer wirtschaftspolitischen Grund- konzeption? - Liberalismus. Interpretationen und Pers- pektiven, Bohlau Verlag, Wien-Köln-Graz, 1996, str. 170; Henning, Friedrich-Wilhelm: Die Industrialisie- rung in Deutschland 1800 bis 1914, Verlag Ferdi- nand Schöningh, Paderborn-Miinchen-Wicn-Zuricli, 1989, str. 62-64. 74 Slovenec, št. 186, 14. november 1883 75 Wiesthaler, Franz: Freie Konkurrenz und Selbstvert- heidigung des Einzelnen?, Marburger Zeitung, št. 140, 23. november 1881. 76 Obrtnijski sliod, Slovenec, št. 129, 19- november 1881. 77 II. shod -Katol. polit, društva'' v St. Vidu nad Ljublja- no. Obrtne'razmere v Avstriji. (Govoril na shodu v St. Vidu A. Kalan), Slovenec, št. 71, 28. marec 1890. rom bolj pa nazaj s temi; uni prihajajo vedno bo- gatejši, ti pa vedno bolj siromašni."78 b) Liberalizem - kapitalizem - judovstvo Za liberalce je svoboda "glavno načelo, akorav- no je ta svoboda marsikterega spravila na beraš- ko palico."79 Zato raje "pomislimo, da je neomeje- na svoboda neomejeno tiranstvo."80 Tiranstvo, s katerim bogatejši zatira revnejšega. Konservativ- ci so bili prepričani, da je neomejeno svobodo nujno potrebno omejiti. Da bi pa lahko odstranili krute posledice obrtne svobode, bi bilo potrebno uničiti tudi liberalizem, ki je obrtno svobodo us- tvaril. "Liberalizem je malim obrtnikom najhujši, nepremagljivi sovražnik"81, saj "lažiliberalizem hodi s kapitalom roko v roki in ni pričakovati od njega, da bi malo obrtnijo iz klešč in objetja veli- kega kapitala hotel oteti."82 Zrcalna slika liberal- nih glasov o svobodi je ta "vsemogočni kapitali- zem, ki je kakor zmaj požiral pod liberalno vlado male obrtnike."83 Nevarni dvojici liberalizem-kapitalizem so nas- protniki vse bolj dodajali še tretji nepogrešljivi člen. "Liberalizem je zvezan z judovstvom, s kapi- talom."84 Pri tej trojici je glavni seveda liberali- zem, ki naj bi hotel s propagiranjem obrtne svo- bode "svojim najzvestejšim zaveznikom, kapitali- stom ali prav za prav judom v roke spraviti vse obrtnijstvo."85 Za konservativce je bil liberalizem tudi najnevarnejši, saj liberalizem s svojimi ideja- mi o svobodi privabi marsikoga, ki že na prvi po- gled spozna nevarnosti kapitalizma (in Judov). Nekateri so šli celo tako daleč, da so liberalno zagovarjanje obrtne svobode razglasili za judov- sko zaroto. Judje namreč niso mogli postati člani cehov, ki so stali "kakor ograde, vtrjene zoper vse napade, zato jim je pomagala ideja "svobode", da so to ograjo pretrgali in proglasili "svobodno" obrtnijo."86 78 Kako dualizem v zvezi z liberalizmom skrbi za kme- ta in obrtnika, pa za nas vse, Novice, št. 29, 18. julij 1877. 79 Shod kranjskega obrtnega društva, Govor gosp. Klu- na, Slovenec, št. 83, 27. julij 1882. 80 -n. • V preudarek, Slovenski narod, št. 233, 13- oktober 1881. 81 Slovenec, št. 267, 22. november 1892. 82 Za obtniški stan, Slovenec, št. 218, 22. september 1888. 83 Shod obrtnikov na Dunaji, Slovenec, št. 210, 13. sep- tember 1890. 84 Slovenec, št. 141, 20. december 1881. 85 Obrtnijstvo pa državni zbor, Slovenec, št. 66, 15. junij 1882. 86 Nov obrtniški red, Slovenec, št. 118, 23 oktober 1879. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 31 Takratno obrtniško gibanje je bilo zlasti na Du- naju močno antisemitsko umerjeno. Tu je obrtni- ke močno prizadela konkurenca tovarn in kon- fekcionarjev. Ker pa je bilo lastništvo velikega ka- pitala in konfekcijski način proizvodnje tako lah- ko povezati z Judi, so bili ekonomsko ogroženi obrtniki med glavnimi podporniki antisemitizma v Avstriji. Obrtniki so tako razglašali, da jih Judje "molzejo in izžemevajo do zadnje kaplice krvi, potem pa nas vržejo proč kakor izprešano limo- no. "K7 Ta obrtniški antisemitizem so dobro