Milana ua:o» Hovo eesto Iz 384 občin —131 komun Štev. 11 Videm-Krško, sobota, 26. marca 195' Leto Vlil E»aWtMMII Le 'od večje storilnosti o imeli kolektivi večje ohodke, a večin korist 17. marca je bila seja Gospodarskega sveta OLO Krško, na kateri je o splošnih smernicah okrajnega družbcnegapla-na za 1955 poročal podpredsednik OLO Stane Nunčič, o planskih instrumentih, formiranju in razdelitvi dohodkov pa je v imenu komisije za izdelavo družbenega plana refe-riral Slavko Zule. Objavljamo stališče Gospodarskega sveta OLO in glavne značilnosti osnutka letošnjega družbenega plana, o katerem bosta razpravljala oba zbora OLO na prvi seji v aprilu. O gospodarskem položaju, ki j sameznilh podjetjih in okrajih, nd lahak, je najprej poročal} ki pa niso nastali zaradi večje predsednik Gospodarskega sveta i materialne proizvodnje, povc-OLO Stane Nunčič. Opisal 3_e čan izvoz, ki je zaradi naših znane vzroke, ki so pripeljali do poslabšanja življenjske ravni navzlic temu, da je lanski družbeni plan predvideval, da bodo cene nižje. Lanske investicije — predvsem lokalne, Iti so bile prekoračene za 137 odstotkov! — eo presegle naše zmogljivosti in celoten investicijski fond je zelo pritiskal na življenjsko raven. Dviganje cen, slab tarifni sistem, ustvarjanje ogromnih nadplanskih dobičkov v po- iPO SVETU! Svetovna javnost še vedno z veliko, pozornostjo spremlja medsebojna trenja na Zahoda, ki so jih povzročili diplomati o ameriškem zunanjem ministrstvu z objavo tajnih zapisnikov z jaltske obveznosti napram tujini moral imeti prednost, predvsem pa hude posledice suše — vse to je moralo pustiti globoke sledove v našem gospodarstvu. Vse to nujno terja spremembe, ki so vidne v družbenih planih za 1955. Ce hočemo naprej, moramo najprej končati kapitalno graditev, za katero potrebuje federacija izdatna sredstva. Investicij letos nikakor ne bomo smeli prekoračiti in se je treba vnaprej sprijazniti s tem, da bodo le-te marsikje nižje, kakor to želijo posamezne občine, podjetja ali kolektivi, V zveznem družbenem planu je predvideno izboljšanje življenjske ravni in dvig plač, toda le pod pogojem, da bomo uresničili tudi vsa ostala predvidevanja družbenega plana. Odgovornost za kredite se z letošnjim letom še bolj prenese na okrajne ljudske odbore Potreba tovifLi okrajnemu ljudskemu odboru podlago za osnovno planiranje, kolektivom pa bodo pustili možnost za dobro gospodarjenje. Napredka in zboljšanja gmotnega položaja vseh delovnih ljudi pa seveda ne bo moč doseči, če se ne bomo vsi dosledno borili proti zviševanju cen in za večjo storilnost. Le z dviganjem proizvodnje in so- Po Tanjugovem sporočilu smo 22. III. brali v Ljudski pravici, da je posebna komisija za teritorialno administrativno razdelitev republike pri Izvršnem svetu Slovenije sestavila končni osnutek nove teritorialne administrativne razdelitve Slovenije. Osnutek je sestavljen na podlagi pobud zborov volivcev in predvideva, da bo iz sedanjih 20 okrajev in 2 avtonomnih mestnih občin nastalo 11 okrajnih skupnosti Ozemlja nekaterih dosedanjih okrajev so za boljši razvoj posameznih področij v osnutku združena. Tako se bo šoštanjski j okraj priključil celjski skupno j sti, dosedanji tolminski in manj- j ši del sežanskega okraja oa bo- j sta priključena goriškemu okra- j ju. Okrajna skupnost v Kopru ! bo obsegala razen koprskega tudi večji del sežanskega in del postojnskega okraja. Bivši radovljiški okraj se bo združil s tilu OLO pa so jih podjetja dopolnila. Planski instrumenti puščajo letos podjetjem man, prostih sredstev kakor lani. To je tre- j kranjskim, področje ljutomerske-ba povedati brez sentimenta!- I rarHtiionn rm»H nosti. Gospodarski položaj podjetij bo v glavnem enak lanskemu. Cene kažejo zadnji čas znatno težnjo navzgor, zlasti zaradi povečanih cen lesa. Podjetja 60 upravičena dvigniti ceno le toliko, kolikor so se dvignili materialni stroški v proizvodnji. ga okraja pa bo razdeljeno med novi okrajni skupnosti Murska Sobota in Ptuj. V okrajno skupnost Trbovlje bo vključen tudi krški okraj, okraj Črnomelj pa se bo združil z novomeškim s sedežem v Novem mestu. Mesti Ljubljana in Maribor se bosta združili s svojo okolico. Maribor ---------- . bo poleg tega obsegal tudi slo-' Vsi konjunktumi dobički bodo; ven|egraški okraj, Ljubljana pa tudi letos podjetjem odvzeti. nekaj delov dosedanjih okrajev; Na drugi strani pa se morejo post0jna in Novo mesto. Samo- i podjetja dosledno boriti za ures- j okrajna skupnost bo tudi | (Nadaljevanje na 2. strani) Kočevje, kj bo po površini naj-1 večja — merila bo nad 54.000 hektarjev —, po številu prebivalstva — 34.000 — pa bo na zadnjem mestu. Namesto dosedanjih 384 občin v Sloveniji bo po novi administrativno teritorialni razdelitvi 131 komun — bodočih občm. Po številu prebivalcev bodo komune precej različne, dasiravno bodo izoblikovane po krajevnih družbenih in gospodarskih razmerah v zaokrožene ce!ote Nekatere komune na oddaljenih področjih Bele krajine, na meji med Slovenijo in Hrvatsko bodo imele približno po 1500 prebivalcev, medtem ko bodo imele komune s povprečno kmetijskim značajem po 5000 prebivalcev. Število prebivalcev okrog važnejših krajev z industrijsko proizvodnjo — sem spadajo na primer tudi Brežice, Sevnica io pod. — pa se bo gibalo med 15.000 in 26.000. Jutri bo v Radečah zasedanje plenumov OSS Krško in Trbovlje Jutri dopoldne bo v Radečah zasedanje obeh plenumov Okrajnih sindikalnih svetov Krško in Trbovlje. Delegati bodo najprej poslušali poročila o stanju in delu Okrajnih sindikalnih svetov v Krškem in v Trbovljah, nato na bodo izvolili začasno vodstvo OSS bodočega, obsav-skega okraja. Vodstva SZDL in ZK za bodočo občino Videm-Krško so se združila Predsednik Gospodarskega sveta OLO Krško Stane Nunčič cialiističrrim načelom nagrajevanja bo-do imeli kolektiva, večje dohodke, skupnost pa večjo korist. Vsako skrivanje dohodkov, izigravanje uredb in zakonov ter prekrški socialistične morale, vse to bo škodovalo podjetjem samim. Izzvalo' pa bo _v admini- stavljenih rokov se bo . _ držati in zagotoviti, da bodo i slučaju potrebe tudi nova podjetja — predvsem to- strativne ukrepe, vama rotacijskega papirja na Jlt!dn\k ,EiSen I Vidmu -^^7 M^pre/“obra-, " / f' '* ..' u. ff1 1 tavati. Nov plačilni sistem mora zagotoviti, da se bo delo merilo in plačevalo no učinku. Instru odločil za ta korak brez posvetovanja z njim, tod,a že nekaj dni pozneje je na tiskovni konferenci govoril o njegovi pobudi kot o nečem, kar je samo po sebi razumljivo. Tako je še bolj utrdil mnenje, da so republikanci! nastopili 5 »starimi grehi« demo- menti v družbenem planu so Zaradi vsega tega je treba gledati na okrajne planske instrumente s stališča celote, -ne pa z ozkih želja posameznih kolektivov, ki vidijo morda samo sebe, ne pa skupnosti šn , ■ D_________,, -_____ . Komisija za sestavo dmžbene- povsem strankarskih razlogov fn \ P^a J?- zahtevala od proiz-da dejansko služijo predvolilni vodmh P°d'Ctl] prCdvSCm real' kampanji, »Velika trojica« je na jaltski konferenci zares delila svet na vplivna področja, ne da bi upoštevala težnje malih držav in narodov. Toda ne samo to! Posegla je celo v dotedanji svet velesil ■ n odrinila od »glavnega kori tac: Francijo in Kitajsko. V prvem bil posebno agilen Churchill v drugem pa Roose-velt m Stalin. Zato se ne smerno čuditi, ce /e irancoski tisk znova opozoril, kdo /e pravzaprav »ponižal Franci,o, kdo 'morQ H praviti »zgodovnsko napako«. Francua noče, da bi j, kdor koli kratil pravico velesile. Kitajska verjetno ne bo taka živo reagirala, ker bi morala v tem primeru napasti tedanje sovjetsko vodstvo in njegove hegemon stične težnje, ki sc niso prav ni( likovale od ameriških ali tonskih. Toda tudi angleški tisk ne more prikriti resnice, da Chur- postavljeni tako, da bodo žago- naših skupnih problemov. Glavne značilnosti letošnjega okrajnega družbenega plana do podjetja silili k temu, to pa mora biti hkrati tudi stvar delavske časti. Predlog plana je no planiranje. Rezerve je treba; napet in Gospodarski svet OLO iz planov odpraviti, vse proiz- i tega ne skriva pred našo jav- _ _ . , vodne zmogljivosti pa čimbolj! nostjo. Prvotni plani podjetij so i njevati po nekaterih zbo”b v-izkoristiti. Instrumenti sami bo-' bil-; precej ohlapni, po opozo- livcev, kjer so odkrito nastopali V torek, 22. marca, je bila v dvorani tovarne celuloze na Vidmu skupna seja občinskih odborov SZDL, občinskih komitejev in sekretariatov ZK za Videm-Krško, Leskovec, Rako in Vel. Trn, ki bodo po novi teritorialni razdelitvi predstavljali bodočo veliko občino Videm-Krško. Poleg več kot 100 predstavnikov navedenih organizacij in občinskih ljudskih odborov so seji prisostvovali tudi predsednik začasnega okr. odbora SZDL Viktor Kovač, podpredsednik Franc Kolar, sekretar Lojze Jesenšek, predsednik OLO Tone Zupančič, ljudski poslanec Lojze Colarič in drugi Referat o vlogi bodočih občin, o nekaterih aktualnih gospodarskih in političnih vprašanjih ter o politični situaciji na območju bodoče občine Videm-Krško je imel ljudski poslanec Stane Nunčič, K razpravi po referatu. v kateri so sodelovali tovariši iz Videm-Krškega Leskovca, Vel. Trna in Rake, so dali bogat prispevek tudi tovariši Kovač, Kolar in Zupančič, ki so med drugim dejali da politične situacije ne gre oce- URESNICITI MORAMO PREDVSEM posamezni naši nasprotniki. Tem sovražno delovanje uspeva zato, ker jim člani SZDL in komunisti ne znajo zavezati jezika z dejstvi in ker ne znajo našim ljudem v preprosti besedi pojasnjevati naše stvarnosti. Krivde za nizek odstotek organiziranih članov SZDL ne smemo pripisovati ljudem, ki so na splošno dobri, ampak vodstvom, ki premalo politično delajo z ljudmi. Tudi naši centri nudijo premalo pomoči okolici. Več bo treba delati z delavci, ki so zaposleni v raznih podjetjih in ki večji del stanujejo v bližnjih vaseh. Če bomo tem lju- raz- bri- socialistična načela nagrajevanja V nedeljo je bila v sejni dvorani Celuloze na Vidmu redna letna skupščina Okrajnega sindikalnega sveta Krško. Vodil jo je dosedanji predsednik OSS Karel Sterban. Obsežno tajniško poročilo je prebral dosedanji tajnik Lojze Rihtar, o blagajni OSS je poročal blagajnik Stefan Vitkoza nadzorni odbor pa Lojze Gunčar. — Iz tajnikovega poroč la in razprav' ljanja objavljamo nekaj najvažnejših misij in sklepov. V letnem poročilu tajnika OSS je proizvajalec pri nas hkrati Lojzeta Rihtarja je bilo med dru- ; tudi potrošnik gim zaslediti, da so lani sindi- : Da ni bilo v podjetjih pravega kalne podružnice dosegle lepe zanimanja za norme in akorde, I uspehe v borbi za izvršitev pro- kažejo sta list: čni podatki: tako | izvodnih planov v podjetjih, da < je lani n, pr. bilo zaposlenih v so storile precej več kakor prejš- okraju nad 10.000 ljudi, po normi pa jih je delalo le 621, v Občni zbor Okrajne gasilske zveze Krško V nedeljo, dne 27. marca, bo v dvorani tovarne Celu-lozg ob 9. uri redni letuj občni zbor Okrajne gasilske zveze Krško. Ker bo zbor pregled vsega gasilskega dela in udejstvovanja v letu 1954, zato je dolžnost vseh gasilskih društev, da pošljejo svoje delegate in tako prisostvujejo občnemu zboru. To bo zadnji občni zbor pred združitvijo v Gasilsko zvezo Zasavskih komun, zato bo na dnevnem redu občnega zbora tudi vprašanje gasilstva v okviru bodočih velikih občin, kar bo zanimalo vsakega gasilskega delavca. Zbor gasilcev bo v paradnih uniformah. Na pomoč! Okrajna gasilska zveza Krško Pojasnilo V zadnji številki Posavskega chlll v JaRi pravzaprav ni bil nja leta za vzgojo članstva, pred- . _ enak Stalinu in Rooseveltu in da vsem pa za ekonomsko in poli- akordu 1656 in po premijskem sta ta dva skušala rešit: marši- Učno vzgojo s ndikalnega aktiva, načinu 554, kar znaša komaj do-kaieri problem na svojo pest in Vzlic napredku v delavskem sa- bro četrtino vseh zaposlenih. Nov celo na škodo britanskih interesov moupravljanju pa je v okraju v plačilni sistem bo stvar bistveno Resnici na ljubo moramo pove- prakij dela upravnih odborov in spremenil. Razprava o novem dat:, do so jaltski razgovori na- delavskih svetov še vse preveč plačilnem sistemu mora pomagati ravnost vzorno prikazali, kako drobnjakarstva, ki zavira uresni- razčistiti vsa ta vprašanja in po-šhodljiva in reakcionarna le po- čenje vseh načel de’avskega sa- staviti stvari na svoje mesto. iitika velesil. Ne razjeda namreč soupravljanja V takih primerih y „kraju je 10.950 delavcev samo enotnosti med velikimi, in povsod tam, kjer se gnila fa- in nameščencev, izmed katerih temveč jih spodbuja k dejanjem, m-harnost meša med delovno jih je v ?g sindikalnih podružnici nasprotujejo pravcam malih disciplino ali pa se zaradi stra- - -• - ----- včlanjenih 650 članov sindikata. Najbolj aktivne so bile lani gle- _ ___________ daiiške skupine, ki so priredile : tednikTad 19* marca t. 1. je pi 103 igre,, precej delavne pa so 1 - - - bile tudi godbene in šahovske sekcije. Svobode bi morali kolektivi bolj podpreti tudi z materialne plati. Bolj kakor doslej bodo sindikalne organizacije morale opozarjati člane in vodstva podjetij na higiensko-tehnično zaščito dela. Lani je bilo v okraju 900 nesreč, od tega 4 smrtne, kar pomeni, da je bilo 271 nesreč več kakor v letu 1953. Posebno novo sprejetim mladim delavcem, (Nadaljevanje na 2 strani'. sec Sanka »Pameten sklep« poročal o sklepu Mestnega ljudskega odbora Celje, da bodo v letošnjem letu lastniki zem ji-šiča do 500 kvadratnih metrov površine oproščeni davka oziroma neobdavčeni. Hkrati je dal sugestijo, da 1>; bilo umestno, če bi takšen sklep sprejel tudi . Okrajni ljudski odbor Krško. . i K temu dodajamo, da Je Okrajni ljudski odbor na podlagi pooblastil Izvršnega sveta ki LRS takšen sklep že sprejel v letu 1954. Na podlagi tega sklepa v okraju Krško že v lanskem letu niso bili obdavčenj vsi tisti, ki imajo samo do 500 ; kvadratnih metrov (5 arov) zemljišča. To so tako imenovani »vrtičkarji«. Ker sklep Okraj - popolne samostojnosti, neodvis- prednost popuščanju in nedlscl-nostl, enakopravnosti in medse- plini b; morali odborniki sindi-bojnega spoštovanja. »Veliki katov in organizacije sploh na-trije« so I 1945 pravzaprav zani' stopati bolj revolucionarno. Saj kali Vstanovno list no OZN in ne^ pravimo zaman, da je glavna Vremenska napoved za čas od 27. marca do 3. aprila Še dalje zelo nestalno in hlad- j nega ljudskega odbora ni veljal no vreme s pogostimi, de’oma samo za leto 1954. se bo upo-močnimi padavinami, ki bodo rahljal tudi Pri odmeri davkov cah včlanjenih 6800 Največ ne- j najmanj v polovici primerov v za leto 1955, .......... ....................... ”-----” ’ , iz pisarn. OLO Krško dem znali pojasniti na pr. vlogo komun, lahko pričakujemo od njih, da bodo to prenašali na ostale ljudi na vasi. Ljudem, ki pravijo, da je vse novo slabše, ni težko pojasniti, da to ni res. V povojnih letih smo zgradili toliko novega, kar je koristno za vse naše ljudi, da jim ne bo težko dokazati ravno nasprotno. Vzemimo samo tovarno časopisnega papirja, ki je že v zaključni fazi izgradnje, ali velike uspehe na področju elektrifikacije našega podeželja. Medtem ko je bilo v stari Jugoslaviji elektrificirano komaj 18 odstotkov našega podeželja (v našem okraju), se je po vojni dvignil ta odstotek na 75 in podobno. Po razpravljanju so bile volitve začasnih vodstev SZDL in ZK. V začasno vodstvo SZDL je bilo izvoljenih 16, v začasno vodstvo Zveze komunistov 14 in v pripravljalni odbor bodoče občine Videm-Krško 15 tovarišev in tovarišic. Za sekretarja začasnega občinskega komiteja ZK je bil izvoljen tovariš Maks Babič, za predsednika pripravljalnega odbora bodoče občine pa tov. Jože Kukovičič. -ne Vzorčni statut za bodoče občine je gotov Sekcija za družbeno-ekonom-sko dokumentacijo v okrajni komisiji za formiranje komun je te dni izgotovila osnutek statuta za bodoče občine-komu-ne. Da bi se organi ljudske oblasti, organizacije, kolektivi in vsi volivci čimbolje seznanili s številnimi vprašanji, ki jih vsebujejo bodoči statuti naših občin, bomo vzorčni statut objavili prihodnji teden v Posavskem tedniku, nakar bodo odbori Socialistične zveze skupno z ostalimi organizacijami organizirali sestanke, na katerih bodo volivci razpravljali o vsebini statuta, dajali svoje pripombe in predloge za morebifne spremembe posameznih členov in se podrobneje seznanili z bistvom predlaganega vzorčnega statuta, ki ga bodo iniciativni odbori bodečih občin v podrobnostih seveda prikrojili svojim potrebam. in srednje velikih narodov do hu pred »zamero« daje ce’o organiziranih delavcev in name-' obliki snega. V prvih dneh aprila Iz pisarne Uprave za dohodke * prednost —jr?