izkori- stili ustanovitelji socialnega katolicizma (najbolj znan je Karl Lueger) in iz obrtnikov napravili ene- ga temeljnih kamnov svojega gibanja.88 Čeprav na Slovenskem skoraj ni bilo Judov, je bil pod vplivom avstrijskih razmer tudi pri nas antisemi- tizem zelo močan.89 Znani slovenski antisemit Jo- sip Vošnjak90 je po dunajskemu vzoru za enega glavnih vzrokov za propad obrtništva razglasil prav pohlep in goljufijo Judov.91 Takšno mnenje ni bilo prav nič osamljeno. "Ne čudimo se, da obrtniška stvar ne more prav izpod rok v tistih krajih kjer židovstvo neomejeno gospoduje; pri nas pa bi se vedno še dal napraviti močan jez pro- ti oni muki človeštva, a storiti bi se moralo kmalu, sicer-bode prepozno!"92 Steber (stanovske) družbe Za konservativce so bili torej liberalizem, kapi- talizem in judovstvo eno in isto. Glavni nasprot- nik katoliških konservativcev je bil prav liberali- zem. V šestdesetih in sedemdesetih letih je na- mreč tudi v Avstriji potekal odločni boj liberalcev za ločitev Cerkve od države.93 Ker je napredujoča H7 Obrtnijski shod, Slovence, št. 129, 19. november 1881. 88 O tem glej zlasti- Boyer, John W: Political Radicalism in Late Imperial Vienna. Origins of the Christian Social Movement 1848-1897, The University of Chicago Press, Chicago, London, 1981, str. 67-99.; Več o avstrijskih Judih v te času glej še: McCagg, William O.: History of Habsburg Jews 1670-1918, Indiana University Press, Bloomington-Indianapolis, 1989, str. 105-223. 89 Primerjaj: Štcpec, Marko: Nekateri opisi človeških stranpoti na prelomu 19. v 20. stoletje. - Postava in hudodelstvo. Kriminaliteta na Slovenskem v 19. stolet- ju, Slovenska matica, Ljubljana, 1990, str. 35-38. 90 Vošnjak, Josip: Spomini, Slovenska viatica, Ljubljana, 1982, str. 43-44; Šepetavc, Anton: Pridiga o prijaznih, gostoljubnih, dobrih Slovencih, ki niso vedno (bili) taki, Zgodovina za vse, št. 1, I, 1994, str. 27-28. 91 Vošnjak, JfosipJ: Socialni problem in kmetski stan, Le- topis Matice slovenske, 1885, str. 6-8. 92 Iz obrtniških krogov, Slovenski narod, št. 158, 15- julij 1885. 9i Več o tem glej: Vocelka, Karl: Verfassung oder Konkor- dat.'Der publizistische und politische Kampf der öster- reichischen Liberalen um die Religionsgesetze des Ja- industrializacija spodbujala sekuralizacijo druž- be, katoliški konservativci niso imeli težav pri po- vezovanju nazorsko precej soodvisnega liberaliz- ma in kapitalizma. a) Steber družbe Zato konservativci niso mogli dovoliti, da bi obrtništvo povsem podleglo v boju z industrijo. Podobno kot so pri kmetih iskali trdno oporo v boju proti liberalizmu, so upali, da bodo takšno oporo dobili tudi pri obrtnikih. Vendar te opore niso iskali samo iz taktičnih volilnih razlogov. Za- radi previsokega volilnega cenzusa je bilo le ma- lo kmetov in obrtnikov volivcev in še ti so bili bogatejši in zato prej privrženci kot nasprotniki liberalizma. Konservativci so iskali podporo v teh dveh razredih prej zato, ker so jih imeli za te- meljni kamen stare, stanovske družbe. "Kmetijs- tvo in obrtnijstvo sta dva najtrdnejša stebra drža- ve; slabo pa za državo samo, ktera po nekakem napačnem sistemu ta steber v nemar pušča. Če padeta oná, pasti mora tudi država."94 V večinoma kmečki slovenski družbi je bil se- veda bolj v ospredju boj za kmeta,95 čeprav sta oba srednja stanova veljala za temelj slovenske družbe. Pri nas so bile še zelo razširjene fiziokrat- ske ideje, da je prav kmetijstvo osnova vsega gos- podarstva in kmečki stan zato najpomembnejši, saj on prehranjuje vse ostale stanove.96 S propa- dom kmečkega stanu naj bi po mnenju nekaterih najbolj skrajnih poveličevalcev slovenskega kmeta padel celo slovenski narod. Kmečki stan naj bi bil resnični steber slovenstva. "V hvalo oso- de moramo tu pritrditi, da je naše ljudstvo sploh poljedelsko in da nij mogla zaradi tega denarna hres 1868, Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Wien, 1978. 