«*-?. .. . >. , i_ _ „i _i mz ^ ___________________ 1 at n naloga sindikatov: borba za socialistični napredek Navzlic raznim težavam v go" spodaritvu so lani dohodki ie-’avcev in uslužbencev v okraju znatno narasli Zvišanje prejem- ščencev je še v gradbenih pod jetjib (Pionir, Tehnika, Gradis) v rudniku Krmelj Vodnem gospodarstvu Brežice in v podružnicah' obrtnih delavcev. Lani so priredile podružnice 178 ideo-ioško-političn b in 67 splošno -izobraževalnih predavanj kar je sicer napredek v primerjavi s prejšnjimi leti. toda še vedno ne dovolj. Bili so tudi 3 tečaji za prehodno izboljšanje vremena. njena vodilna načela, o katerih so se menili tudi v Jalti. Prvotna vihra se bo pr hodnje dni verietno polegla Zahodni diplomatski krogi pričakujejo, da se bosta Velika Br taniia m SZ na ‘voi načm »maščevali« svojih močeh tod3 brez vašega sodelovanja — sadjarji —. delo ne bo opravljeno, kot želimo in kot je potrebno. Treba jp delati tako, kot so v KZ Brežice Sevnica, Studenec St Janž Pišece. Saj škropljenje samo ni tako drago, da bj se izgovarjali. »23—40 din na eno drevo«, to je 1—2 kg jabolk — torej malenkost v primeri s ko-r>*in ki ’o ima sadjar. Ta razlika je odvisna od vrste uporabljene škropilnice (motorne škropilnice so zaradi visoke amortizacije dražje). Škropljenje neOičiščenega drevja je draž- | je (dlje časa škropi, poraba škropiva je večja, učinek je manjši) in na še, kar je tudi za naše razmere zelo važno, lastnik nasada naj ekipi pomaga! S teni zniža stroške škropljenja cesto tudi za polovico, obenem pa tudi kontrolira škropilce pri delu Od jeseni, ko odpade listje, pa do začetka brstenja uporabljamo v novejšem času rumena sredstva, ki so strupena, vnetljiva in kar je najbolj važno — 100-odstotno učinkovita! To so Rumesan pasta, ki jo uporabljamo v koncentraciji 1,5—2% (1,5—2 kg na 100 litrov vode), Rumesan olje (3 kg na 100 litrov vode), in Krcozan, ki ga uporabimo tudi v koncen- traciji 2—3% (2—3 kg na 100 litrov vode). Vsa ta sredstva so preizkušena na inštitutih in pri kmetih — treba je le škropiti po predpisih (pravočasno, temeljito, v pravi gostoti, v pravem vremenu). Na spomlad, tik pred brstenjem. oživijo na sadnem drevju škodljivci in prebujeni škodljivci so bolj občutljivi za škropiva. Tik pred brstenjem uničujemo poleg kaparjev in drugih škodljivcev, ki prezimujejo na drevju, tudi prebujene cveto-žerje. M jih prištevamo med glavne povzročitelje slabih letin. Znano je, da uniči cvetcžer včasih do 90% cvetov — aili posredno plodov. Kmetje v okolici Boštanja, Tržišča Zdol. Pi-šec in drugod že vedo, kaj vse lahko cvetožer napravi iz »pridelka«. Največ cvetožeriev (samic in samcev) je na kroni (na vejah) ob lepem vremenu, ko samice, ki so oplojene odlagajo jajčeca v brste (v vsak cvetni brst le po eno jajčece). Iz teh se razvijejo ličinke, kj požro cvetne oirgane. Vsaka samica pa odloži v dobi dveh tednov 80— 100 jajčec. Zato škropimo ob sončnem vremenu, ker dinitro-krezolni preparati (kot so Rumesan. Kreczan) đe'iujejo kot dotikalni strupi le na kožo ne pa na živčevje kot DDT preparati, ki jih tudi uporabljamo za zatiranje cvetožerja v 1% koncentraciji. Vsekakor pa. je potrebno škropiti temeljite in predno začno samice odlagati | jajčeca. Ta čas je letos že na-I stopil, torej od 15. do približno 30. marca. Obrnite se na škropilne ekipe, ki škropijo sadno drevje na področjih svojih KZ, pomagajte jim, da bo delo teklo hitreje da pocenite stroške škropljenja! M P 7 dni po svetu (Nadaljevanje s 1 strani) lja sedaj v predvolilni kampanji predvsem za »notranji trg«. Naj bo kakor koli že. Toda že sedaj lahko trdimo, da prave resnice o Jalti ne bomo nikoli zvedeli. Najbrž bi bili potem še bolj razočarani nad trgovanjem velesil z usodo malih narodov. Kljub temu se je taka metoda sama obsodila. Od ostalih pomembnih dogodkov preteklega tedna naj omenimo najprej dva, ki posegata v usodo Evrope. Gornja domova zahodno nemškega In italijanskega parlamenta sta potrdila pariške sklepe. Te dni se bo odločil tudi francoski Svet republike in pozneje celoten ameriški Kongres. Pričakujejo, da tudi Francija ne bo več predstavljala trde lupine in da se bo slednjič odločila za ponovno nemško oborožitev i n za sodelovanje Zah, Nemčije v Zahodnoevropski zvezi in Atlantskem paktu. Kakor kažejo diplomatski razgovori na srednjem Vzhodu, so trenja med iraško-turškim paktom in Zvezo med Eg ptom, Si* rijo in Saudsko Arabijo znatno popustila Celo Egipt, odločen nasprotnik prozahodnjaškega ‘ra-ško-lurškega pakta, sedaj meni, da bi lahko ob zvezi živeli druga ob drugi v miru, ne da bi pri tem morali krnit: dosedanjo najvišjo politično organizacijo Arabcev — Arabsko ligo. Kažejo pa se precejšnja nasprotovanja med Sirijo in Turčijo. Le nekaj truda in sadja boš imel dovoli tudi ti Statistični podatki beležijo, da je v okraju Krško 329.000 sadnih dreves. Dejansko je sadnega drevja še dosti več, kar je bilo ugotovljeno tudi pri pregledu sadovnjakov, ki ga je organiziral v nekaterih občinah sadjarski odbor Okrajne zadružne zveze. Po tem velikem številu bi lahko marsikdo sklepal, da v Krškem okraju nimamo samo dosti sadnih dreves, temveč tudi dosti sadja, ki nam daje lepe dohodke. Pričakoval bi, da prodamo la leto borba prot; boleznim in najmanj 1000 vagonov sadja, za j ljivcem sadnega drevja, katero dobimo vsaj 200 milijo-j Brez gnojenja ne bo večjih pridelkov Brez gnojenja ne moremo od rahljamo za sadno drevje nitro-sadnega drevja pričakovati za-1 foskal, ki ima v sebi 8% duši-dovoljive rasti in rodnosti, j ka, 8% fosforja in 8% kalija. Zemlja je večinoma izčrpana in j Se boljše pa je, če tile pred ji primanjkuje snovi, ki jih j uporabo napravimo takšno me-rastline potrebujejo za hrano, j sanico umetnih gnojil k; je za Zato moramo dodajati te snovi drevje najprimernejša Sadno nov din. Res. na papirju se to lepo napiše in izračuna, dejansko pa je vse precej drugače. Take sadovnjake, kj dajejo zadovoljive pridelke, lahko v našem okraju preštejemo na prste, razen tega pa je razširjenih tudi dosti sort, ki za trg niso primerne Sadovnjaki so večinoma zanemarjeni, zato niti ni čudno, da tako malo rodijo. Posebno važno je, da ne pozabljamo na tri najvažnejše ukrepe: gnojenje, obrezovanje in škod- s hlevskim gnojem ari pa z umetnimi gnojili. Najbolje je, da se držimo takšnega gnojilnega načrta, po katere n gnojimo eno leto s hlevskim gnojem, potem tri ali štiri leta z umetnimi gnojiti, naslednje le- j nitramoncaila to pa spet. s h'evskim gnojem j ter), 3—4. kg drevje potrebuje največ dušika, manj pa fosforja in kalija. Zato napravimo mešanico, v kateri je več dušičnega gnojila kot ostalih. Enemu drevesu v polni rodnost; damo 6—8 kg (kalk amonsaipe- superfosfata in gnojila učinkujejo hitro, zato z njimi gnojimo zgodaj spomladi. Če uporabljamo počasi delujoča gnojila n pr. apnen; dušik in thomasovo žlindro ki vsebuje fosfor, gnojimo jeseni ali v začetku zime, V vseh primerih pa moramo spraviti gnojilo dovolj globoko v zemljo, ker ga sicer večji del koristi ie trava aili pa se spremenj v neraztopno snov še preden pride do korenin drevja. Zato gnojimo tako, da izorjemo med drevjem posamezne brazde, ki so medseboj oddaljene približno 70 cm, v odprte brazde namečemo gnoj ali umetna gnojila in jih spet zapremo z isorano rušo. Na strminah, kjer ne moremo orati brazd, gnojimo v jarke, ki smo jih izkopali pod kapjo krone okrog drevesa Orati in kopati se ne sme pregloboko da ne hi poškodovali korenin Pomagajmo drevju s čiščenjem in škropljenjem Čiščenje In obrezovanje drevja je drug izmed važnih sadjarskih ukrepov. Pod mahom lišajem in starim lubjem se skrivajo razni škodljivci, zati mo to pa spet. s nevsiam gnojem rerj, a—* ag ; v«.jo itd. Med umetnim- gnojiti upo-ll—2 kg kalijeve soli. Ta tri I ramo vse to ostrgati. Obrezuje- mo pa drevje zato, da ima v razredčeno krono dostop sonce in zaradi tega tvori takšno drevo več rodnega lesa in da boljše pridelke Nikomur naj ne ho žal za odstranjene veje ker z redčenjem krone drevju samo koristimo Predvsem j? treba odstraniti vse suhe in bolne veje, veje ka rastejo v notranjost krone, navzkriž ali preblizu skupaj. Odrezati 'e treba tudi vse vodene poganjke, razen če so na takšnem mestu, kjer lahko nadomestijo staro ali pa manjkajočo vejo. Tud) brez škropljenja sf sadjarstva ne moremo več misliti. Kdor hoče ohraniti zdravo drevje in pridelek, se mora boriti proti raznim boleznim m škodljivcem Danes imamo že tudi uspešna sredstva za zimsko in za letna škropljenja Ta sredstva moramo samo pravilno in ob pravem času uporabi jati in uspeh ne bo izostal. Za zimsko škropljenje uporablja največ sadjarjev 1,5 do 2% Rumesan pasto ali 3% Rumesan olje za letno škropljenje pa bakreno apneno (bordoško) brozgo, bakreno apno in žvepleno apneno (kalifornijsko) brozgo proti boleznim in tekoči pantakan lin-dane ali fosfeme proti škodljivcem. Za uspešno borbo proti boleznim in škodljivcem sadnega drevja so potrebna poleg zimskega najmanj še tri letna škropljenja Marsikdo bo ugovarjal, da Je vse to lepo, vendar takšna oskr-. Kot je razvidno iz predraču-foa zahteva dosti časa in denar- na, staneta material in oskrba ja, katerega pa je malo Pa si enega drevesa 215 din. Samj iz-oglejmo vso stvar še s te strani ’ x 1 J~’~ in napravimo račun, če je vredno urediti sadovnjak ali ne. Z oskrbo enega drevesa bomo imeli sledeče izdatke: material — 10 kg umetnih gnojil . škropivo za zimsko in tri letna škropljenja . delo — obrezovanje .... gnojenje v brazde . . štirikratno škropljenje . skupaj . . . 70 din daitkj za material brez dela pa znašajo le 120 din, kar je vrednost največ 7 kg jabolk. Iz izkušenj naprednejših sadjarjev, ki že dolgo tako oskrbujejo sadovnjake pa vemo, da daje redno negovano drevo na leto , najmanj 50 kg sadja več kot 50 din! Sa daje nenegovano. Oskrba sa-DU m j dovnjatoa je zvezana z določe-nimi stroški in trudom, vendar 20 din drevje vse to bogato povrne. 15 din od mačehovske oskrbovanega 60 din drevja pa zaman pričakujemo 215 din I večjih dohodkov Uredimo pri vsaki kmetijski zadrugi vzorne sadovnjake! Prav bi bilo, da bi na območju vsake KZ vzorno uredili najmanj po en sadovnjak, na katerem bi vsak lahko videi pomen in uspeh pravilne oskrbe sadnega drevja. Sadjarskemu odboru pri Okrajni zadružni zvezi se je že prijavilo več lastnikov sadovnjakov, ki so pripravljeni; svoje nasade vzorno urediti Kolikor bi še kdo želel urediti svoj sadovnjak in bi rad kakšna pojasnila, se lahko obme na sadjarski odbor __ pri Okrajni zadružni zvezi Krško. V zvezi z ureditvijo starejših sadovnjakov je bilo letos v našem okraju 14 predavanj, razen tega pa je bit tudi enotedenski tečaj za sadjarske po- močnike, na katerem je bilo 36 udeležencev Na koncu bi še vsem priporočal mesečnik Sadjarstvo-Vinar-: stvo-Vrtniarstvo, v katerem najdete veliko zanimivosti in navodil iz področja teh treh kme-j tajskih panog Naročnina je samo 250 din na leto. Naročnino pošljete na naslov: Založba »Kmečka knjiga«, Ljubljana, Miklošičeva c. 6, čekovni račun pri Narodni banki 604-T-131. Ing. Dragan Honzak * Te gnojilne norme pa so seveda le približne. Točnejše lahko dolbimo samo na osnovi preiskave zemlje, o čemer pa bomo več pisali prihodnji teden. Iz Šent anža nam pišeio V nedeljo 13, marca je 17 te- pa je plačalo celoletno naročnd-čajnic opravilo zaključne izpite, no že 210 članov Včasih^ smo kjer so pokazale, kaj so se na- morali prositi za skromno člana-učile na tečaju Rdečega križa. rino, danes pa je že drugače, saj Nekatera dekleta se tečaja niso ljudje spoznavajo pomen in do- hotela udeležiti z izgovorom, da že dovolj znajo. Vse tečajnice si žele, da bi prihodnje leto tečaj nadaljevale; kjer bi se učile kuhanja, šivanja in drugih korist nih reči. Tajnik Okr. odbora RK tov Arnšek je tečajnicam govoril o pomenu tečaja,, nato pa se je zahvalila tečajnica Martina v imenu ostalih vsem za trud in požrtvovalnost z željo, da bi imel tečaj v prihodnjem letu še več uspeha. Vse tečajnice so se ob petju in godbi prijetno zabavale vse popoldne. Pridružili so se jim še ostali mladinci in mladinke. Pozdravili so tovariše, ki so odslužili vojaški rok in se poslovili od tovariša Petra, ki odhaja v vojsko. Tov. Arnšek ie zbrani mladini razložil pomen organizacije in želel, da bi bil sleherni mladinec tudi član Rdečega križa. Povedal je, da je bil lansko leto asaniran vodnjak v Birni vasii, letos pa so predvide" ne asanacije v vasi Glino in Ka-luderje. Organizacija RK v Šentjanžu je imela lani 180 članov, letos trebo organizacije RK. Člani RK Birna vas se čutimo dolžni, da se zahvalimo za pomoč, ki smo jo prejeli v preteklem letu za ureditev vodnja-i kov. Dobili smo cement in vodno j črpalko, za kar se naj lepše 1 zahvaljujemo. KOS BETI, tajnica RK v Šentjanžu Ob izvolitvi začasnih občinsltih mladinskih vodstev Kapele pri Dobovi KUD Kapele bo v proslavo 10. obletnice osvoboditve in 10-letnice vrnitve iz prisilnega iz-j selijeništva priredilo v maju večjo proslavo in razstavo spominskih slik in, grafikonov o gospodarstvu od vrnitve do danes. Na proslavi bo sodelovala godba na pihala PGD Kapele, moški pevski zbor KUD, po možnosti pa že tudi ie iški ki mešani pevski zbor. Sodelovala bodo člani gasilskega društva. Dan in spored proslave bomo še objavili. D. V. Sedaj, ko mladina voli svoja začasna občinska (komunska) vodstva, je treba spregovoriti o nekaterih najvažnejših nalogah, ki stoje pred novoizvoljenim• vodstvi. Prav gotovo je ena izmed najvažnejših nalog, skrb za razširitev mladinske organizacije. Ta skrb se seveda ne sme odraziti samo v enkratni akciji, ampak v nenehnem in sistematičnem delu Z je štirih velikih občin (komun), kjer živi približno 9000 mladine, Noszice s Senovega V soboto, 19. t. m., so se pevci delavsko-prosvetnega društva Svoboda prav ugodno predstavili senovškemu občinstvu. Priredili so samostojen koncert, kjer so poleg pevskih točk okteta nastopili! tud- člani igralske družine z enodejanko »Srce in denar«. Tako spevoigra kot pevske točke so navdušile številne Senovčane. Prijetno pa so tudi presenetili občinstvo z izvajanjem mešanega pevskega zbora, ki se je po dolgem času spet pojavil. Po končanem koncertu in spevoigri, se je v šolski dvorani razvila prijetna zabava db pogrnjenih mizah. Občni zbor organizacije KK v Senovem, ki bi moral biibi v nedeljo, 20. marca, se zaradi slabe udeležbe ni mogel izvršiti. Prišlo je le nekaj nad 10 ljudi. Rdeči križ v Senovem je z delom dokazal, da spada med one organizacije, ki vrše častno in dostojno vse niačoge na polju humane pomoči, v _ skrbi za zdravje prebivalstva in socialne pomoči do bližnjega, zato zasluž; množičen odziy prebivalstva. Ni dovoli biti samo Zelo zgrešeno je tudi mnenje , tud: mladina v Bistrici in dru-tistih organizacij, k; menijo, da god. Potrebno je, da o tem razje območje njihove dejavnosti mišljajo tudi organizacije v kra- samo tista vas, kjer imajo mia- jih, kjer ni telesnovzgojnih dru- dinsko sobo, oziroma ki je ne- štev. Z izgradnjo manjših ah vec- kak sedež organizacije. Pa ni jih športnih objektov bomo vzbu- tako. Vsak mladinski aktiv se dtlj zanimanje za telesno vzgo- nehnem in sistematičnem delu mora zanimat, tudi za mladino 'v jo in ustvarili pogoje za u>-iano neorganizirano mladino. Te pa sosednji vasi, kjer nimajo orga- aitev tele^°Y.190,m^f™lefn , še vedno veliko Na območju nizaetje. Tudi to mlad no je tre- Zanemarjat ne smemo vzgoje ba pritegniti k sodelovanju. Pri j mladine. Zelo primerna obl na tem se lahko poslužujemo raz- , vzgoje so večerni seminar]., k k: je stara od 14 do 25 let, je Učnih oblik Lahko to mladino ^jrgarazira^jaktiv: v Brezi- vključene v organizacijo Ljudske . povabimo na naš sestanek, žaba- cah, Bisinci. Globokem, Gabrje- zsjsstn r«»° && pyr-j’cS£ k«*-H ££r? "T- i B-"-™ 1 1° je 47™odtega 32 na Vasi, 3 ! Želo važna naloga so tudi fiz- ših nalogah, ki stoje pred novo-v podjetjih 6 na šolah in 6 na kulturni objekti. Prenekateri ak- izvoljenim: začasnimi občinskimi Iren' Slabost teh Zganizadj Uv je že shenil. dobo zgradil vodstvi. za občinske nda- „a ;e „ tem da se zanimajo manjši objekt. Tako bo mlad.na dmske konference naj ne bodo ^predvsem za ' tisi mladino ki v Gabrijelah zgradila sobno ker samo ™he PJ^Z^acT ki prihaja na sestanke (ki je torej ljišče in uredila prostor za od- utrjevanje nesth organ.zacij k organiz‘rana), namesto da bi se bajko. Tudi mladina v Globokem posfa/a/o oedno bo/, vazen /a -zanimale za probleme mladine bo uredila prostor za odbojko n tor pri vzgoji mladega clove . sploh i še kaj. O tem je razpravljala I m 'nc Gospodinfski tečaj v Globokem V zimskih mesecih se