94 Sedanji sistem in obrtnija v Avstriji, Slovenec, št. 71, 20. julij 1876. 95 "Za katoliško Cerkev na Slovenskem je takrat [do kon- ca osemdesetih let] obstajala socialna problematika kvečjemu v kmečkemu vprašanju. " Lukan, Walter: So- cialni katolicizem v Avstriji in pri Slovencih v drugi polovici 19- stoletja. - Missiev simpozij v Rimu, Mohor- jeva družba, Celje, 1988, str. 116. 96 Vodopivec, Peter: Slovenski duhovniki in družbeno- gospodarske razmere na Slovenskem v 19- stoletju. - Vloga Cerkve v slovenskem kulturnem razvoju 19. sto- letja. Simpozij 1989, Slovenska matica, Ljubljana, 1989, str. 176-177, 186; Vodopivec, Peter: Gospodarski in socialni nazori Bleitvcisovega kroga, Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, Slovenska mati- ca, Ljubljana, 1983, str. 26-27; Vodopivec, Peter: O "duševnem profilu " in nazorih Janeza Bleiiucisa. - Dr. Janez Beiweis in njegov čas, Gorenjski muzej, Kranj, 1996, str. 25. VSE ZA ZGODOVINO 32 ZGODOVINA ZA VSE industrijelna konkurenca prouzročiti strašne epi- demije občnega pavperizma, kakor ga razširja po- sebno po nekaterih avstrijskih provincah."97 V primerjavi s krizo obrtništva (ki je resnično težko zadela le nekatere obrti)98 je bila kmečka kriza ve- liko globlja in težja, zato so razglašali, da se kme- tom "ravno zdaj še slabši godi, kakor večemu de- lu ljubljanskih obrtnikov in rokodelcev."99 Vendar to še ne pomeni, da so podcenjevali obrtno krizo. Nekateri so težek položaj obrtnikov celo primerjali s položajem tovarniških delavcev. "V novi tolikanj hvalisani dobi sicer nobenemu stanu rožice ne cveto, vendar pa je stan rokodel- cev in raznih delavcev najbolj usmiljenja vre- den."100 V vsakem primeru mora tudi obrtnik za- služiti toliko, da lahko živi svojemu stanu primer- no življenje. Zato se obrtniki upravičeno pritožu- jejo nad sedanjo krizo, ki tudi njim ne prizanaša, čeprav živijo bolje kot kmet. Če ne drugega, je vsaj v nekaterih obrtnih panogah opaziti naraščajočo krizo. Zato so se nekateri bali, "da se godi jednako ali vsaj ne bolje v malo letih našim rokodel- cem."101 Težki krizi kmetijstva naj bi sledila nič manj težka kriza slovenskega obrtništva. b) Propadanje srednjega stanu Konservativci so menili, da v individualni, ne- verni in materialistični liberalni družbi izkorišče- valski liberalni kapitalizem neusmiljeno uničuje obrtnike. "Vladavina kapitala s seboj prinaša tudi propad srednjega stanu. Ona povzroča, da mora rokodelski stan [...] vedno bolj zapadati v proleta- riat. Delo posameznika je skoraj povsem razvred- noteno. Nekoč svoboden in samostojen rokode- lec je pogosto dejansko nič drugega kot suženj, kateremu gospoduje kapital."'02 Takšno propada- nje obrtnikov je bilo za konservativce neposred- no prav tako nevarno kot propadanje kmetov, po- y7 Liberias V obrambo domače obrtnije, Slovenski na- rod, št. 243, 23. oktober 1882. 98 Najdemo pa tudi povsem nasprotna stališča, s kateri- mi so pisci verjetno hoteli pridobiti simpatije obrtni- kov. Sedanje obrtno stanje je "čevelj, ki žuli vse obrtni- ke v Avstriji, tedaj tudi one na slovenski zemlji, morda še hujši ko druge. " Kako bi se dalo pomagati obrtniji na noge', Slovenec, št. 12, 27- januar 1876. 9y O ljudskem gibanji po Ljubljani, Slovenec, št. 146, 30. december 1882. 100 Rokodelstvo v srednjem veku, Slovenec, št. 91, 5. av- gust 1876. 101 Liberila: V obrambo domače obrtnije, Slovenski na- rod, št. 243, 23. oktober 1882. 