je mladina Globokega pogosto shajala. Razpravljala je o politični situaciji v svetu, kultumo-pro- ------- svetnem delu, mladinskih proble- član na papirju in plačati tistih m družbeno moralni vzgoji, nekoliko dinarjev letne etana- Največja želja mladink je bila, rine, temveč je prav, da vsakdo ^ b- zvedele kaj 0 sodobnem sodeluje P" - - ,1 Po svojih močeh izvršitvi nalog ot„ Na območju genovske občine je i-«----j— ------- gospodinjstvu ter se naučile ku- izvršitvi nalog organizacij e RK. hati. Ker denarno šibka mladin- Na območju senovsKe jv $ka organ;7acija ne bi mogla kri- mnogo ljudi prejelo s ti izdatkov tečaja, smo prosili J ^ , A. i • mn lZ.U'dlKOV levaja, »JUU piuana. vanjem RK pakete, ki tajtiištvo sveta za gospodarstvo iz inozemstva. Lepo bi aa Krško, Obč ljudski od- bi se vsaj ti ljudje pokazali v bilo. . . tr. 1 smo začeli konec decembra s Občni zbor je preložen na to- tečajem_ Največjo sklb bo K. smo po- Preprečen nevaren požar sredi KršKe^a Pretekli teden je šla to vari- j je to opazila in obvestila stano-šica S. po deveti uri zvečer iz valce in s tem morda prepre-hiše na Cesti krških žrtev 33. čila velik požar sredi mesta. Vsi Ko je šla iz prvega nadstropja so se velike nevarnosti zavedli v pritličje, je zavohala dim, ko šele potem, ko je bilo spet vse pa je prišla do vežnih vrat, jo v redu. Je začelo ž8 kar dušiti. Skozi Vsekakor je to zopet resen da w okna in vrata sobe neke stran- opomin, kako previdno moramo rek, t. m. ■ • leg ostalih predmetov posvetili ke v pritličju je uhajal dim ta- ravnati z ognjem v stanovanju. ' bo šolska dvorana po ko močno, da je mogla sklepati, da pač gori. Vrnila se ie in obvestila stanovalce, ki so takoj pritekli in ugotovili, da v stanovanju ni nikogar. Zato so vdrli v sobo, v kateri je na tleh že gorelo s plamenom. Ogenj so takoj pogasili, saj je skoraj vsak iz hiše imel vedro z vodo v rokah. Stranka je odšla iz stanovanja, pred tem pa močno zakurila peč in okrog nje naložila drva, ki so s< vnela. Večina strank je že spala in smo tembolj hvaležni tovarišici S., ki Mladinski seminar Artiče-Globoko Januarja je h-ti seminar za mladinske voditelje v Cateških Toplicah. Namen seminarja ie bil, da obiskovalci seminarja ne obdržijo kvalitetna predavanja samo za sebe, temveč jih prenesejo na ostalo mladino. V Artičah in Globokem _ se mladinski voditelji sestajajo vsakih 14 dni. Vsakokrat sta P° dve predavanji. Poleg tega na Naše čestitke ZAVEDNI TOVARIŠICI V torek 29 marca 1955, bo rodila leta 1905 v Dolu pri Sutni. tovariška Ana Colarič v kro- Od leta 1941 dalje je sodelovala au svoje družine v Krškem pra- z narodnoosvobodilno vojsko. V xnavala 50-letnico svojega živ- njeni hiši so bili prvi sestanki Ijenja Skromna kakršna ie bila aktivistov tamkajšnje okolice, ; raznašala ie letake OP, zbirala i mater al in ga prenašala v toke I odborom in vodstvom enot NOV. Leta 1942 so ji belogardisti po- (Foto: Josip Gramc, Brežice) praktičnemu kuhanju. Mladinke so uvidele, da se iz materiala, ki ga ima kmečka gospodinja j ... na razpolago dajo napraviti od- j ke posvetile pripravljanju, peci-lična in izdatna kosila m večer- va. Da je praktično kuhanje do-je. Precejšnjo pažnjo so mladin* ' seglo svoj cilj, se moramo za- Dekleta v Globokem so zadovoljna s pridobljenim znanjem Društoo ŽENA IN DOM JE USTANOVLJENO žgali hišo in je morala z malim otrokom zdoma. Tudi pozneje ni imela miru pred belogardisti, ki so jo stalno nadlegoval:, Jo pretepal) in zapostavljali. Odločila se je v partizane :n bila nato na rajonski postaji v Bušinjl vasi. Leta 1944 so jo ujeli v Drašičah ustaš- in jo strahovito mučili, vendar, vzdržala je vse napore in preganjanja. Kasneje je bila ’ - — v Dalmacijo, odkoder se je po osvoboditvi vrnila in ..... ......, začela spet akt vno sodelovali v vseskozi, tega prav gotovo sama organizaciji AFZ in drugod Vr-ne bi nikomu* povedala, zato naj ; sto zf živi v Krškem, kjer nam ne zameri če ji v imenu , se posveča svoji družin:, prijateljev in znancev čestita k ! Tovarišici Colaričevl 'skreno razpravljamo še o mladinskih temu osebnemu jubleju naš list. želimo v nadalnjem življenja k, problemih Dobra stran lokalnih mladinskih seminarjev je poleg razširjanja znanja tudi tesnejša povezava bližnjih mladinskih osnovnih organizacij. Iz Pečic V soboto. 19. marca, je gostovalo v Pečicah KUD »Ante Potočnik« iz Podsrede z Nuišičevo komedijo v dveh dejanjih »Sumljiva oseba« Tovarišica Ana Colarič se je največ sreče in zadovoljstva! V torek zvečer se je zbralo o in neenaka razdelitev dela v dru-rdečem kotičku OLO Krško 50 žini. Za izboljšanje na teh pod-žena k ustanovnemu občnemu račjih si morajo žene predvsem zboru novega ženskega društva, prizadevati in si zato med dru-za katerega so se odločile ob gim ustanavljajo tudi svoji dru-skromni proslavi letošnjega 8. štva marca. Občn zbor je začela Nato so žene prebrale društve-Tončka Lovše nakar je zbrane na pravila in potrdile predlaga-žene pozdravila Mirna Zupančič no ime novega društva. Razprav-v imenu okrajnega in republiške- Ijale so o gospod njskem tečaju, ga odbora Zveze ženskih društev, za katerega se je takoj prijavilo V krajšem pregledu je opisala 21 tovarišic. Pomenile so se o težnje žena, da bi si v svojih potrebi ustanovitve krpainice in »« p,«au"y—/u. £«««!” društvih ki jih ustanavljajo po ostalih praktičnih oblikah pomo- evakuirana v Dalmacijo, odkoder orga^acije AFŽ' '0frTa. i či za gospodinjo in mater. O gale pr: izobraževanju in pri re- ! tem bodo razpisale anketo med sevanju praktične ženske enako- članicami društva pa tudi osta-pravnosti. Enakopravnost pomeni Umi ženami v mestu. Organ.zira-I polnopravno udejstvovanje v ja\ | le bodo razna zdravniška, vzgoj-I nem življenju Le-to pa ženam na in ostala predavanja, poma-zdaj še vse preveč ovira gospo- gale pa bodo tudi ženam v dru-dinjsko delo, ki ni modernizirano, gih krajih bodoče občine Videm- PISMO Z RAKE Že dalj časa se nismo ogla- Tudi pri nas smo pred dnevi j šola kar dobro svojo pot in da sili z Rake. To seveda ni čudno, zaključili zdravstveni tečaj za saj smo že nekaj mesecev po- žensko mladino, ki ga je vodila polnoma odrezani od našega tov. Marta Janžek, učiteljica na centra Videm-Krško. Zaradi Raki. Vsa leta nazaj je bilo s Kljub naporni poti iz Podsrede I slabe poti, snega in blata ne tem tečajem precej križev m v Pečice so igralci pokazali na odru prav; pomen igre. za kar so želi tudi priznanje gledalcev. Želimo, da nas bi še obiskali in nam pomagali pri razširjanju kultuimoiDTOsvetne dejavnosti v naši okolici. S. S. Športni dan v Brežicah Gimnazija v Brežicah je imela 15. marca športni dan na Čatežu. Ponovno smo ugotovili, da se mladina v Posavju vedno bolj zanima tudi za zimski šport. 2e dolgo ni bilo toliko mladine na snegu. Posebno navdušenje je vladalo okrog 15-metrske skakalnice. Žalosten pa je bil pogled na tiste, ki so stali ob strani brez smuči in v slabih čevljih. Prav bi bilo, ko bi lahko vsakemu pionirju pre- PREVOZ, jn smo začudeno ugo-skrbeli smuči ter jim s tem tavljali, da ima na primer Se-omogočili zdravja in veselja nov0 zveze na vse strani, tako polne ure na belih poljanah. Tehnični rezultati: moremo prav nikamor. Edino težav. V letošnjem letu pa smo kar si lahko omislimo je kolo, videli že lepši napredek. Od ki pa tudi ne gre rado v zim- , 25 vpisanih deklet jih je hodilo skem času in v slabem vreme- j redno -k predavanjem 22, k iz-nu. Naši ljudje se upravičeno pitu pa se je prijavilo 19 de-sprašujejo kako to, da smo tako klet, kar kaže, da so se dekleta pozabljeni in zapostavljeni. Pred le zavedale, da je bil tečaj ko-letom smo imeli zvezo vsaj s. riisten in potreben. Pri zaključ-tovernim avtom, ki ga je opre- nih izpitih sta bila navzoča tov. mil PREVOZ. Toda nesreča v Franc Arnšek, tajnik okrajnega mesecu juniju preteklega leta odbora RK, in tov. Rafael Križ-nam je to zvezo popolnoma pre- j man od PLZ. Oba sta pohvalila kanila in vse" naše prošnje in j delavnost in zanimanje deklet moledovanja niso imela uspeha. Ostale so samo obljube: »Ko bo cesta Planina—Sevnica sposobna za promet, pridete tudi vi za njihovo delo ter jih navdušila za nadaljnje delo, posebno v organizaciji RK. Tečaj je bil zaključen na prav slovesen na- do ponovne zveze.« Toda to je ostalo res pri samih obljubah. Med tem časom pa smo prebirali v Posavskem tedniku vozni red avtobusov, ki jih upravlja čin in s prijetnim večerom. Ravno tako smo zaključili kmetij,sko-gospodarsko šolo na Raki. Šola je trajala ravno štiri mesece in so učenci, ki so šolo obiskovali zelo pridno, ponovili precej snovi iz preteklih let; precej pa so pridobili na novo, bodo imeli kasnejši gospodarji vsaj osnovne pojme pri svojem gospodarstvu. Ker Račani radi čitajo, nas. .- • , . je neprijetno prizadela novica , L°vse, Pavla Švab Jelka Sorh, J r j . slava Novak, Panka Vucajnk, Jožefa Sterle in Milka Murko. — V nadzorni odbor društva pa so bile izvoljene: Vera Kovačič, Fanika Ziv č in Angelca Spano-vič. smuk za pionirje: 1. Šetinc 1 minuta, 2. Rueh-Požgaj 1,05, 3. Gorenc 1,06; smuk za mladince: l. Kolar 28,2, 2. Medved-Grabnar 30,0, 3. Ulčnik-Kolšek 30.3; slalom za mladince: 1. Ulčnik 27.0, 2. Druškovič 28,4, 3. Kolšek 29.2; skoki: 1. Medved 13.5 m, 2. Dolenc 12 m, 3. Simčič 11.5 m. M. V. proti Krškemu in Sevnici kljub | posebno snovi iz kmetijskih temu, da je na razpolago več | predmetov. Upamo, da sedaj ne vlakov. Ravno tako tudi dvo- I bo treba posameznikom več pro. mimo, da bi bili obe progi do- ' siti in iskati nekoga, da bo spi-Bosni in krili vse stroške. Vse sal denarno nakaznico al; pa-to je napravilo Račane malo- ketne spremnice ter napravil dušne in samo čakamo na lepše prošnje in podobno, ker so vsi vreme, da ne bomo odvisni od učenci s praktičnimi vajam; pri-avtobusov in bomo lahko šli dobili to potrebno znanje. Ker kam tudi peš. - , je ta šola bila dvakrat do tri- Ker pa črtamo iz vseh kon- ' krat na teden, je bil predelan cev in krajev poročila o delu,učnj načrt y celoti. Tako kaže ne smete misliti, tovariš ured- : po dveh zaporednih letih, da nik, da na Raki ne delamo. I si utira Kmetijsko-gospodarska v eni izmed številk Posavskega tednika, da nimamo na Raki še prav nobenega naročnika na Prešernovo knjižnico. To bi bila res prava kulturna sramota za naš kraj. Takoj se je podala po-verjenica za Prešernovo knjižnico tov. Janžekova na delo in je v prav kratkem času zbrala 15 naročnikov, kar je dokaz, da ne bomo med zadnjimi naročniki in tako zaostajali za drugimi kraji. Vabimo Račane, da se v čimvečjem številu odzovejo vabilu naše poverjenice in plačajo znesek 300 din za knjižno zbirko za leto 1956. Sola na Raki se pripravlja, da bo na najbolj dostojen način proslavila praznike, ki so pred nami. Za praznik dela — na 1. maj — bomo priredili kulturno prireditev, za 10. obletnico naše osvoboditve pa bomo naštudirali mladinsko igro »Princeska in pastirček«. Posebno slovesno pa nameravamo proslaviti praznik 25. maja — Titov rojstni dan. Za ta dan bomo povabili učence vseh okoliških šol in z njimi izvedli poseben program. Ob tej priložnosti vabimo tudi ostale Račane in organizacije, da tudi oni pripravijo program za sodelovanje, in tako dvignejo proslavo osvobojeni a čim više. hvaliti požrtvovalni kuharici Pepci Zidarič. Poleg kuhanja so bila tudi predavanja, ki so jih mladinke vestno obiskovale. Zelja obiskovalk tečaja ie, da bi delo nadaljevale jeseni. Takrat bi se predvsem vadile v vkuhavanju raznega sadja in vlaganju povrtnine. Po izjavah tečajnic smo ugotovili, da šobile s tečajem kar zadovoljne Koliko so se mladinke naučile, so se lahko prepričali vsi tisti, ki so bili na zaključku tečaja. -er- Za 10-letnico osvoboditve v vsaki vasi luč Elektrifikacij ski odbor mestne občine v Kostanjevici, ki mu predseduje tovariš Emil Vukčevič, si je za 10-letnico osvoboditve zadal nalogo, da bo v sleherni vasi kostanj eviške občine zasvetila luč do tega slovesnega praznika. Elektrifikacija je bila v Kostanjevici eden glavnih problemov. Leta 1953 je prevzela pobudo tukajšnja Kmetijska zadruga s svojim upravnikom Tonetom Gliho. Elektrificirala je s svojimi investicijami vasi Dobe, Malence, Sajevice, Slinovce, Ka-relče, Jablanice (tu je bil doma oče pisatelja Jurčiča!) in Za-boršt. Te vasi so elektrificirali v letu 1953'54. Takoj nato pa so Si zadali nalogo, da bodo elektrificirali še ostale vasi. OLO Krško je dal investicije. Po vaseh so začeli ustanavljati elek- S3T b7,L“7='S„:‘T»„»„ : trifikadjske - -- - so zaceli tudi s prostovoljnim delom Ljudje so začeli z veli- Krško, ko se bo društvo že utrdilo. Na Vidmu bi lahko žene imele samostojna društvo oz. sekcijo, ker si tud: videmske žene želijo tako udejstvovanje in pomoč. Z veseljem so žene tudi pozdravile zamisel, da bi društvo od časa do časa priredilo za članice kakšen izlet. V upravni odbor novega društva so bile izvoljene. Anita Pet- Kdo ga oozna? Dne 19. februarja 1955 je bilo najdeno nepoznano moško truplo v reki Krki pri Kostanjevici, katerega opis je sledeč: Neznanec je oblečen v rjav pulover z zelenimi prečnimi črtami. kj so široke do 2 cm, v športni srajci, ki ima dva orsna žepa, ovratnik in bele gumbe, rokavi so kratki do komolca, hlače p,lave s podolžnimi točkastim- črtami obut v nizkih rjavih čevljih, že ponošenih, podplati so raztrgani in že ponovno podplaten!, desni ima spredaj ostanek podkvice in na levem ostanek črne veza'ke, je v dvojnih sivkastorjavih nogavicah. Je kostanjevih las po životu precej poraščen. Zobje so izredno močnj in zdravi spodnji sekalci so stisnjeni med podočnike, manjka mu samo gornji šesti zob. ki ima škrbino. Spodnja sekalci imajo veliko zobnega kamna — Po mnenju izvedenca je neznanec star 24 do 30 let, visok od 165 do 170 kim veseljem kopati jame in postavljati drogove. Pri vsem tem so pokazali skoraj vsi neverjetno požrtvovalnost in razumevanje. Pri delu so se odlikovali predvsem odbori, ki so bili duša vsega dela. Za 10. obletnico osvoboditve bo svetila električna luč na Oštrcu. Čemeči vasi, Črešnjevcu, Dolšcah, Avguštinah, Prušnji vasi, Vrbju, Vrtači, Mladju, Gradju in Frlugi. V teh krajih, ld so znani iz NOB, je delo sko. raj pri kraju. Zdaj vlagajo odbori vse napore v to, da bi bila dela končana do postavljenega datuma še v Kočariji. Podstmu, Malih in Velikih Vodenicah in Ržišču. če se bo to posrečilo, bo za 10-letnico imela električno razsvetljavo sleherna vas naše občine. Elektrifikacijski odbori, kakor tudi ljudje iz teh partizanskih krajev, se zahvaljujejo Okrajnemu ljudskemu odboru in njegovemu vodstvu v Krškem, ker je pokazal razumevanje in nudil tako izdatno pomoč za to veliko delo. Leo Koman cm. Vsakdo, ki bi o nepoznanem moškem kaj vedel, ga poznal ; a,li ga pogrešal, naj to javi ! Tn-ništvu za notranje zadeve _v Krškem ali postaj: Ljudske mi-I lice v Kostanjevici. Lep zaključek tečaja na Malkovcu V soboto, 19 marca popoldne ti zimsko-kmetijsko gospodarsko je udeležil tudi povabljeni pred-so na Malkovcu nad Tržiščem šolo za iante in dekleta, a lan- sednik okr odbora Socialistične zaključili uspeh gospodinjsko- tov ni bilo moč pripraviti, cta bi zveze tov Franci Kolar, tajnik kuharski tečaj, ki ga je od 3. poslušali skupno splošne pred" občin, ljudskega odbora Tržišče januarja dalje pridno obiskovalo mete posebej pa še predavanja Alojz Završnik, predstavniki tr-31 deklet iz občine Tržišče, ne- iz kmetijstva." Najlepše spričeva- žiške zadruge in lepo število dokaj tečajnic pa je hodilo k pou- lo, da je bil tečaj potreben, sem mačinov z Malkovca. na kate-ku tudi iz Krmelja in celo iz Ga- dobil v izjavi enega izmed nav-berja v boštanjski občini. Na zočih malkovških kmetov: zaključno proslavo so dekleta »Vidiš, kaj zdaj vse oblast povabila tudi starše, tako da je nudi mlademu človeku! Osem bilo v prostorih nad zadružno let sem bil star, ko sem moral kletjo na Malkovcu prav prijet- z doma; služil sem na veliki kme-no in veselo tiji tam blizu Škocjana in le en- rem je ležalo v soboto še kakor pol metra snega ... Prijavljencem za „Večer neznanih talentov"! Vsem, ki ste se že ali se še boste prijavili za nastop v Krškem sporočamo, da bodo vabila za avdicijo pravočasno razposlana na naslove, ki ste jih sporočili. Ostalih sporočil medtem ne bomo razpošiljali posamič, temveč preko Posavskega tednika, zato ga vsako soboto preberite. Prireditev bo verjetno v prvi polovici maja. DPD Svoboda Videm-Krško Razpis delovnih mest To je bil prvi tečaj te vrste v krat na teden sem smel v šolo, tržiški občini, na katerem so se če vreme ni bilo primerno za dekleta naučila precej praktične pašo ali druga dela. Potem pa kuhe, hranošlovja, lepega vede' se nauči kaj/ če se moreš. . nja, strežbe, poslušale so tudi ne- Kako drugače pa je danda-kaj predavanj o vrtnarstvu m si nes . ..