102 Der Kampf des Kleingewerbes (Von einem Gewerbe- treibenden),- Marburger Zeitung št. 26, 31- marec 1892. sredno pa še bolj. "V mestih je večinoma obrtnik še jedini samostojni zastopnik srednjega stanu, ki je trdna opora družbinskemu redu. Naj izgine še mali obrtni stan, zgubi država v njem mogočno oporo. Pomnožilo se bode s tem le število delav- cev-trpinov po tovarnah, onih nezadovoljnih ele- mentov,"103 ki grozijo, da bodo s socialno revolu- cijo zrušili obstoječo družbo. Sodobniki druge polovice 19- stoletja so se sko- raj povsem strinjali, da je propad obrtništva neza- držen proces kapitalističnega razvoja. Zlasti so- cialdemokrati so stalno ponavljali tezo, da bo z razvojem kapitalizma obrtništvo nujno propadlo. Obrtniki bodo v redkih primerih postali kapitali- sti, drugim pa ne bo preostalo drugega, kot da se pridružijo revolucionarnemu proletariatu, da skupaj zrušijo sedanji družbeni red.104 V prihod- nosti bodo tako samo delavci in kapitalisti, sred- nji stan obrtnikov bo povsem izginil. Propad obrt- niškega stanu (brez revolucionarnega konca) so pričakovali tudi takratni vodilni nacionalni eko- nomisti, drugi avstrijski praktiki, ki so se ukvarjali z obrtnim vprašanjem,105 velika večina avstrijskih liberalcev106 in tudi katoliki.107 Vse to predvidevanje o nujnem propadu obrt- ništva "se zdi tako resnično in jasno, da o tem sko- raj nihče več ne dvomi in temu ne oporeka."•,, Kdor je videl možnost razvoja tudi za obrt, je v prihodnost gledal optimistično samo z vidika nujno izvedenih reform.109 Le redki so bili tisti, ki na podlagi statističnih podatkov niso predvide- vali bližnjega propada obrtniškega stanu.110 Na ,0-' Zboljšanje stanja malih obrtnikov, Slovenec, št. 85, 16. april 1891. 104 Lachnit, Peter: Staatliche Sozialpolitik für und gegen die Arbeiterschaft. Arbeiterbewegung und Sozialver- sicherung in Österreich von den Anfängen bis 1918, Dissertation zur Erlangung des Doktorgrades, Wien, 1989, str. 40. 105 Otruba, Gustav: Handwerk und Industrialisierung in Österreich im 19. und am Beginn des 20. Jahrhun- derts, o.e., str. 195-196; Boyer John W: Political Radi- calism in Late Imperial Vienna. Origins of the Chri- stian Social Movement 1848-1897, o.e., str. 52-54. 106 Wadl, Wilhelm: Liberalismus und soziale Frage in Österreich. Deutschliberale Reaktionen und Einflüsse auf die frühe österreichische Arbeitsbewegung (1867- 1879), o.e., str. 206. 107 Hanisch, Ernst: Konservatives und revolutionäres Denken. Deutsche Sozialkatholiken und Sozialisten im 19. Jahrhundert, Geyer-Edition, Wien-Salzburg, 1975, str. 307. 108 Hausindustrie, Handwerk und Großgewerbe, Mar- burger Zeitung, št. 130, 31. oktober 1877 109 primerjaj: Melik, Vasilij: Pariška komuna v sočasnem slovenkem tisku, Kronika, XIX, 1971, št. 1, str. 3- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 33 slovenskem ozemlju je v obravnavanem času Marburger Zeitung objavil daljši govor Ferdinan- da Stamma.111 On se ni strinjal z idejo, da je po- vsem naravno in zgodovinsko nujno, da bo do- mačo obrt izpodrinila obrt, to pa vsak čas indu- strija. "Zmota je, če se trdi, da so domača obrt, rokodelstvo in velika obrt tri druga nad drugo sto- ječe dejavnosti narodnega dela, mogoče trije slo- ji, od katerih zgornji pokoplje spodnjega.""2 Vse te tri veje proizvodnje so del skupnega gospodarske- ga drevesa, pri kateri ima vsaka svoje proizvodno poslanstvo, ki se medsebojno dopolnjujejo. c) Stanovska družba Vendar takšne ugotovitve v takratni javnosti ni- so imele večjega odmeva. "Mnogi so že začeli obupavati, da bi se mala obrt sploh mogla obdr- žati.""3 Tudi konservativci so se resno bali takšne- ga, za obrtnike usodnega razpleta, po katerem bo- do propadli obrtniki pomnožili razred nezado- voljnega proletariata, ki ima "le toliko plače, da ne morejo z njo ne živeti ne umreti."1" Kakor