<■• ogledale tri poučne filme Za te- Res, čisto drugače je tianda-čaj se je zlasti zavzela Kmetij- nes m tudi mladina na Malkov-ska zadruga v Tržišču, ki je pr- cu in v Tržišču bo to znala ce-spevala znatna sredstva, pomoč niti, saj sem videl na zaključni pa je obljubila tudi Okrajna za- pnreditv. samo smejoče se obra Komisija za razpis mesta upravnika obrtnega podjetja »Mlekarna« Brežice razpisuje po členu 89. in 90. Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 51/53) MESTO UPRAVNIKA obrtnega podjetja »MLEKARNA« v Brežicah. Pogoj: visokokvalificirani delavec iz mlekarske stroke s sposobnostjo samostojnega vodstva podjetja. Pravilno kolkovane prošnje s podrobnim življenjepisom in podatkj o dosedanji zaposlitvi je dostaviti na Tajništvo za gospodarstvo OLO Krško, najkasneje do 2. aprila 1955. * Komisija za razpis mesta direktorja podjetja za gradnje in strojno službo v kmetijstvu »Obnova« v Vidmu-Krškem razpisuje po členu 89. in 90. Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ, št. 51(53) MESTO DIREKTORJA MESTO RAVNATELJA trgovskega podjetja »GROSIST« v Vidmu-Krškem. Pogoj: Ekonomska fakulteta in 2 leti prakse ali srednja ekonomska in 6 let prakse. Pravilno kolkovane prošnje s podrobnim življenjepisom in podatkj o dosedanji zaposlitvi je dostaviti na Tajništvo za gospodarstvo OLO Krško, najkasneje do 2. aprila 1955. * Komisija za razpis mesta direktorja trgovskega podjetja »Tobak« v Vidmu-Krškem razpisuje po členu 89. in 90 Uredbe o Čedal;e pestrejše delo DPD Svobode Videm-Krško V četrtek, 17. marca, je bila dokončno določen verjetno pa v sindikalni dvorani Tovarne celuloze Videm šahovska simultanka z bivšim mladinskim prvakom Slovenije in mojstrskim kandidatom Hočevarjem ml. iz Radeč na 30 desikah Igra je trajala 3 in pol ure. Hočevar je dobil 29 partij in eno izgubil z Lenartom iz Vidma Simultanke se je med ostalimi udeleži'o 6 predstavnikov garnizona JLA in 6 članov mladinske organizacije Videm-Krško Igra je bila zelo zanimiva in je vsekakor dosegla svoi namen. Igralska družina študira igro »Vozel« verjetno pa bodo pripravili še kakšno delo klasične komedije. Ponovili bodo tudi Via Malo Mladinski oder DPD Svoboda pripravlja komedijo »Krapi«. Občinstvu se bodo marljivi igralci predstavili že v aprilu. Pripravljajo se na vseslovenski mladinski festival v Kraniu pod geslom »Deset let v svobo- bo v prvi polovici maja Razveseljivo je. da je med prijavljene! tudi 77-letni upokojenec. Žal pogrešamo prijav iz medinskih vrst. čeprav jn med njimi veliko talentov Okoli »Veselega večera« pa je vse zavito v meglo Edino kar smo ugotovili je to, da se Pbtoi neka ogromna bomba, ki so jo imenovali S-bombo z razliko od H-bombe Pravijo, da bo tisti večer eksplodirala. Toda slabim živcem v pomiritev, napolnjena bo s S-(mehom) DPD Svoboda Videm namerava začeti z adaptacijo dvorane na Vidmu Cim bodo rešili vprašanje lastništva, bodo začeli delati. Pripravljajo se tudi na dostojno proslavo praznika vseh delovnih ljudi — prvega maja. Jezikovni tečaji nemščine, angleščine in stenografije dobro napredujejo. Prijavljenih je družna zveza Krško Šolska upraviteljica Feliksa "Ostroverš nik se je na zaključni prireditvi zahvalila staršem za razumevanje, ker so omogočili hčerkam udeležbo na tečaju in rim poma-ga!i s prispevki v hram. Tečajnica Zupančičeva s Slančjega vrha se je nato lepo zahvalila tov Rapuševi iz Mirne peči. ki je vodila vsa praktična kuharska in ostala gospodinj ka dela na tečaju, odboru KZ Tržišče ta občinskemu ljudskemu odboru, pravtako pa tudi prizadevni tovarišici Ostroveršnikovi m staršem Reči je treba da sc bili starši prijetno presenečen: nad pridobljenim znanjem deklet in mnogi izmed njih so rekli: »O ko bi imeli tak tečaj vsako teto! Pa tudi šivanja bi =e morda dekleta prihodnjič lahko učila, saj jim bo to. kar bodo ze, zadovoljna m vesela dekleta, j srednja gradbena z vsaj k: niso kar tako pripovedovala: prakse. »Pa je bilo res lepo na našem tečaju. . Ko bi le še imele priložnost se še česa naučiti!« S starši vred so bile tečajnice nadvse srečne, da so zimski čas (Uradni list FLRJ št. 51/53) MESTO DIREKTORJA trgovskega podjetja »TOBAK« v Vidmu-Krškem. Pogoj: srednja ekonomska z 2 leti prakse ali druga trgov- ska izobrazba s 5 let prakse. Pravilno kolkovane prošnje s podrobnim življenjepisom in podatkj o dosedanji zaposlitvi je dostaviti na Tajništvo za gospodarstvo OLO Krško, najkasneje do 2. aprila 1955. 5$?\"U3SgS teSJE Komisija a,' m*. m«a v Vidmu-Krškem. ^ j in značilnim delom iz naše zgodovine Tamburaši tudi marljivo vati stanavl jan ju podjetij in obrtov j diio. Njihov nastoo lahko pričakujemo prav kmalu Pr:'»-ve za »Večer neznanih talentov« že prihajajo. Ker bo Pogoj: srednja ekonomska 10 let di« Nastopili bodo z izvirnim \ bilo sicer precej, toda ko se Je tečaj pričel se ie veliko prtja-v-Ijencev skujačo — dokaz neodločnosti posameznikov . . Delati je začela tudi pevska sekcija Pričakujemo, da bodo vsi tisti, ki so se prijavili v pevsko sekcijo, pridno sodelo- to ena prvih takih prireditev v vali, tako da bo v našem okraju Posavju, vlada zanjo zelo veliko prav kmalu močan pevski zbor. zanimanje. Datum nastopa še ni ~i~ (m ogSaM BREŽICE KINO predvaja od 29. do ZAHVALA nenadni izgubi naše 31, marca mehiški film »So- ; nadomestljive mame Pravilno kolkovane prošnje s podrobnim življenjepisom je dostaviti na Tajništvo za gospodarstvo OLO Krško, najkasneje tako temeljito izkoristile. In celo 2. apnla 1955. deklet: ki sta uro in pol daleč gazili cel sneg iz Gaberja na Malkovec, sta veseli povedali: »Nič nama m bilo žal napo rov — izplačalo se je!« Zaključka uspelega tečaja se Kronika nesreč Travnikar Jože, 11-letnj šolar iz Orehovca Pri Pišecah, je na poti v šolo pade) in si zvil desno nogo; Hotko Ivan. 55-letni železni- Komtsija za razpis mesta ravnatelja trgovskega podjetja »Grosist« v Vidmu-Krškem razpisuje po členu 89. in 90. Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 51/53) razpisuje po členu 89. in 90. Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 51/53) MESTO UPRAVNIKA komunalnega podjetja »REMONT« v Vidmu-Krškem Pogoj: gradbeni tehnik ali ustrezna ekonomska izobrazba z vsaj 8 let prakse. Pravilno kolkovane prošnje s podrobnim življenjepisom in podatkj o dosedanji zaposlitvi je dostaviti na Tajništvo za gospodarstvo OLO Krško, najkasneje do 2. aprila 1955. Sevničani so tekmovali Preteklo nede'jo so sevniški tabornik: organizirali svoje drugo smučarsko tekmovanje. Že ob 9. uri zjutraj se jih je skupno s člani TVD Partizana zbralo nad 400 na smučišču za gradom. Najprej so se pomerili v čar iz Sel pri Dobovi, je H. pridobila, vedno koristilo v živ- marca 1955 padel na poti v služ-1 jen ju!« ' bo in si nalomil rebra; Led je prebit in za orgamza- Papež Matija, 78-letni pori m prihodnjih tečajev prav go- sestnik iz Osterca, si je pri to' « b„ več „kih „L, Te- padcu U marc, 1=55 m*ml SAST SS&TH krat so namreč ze'eli organizira- Ključno kost. j 2magal Ljubo Žumer, v skokih Iz brežiške porodnišnice » Dober znak — Nekaj se smodi, Sonja! Bo kmalu kosilo? : Od 6. do 12 marca 1955 so v i brežiški porodnišnici rodile: Mihelin Marta Zgornja Sušica — deklico, Milanovič Dobrila rz Brežic — deklico, Koren Olga, Stara vas — deklico, Viz er Terezija, Velika vas — deklico, Šešič Štefanija, Piršenbreg — deklico, Metelko Gabrijela. Hudo Brezje — deklico. Cvirn Ljudmila, Rožno — deklico, Starčič Anica Krška vas — deklico, Šinko Zofija. Ponikve — : dečka, Volčanjšek Ivana, Sromlje — dečka — dvojčka, Počele Marija, Krška vas — deklico, Kunst Marija. Bistrica ob Šot i paV izven konkurence in tudi dosegli lepe rezultate. Predvsem — dečka, Strasner Pepca, Spodnja Sušica — dečka, Cizelj Rozika, Curnovec — dečka, Kre-jačič Pepca, Kapele — deklico, Savnik Antonija, Trnje — dečka. Gnedec Marija. Lukovec — deklico, Gorenc Ana, Šentjernej — dečka, Dvornik Ivanka, Sušeča vas — deklico, Deržič Marija, Veliki Obrež — deklico, šmajgl Marija, Čatež — deklico — Čestitamo! je razveseljivo dejstvo, da so se v takem številu zbrali, čeprav snežne razmere niso bile najboljše in so zahtevale 2 para tresk. Ob tej priložnosti naj omenim še uvidevnost LOMO Sevnica, ki je taborniški družini nakazal 10.000 din za nabavo opreme, za kar so mu vsi taborniki zelo hvaležni in s„ mu na tem mestu tudi zahvaljujejo. V bodoče imajo taborniki namen. da si z nabiranjem starih steklenic in papirja tudi sami preskrbijo sredstva za opremo, pri čemer naj „ih podprejo prav vsi. na katere se bodo s proš' njo obrnili. Njim bo to v veliko pomoč, posameznikom pa bo prihranjeno mnogo jeze, ko se jim ne bo treba izogibati stare šare, ki marsikje brez koristi leži po kleteh in podstrešjih Za našo industrijo pa so to dragocene surovine. Pomagajmo po svojih močeh mladim ljubiteljem prirode! M G. ledadin šal«, predfilm; — od 1. do 3. aprila angleški kriminalni film »Zeleni šal«, FN 9. KRŠKO predvaja 26 in 27. marca ob 18, in 20. uri švedski film »Zaradi moje ljubezni«; — 30. in 31. marca ob 17 in 20. uri ameriški film »Najboljša leta mojega življenja«. SEVNICA predvaja 26. in 27. marca angleški film »Osebna zadeva«. KOSTANJEVICA predvaja 27. marca francosko komedijo »Volpone«. BRESTANICA predvaja 30. in 31. III, amer, letalski film »Na nebu nt cest«; od 1. do 3. aprila francoski film »Ljubimci iz Toleda«. SEJMI 26. marca v Podsredi, 28. marca v Sevnici, 31. marca na Studencu, 1. aprila v Vidmu-Krškem za okraj Krško. 28. marca v Tuhlju, 29. marca v Velikem Trgovišču za okraj Klanjec. NAROČNIKOM PIŠČANCEV! Naročnikom piščancev štajerske pasme iz Sel pri Dobovi sporočamo, da bomo obveščali o dospetju piščancev najpozneje en dan prej kmetijske zadruge, kjer ste piščance naročili. Piščanci bode odpremljeni v običajnih kartonskih škatlah, ki so jih zadruge dolžne takoj vrniti. Naročnike iz bližnje okolice bomo preko zadrug obvestili, kdaj naj pridejo Po piščance. Postaja za selekcijo štajerske kokoši Sela pri Dobovi JOŽEFE NOVAK roj. Zorko iz Dolenje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem obiskovalcem, darovalcem vencev in številnemu spremstvu na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevskemu zboru v Artičah za ganljivo žalostinko in izrečena sožalja. Žalujoči mož, sinova, hčere, snahi, zetje in ostalo sorodstvo MALI OGLASI PRODAM MANJŠE POSESTVO s hišo. Šekoranja Karl, Čanje 1, Blanca. KDOR ŽELI MLETI SEMENSKO DETELJO lucerno, naj se zglasi prj Vinku Kožarju, Cerklje 28. KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. BREŽICE sprejme v službo 2 MLAJŠA TRGOVSKA POMOČNIKA. Nastop takoj ali po dogovoru. Interesenti naj se zglasijo v upravi zadruge. KMETIJSKA ZADRUGA — BLANCA razpisuje mesto knjigovodje. Nastop službe takoj. PRODAM PODKLETNO HIŠO z električno razsvetljavo, grede in sadovnjak za 260.060 dinarjev, in ZIDANO STAVBO, obokano, z opeko krito 14X6 m), s prizidkom, ki se lahko preuredi v stanovanje, ter sadovnjak in grede pa za 250.000 din. — Bušeča vas 8, Cerklje. UPRAVNI ODBOR KZ z o. 1-ĐOVŠKO, p. Senovo, razpisuje mesto trgovskega pomoč, nika. Nastop službe takoj. LADO SMREKAR: teater*vst ssrrste* ’--*i ”“u »js-.-sar&.'ss.jse stvsžs.'s te*?- rzv%rr»*!. Ah in? nimam mamice? « &T31C Sstfsr itetf.tete Ali jaz rumom mamice^ zj-tezt&srzč Steffte- Tiste dni je bilo. ko,e gorička ko so jih nosile podl srcem zanje k” šl, če 'bodo sploh kda, prtih mdVdne^čkTki ™ irpkogle” ,o mu««, dopove- verando prišli še drugi sta sto- in ne- dale v prostrani svet. zemlja zardela v češnjah in zno- • dihale in drhtele in se veselile do t ' va zadihala pomlad Bilo je ne- *---------*v” ‘’™ h"1" deljsko popoldne, ki je vse žare-10 v razkošju pomladni luči. V dom mladine, ki boleha za kostno tuberkulozo, so iz vseh krajev prihajale matere z očeti in drugimi svojci nesrečnih otrok Vsak je kaj prinesel. Nekatere ... --------------------------------- — . , . .. ■ matere so pr nesle peciva druge ugasnila še silnejša je postala, ko je z otrokom, starsi so misli- odkar jo je zadnjič videl, je pre bonbonov, tretje igrač in 'češenj, še bolj je gorel in trepetal pla- j li nanj sprva pogosto kasneje teklo že toliko časa, da je nje Cisto na dovale, da ima mamico, da pa ga ta ne more obiskati, ker je pre- pih iz vrveža k Tončku in mu rekli: »Tonček, mamica je prišla!« Tonček je za trenutek onemel, biti Najmanj le- pot S* toda ^'pogledu'na 2" je' skorartrpko^zaTmejaT druge, ki so čebljali o materah, nato pa planil v sprejemnico. Ku se je spet domislil svoje boleči- je odprl vrata, je spet za hip po-ne, po tem pa se je vtopil v nji- stal nato pa stekel k žem, ki je hov pogovor in se začel znova bila sama v sprejemnici, j sko-nje- veseliti. Naslednjo nedeljo je čil v naročje :n skoraj zajokal. trenutka, ko jim bodo pokazale 5 ___„ ™ ta ne more ouisnon, »c. ,= t/««- dan in jih poslale na pota živ- Tončka so odpeljali. Takrat je j Liudie so nriha- daleč, toda to zanj ni bil odgo- ljenja govoril komaj prve besede. Bil :a’°D «1 Pr^.; vor, vsaj tak ne kot bi ga on Vse na j lepše so si slikale ti- je hudo bolan in zdravnik le re- ah in vsak hip je kalen od ca ste trenutkePpred očmi in v radost kel, da bo mora) biti najmanj le- kalcev spoznal med njimi mam-se jim ,e prelila sleherna skrb. to dni v zdravilišču. Tako se je co. očka ah bratca in sestneo, Potem je prišlo, prišla je žalost tudi zgodilo. Zdraviliška uprava , le Tonček je čakal in čakal, in razočaranje. Toda ljubezen ni je od časa do časa sporočila k a- j pa saj ni vedel, kaj je mamica. vsak ie ime' kaj malega za svo- men njihovih src. Zdaj jih ne vi- pa so se ga spomnil: vedno red- gova mala glavica čisto pozabi- spet vdano čakal na ograji, spet Zena ga je poljubi'a m nekaj je dete ki je hiralo in hiralo v j dijo mesec, dva, včasih tudi več, keje Delo in vsakdanje skrbi ter j ja nanjo. Samo iz pripovedova- ostal yst0 osamljen in spet za- časa držala v naročju nate pa brezupni bolezni in ni še nič ve- kajti Prekmurje je daleč in Be- kopa otrok, ki so jih imeli, vse nja drugih otrok jo je poznal. če] z istim vprašanjem: sta sedla za m.zo in razgrnila po selega doživelo na svetu I la krajini tudi. Kako se veseli- to je potisnilo Tončka v ozadje, saj so ves teden čebljali o njih „Ali jaz nimam mamice?« mizi vse, kar mu je lepega on- y j j0 tistih trenutkov snidenja, ka- tako da so mislili nanj samo ta" in se jjh veselili Ob tem čeblja- Slednjič sta se zmenili dve se- nesla. Tončku so sijale oči. gle- V zdravilišču sc bili otroci od ko gte)-ej0 dneve in ure in minu- krat. ko jih je kdo spomnil. Ča- nju je tudi v Tončkovi duši str, ki sta bili v službi v zdra- dal je ženo, potem igrače .n spet vsepovsod. Ivanček je bil iz Be- Xe kali pa s», da jim bodo nazadnje zrasla podoba matere zrasel je vilišču, da bosta otročičku na- j ženo dokler se ni utrgal iz nje- le krajine, Janezek jz _ Višnje j ^ pa ne;zprosno teče naprej sporočili, da lahko pridejo ponj nek; pojem, ki se ga je njegova pravilj veselje Zmenili sta se z ga plaz vprašanj: ».t 1 *— ----. v« —=. i -----t:t.s :- . . J 1 ■ »Kaj si ti res moja mamica? . , T)1 * a p - — i x r ■ « * | ^ v , v.—*, " »■ - - j« ’ ' v ^/i u v u j * v, gore, Tinka je bila iz Prekmurja, j «n terjQ svoje. Nekaterim priza- kajti poročila so bila dosti ugod otroška duša začela veseliti in ga vodstvom zavoda, ki je zbralo »Kaj si skratka, bili so iz vseh predelov na§a drUgj usahnejo, kakor bil" , na. i z vso vdanostjo pričakovati in me(j kolektivom uslužbencev ne- Je res vse tole zame? Mamica, «*, , , , 1 ni lluocl, Ul Uy 1 liosirillvj Slovenije m iz vseh predelov Sl k sredi poletne suše in se nik- Ti . dni ie bii0 ko ie vsa včrovati vanj. rte.«-"č-"**••• »se„> kaj denarja, s kater:m so kup'li zakaj te ni bilo tako do ao k m in se T hTk'^ pozdmvith ^haiTtrmasto Temljo, kr pa bečih mamic, ki bodo prišle na potrt i„ ko so vsi odšli, je zače. sta bili naslednjo nedeljo v sluz- Zdaj Težko jim je bilo, saj so v času, jim je kljub temu le malo rodi- obisk, jih pestovale, božale in spraševati:________ bl' r^=mik m irrtalatell Okralnl odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Krško Izhaja vsako soboto - Urejuje uredmšk, odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnik Naslov uredništva m POSAVSKI TEDNIK. Videm-Krško 1 — Telefon uredništva ln uprave Krško 17 - Tekoči račun pri Narodni banki, podr Krško št 615-T-145 — Letna naročnina 400 dm. P° ‘e na 200 din, četrtletna 100 din — Posamezna številka 10 din — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru uprave