hitro bodo ti obrtniki propadli, bodo nepreklicno iz- gubljeni za srednji stan. Liberalni nasveti, po kate- rih naj se delavci samo s samopomočjo povzpne- jo po družbeni lestvici, so ničelni, ker jim je zaradi prenizke mezde "odvzet vsak up do svobodne obrti.""5 Kljub brezupni situaciji obrtnika ne sme- mo prepustiti samemu sebi. "Če tudi socijalno- demokratične in kapitalistične stranke trdijo, da je poraz malega rokodelstva neizogibna posledi- ca sedanjega časa, tako to vendar ni res, ako hoče država delovati na to, da se obdrži.""6 "Človeška "° Otruba, Gustav: Handwerk und Industrialisierung in Österreich im 19. und am Beginn des 20. Jahrhun- derts, o.e., str. 196-197. Ta stališča so se le počasi razši- rila tudi na Slovenskem. Kljub zaupanju v stanovsko rešitev socialnih problemov je npr. Rozman menil, da industrijska konkurenca ne more popolnoma uničiti obrt. Pri tem se je skliceval tudi na statistiko. Rozman, R.: Prihodnost rokodelskega stanu, Čas. Znanstvena re- vija, Leonova družba, Ljubljana, 1907, str. 469-471. 111 Hausindustrie, Handwerk und Grojsgewerbc, Mar- burger Zeitung, št. 130, 31. oktober 1877; št. 131, 2. november 1877; št. 132, 4. november 1877. 112 Hausindustrie, Handwerk und Grojsgewerbc, Mar- burger Zeitung, št. 131 2. november 1877. 1LÌ Zboljšanje stanja malih obrtnikov, Slovenec, št. 8.5, 16. april 1891. 114 Obrtnijstvo pa državni zbor, Slovenec, št. 1, 3. januar 1882. ,;î Liberius: V obrambo domače obrtnije, Slovenski narod, št. 242, 21. oktober 1882. To misel je prvi razvil nemški socialist Ferdinand Lassalle. Več o tem sem pisal v spod- njem poglavju Samopomoč in državna pomoč. 116 Slovenski obrtniki na Dunaju, Slovenski narod, št. 166, 22. julij 1893- družba mora želeti in vse storiti, da se ne uniči srednji stan."117 Edini način, da se prepreči takšen družbeni raz- voj, ki vodi v propad obstoječe družbe, je zaščita obrtništva, "tistega zdravega, krepkega in veljav- nega srednjega stanu""8, ki bi se skupaj s kmeti boril proti naraščajoči moči velekapitala. Zato mora država v konservativnem duhu sprejeti us- trezne zaščitne zakone. "Namen nove postave je v prvej vrsti človečanski, ker po njej se hoče zabra- niti množenje takozvanega proletarijata in pa so- cialističnega mišljenja mej rokodelci.""9 Vendar ni dovolj le zaščita. Sedanjo liberalno družbo je potrebno spremeniti v stanovsko družbo, kjer bo vsak stan živel svojemu stanu primerno življenje. Navsezadnje je "stan tudi manjših obrtnikov in ro- kodelcev [...] častljiv stan."120 Zaščita zdravega srednjega stanu je bila tako centralna točka pro- grama konservativnih krščanskih reformatorjev. d) Teoretiki Na Slovenskem so bile v tem času precej razšir- jene konservativne ideje o stanovski družbi, kate- re so najbolj jasno izoblikovali v Bleiweisovem krogu. "Konzervativni ideal je bila stanovska dr- žava, v kateri ima in uživa vsak stan "mesto", ki mu pripada, ne da bi industrijec ogrožal obrtnika in ne da bi veliki kmetijski proizvajalec ogrožal malega kmeta."121 To bodočo stanovsko družbo, kjer bi vsak stan živel svojemu stanu primerno življenje, bi počasi vzpostavili po vzoru patriar- halne družine in ob spoštovanju starih dobrih (verskih in moralnih) tradicij. "Gospodarsko sa- mostojni kmet in neodvisni rokodelski mojster, vsak s svojo, čeprav majhno posestjo, sta bila v očeh zagovornikov takšne družbene stvarnosti in prihodnosti prepomembno zagotovilo družbene in gospodarske stabilnosti in edina učinkovita protiutež tako proletarizaciji kot preradikalnim posegom v "organsko" družbeno sestavo, ki jih je napovedovala moderna industrija."122 1,7 Vošnjak, JfosipJ. Socialni problem in kmetski stan, o.e., str. 8-9. m Slovenec, št. 267, 22. november 1892. ,1