Novice
Mora1
^^^^^ M
OBČINA MORAVČE
I2M MORAVČE, TRG SVOBODE 4
l''".triin.i plačana pn poSb 1251 Moravče "a"
Knjižnica Domžale Ljubljanska 58
1230 Domžale
f
April 2000, Letnik I, Številka
yt oftfuzvijewy delo dobimo, fuxč fxi U&Co,
' 06 fiettt- fiodtattemo-.
John Ruskin
KOLEDAR PRIREDITEV
Kulturni dom Moravče vabi:
SOBOTA, 6. maj 2000 ob 20.30 uri: "NORČIJE V SPALNICAH"
Komedija katere ne smete zamuditi. Igra odlična gledališka skupina iz Zaloga pri Ljubljani.
PRVOMAJSKI TURNIR
Športno društvo Termit Moravče organizira prvomajski turnir v tenisu, šahu, košarki (trojke) in malemu nogometu. Turnir v tenisu, šahu in košarki bo potekal v soboto, 29.04.2000, v malem nogometu pa v nedeljo, 30.04.2000. Prijavite se lahko na telefonsko številko 041-840-311 ali 731-148 (Ravnikar). Žrebanje bomo opravili 26.04.2000 ob 20.00 uri v prostorih NK Termit. Prvim trem v vsaki tekmovalni disciplini bodo podeljeni pokali.
ŠD Termit Moravče
AS DOMŽALE W W .m J
Tehnični pregledi W ^^^J
Trzin, Blatnica 003A
Tel.: 162-18-13 DOMŽALE
OBVESTILO
Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po naslednjem razpredu:
SREDA, 3.5.2000 OD 8.00 DO 12.00 IN OD 13.30 DO 18.00 URE V MORAVČAH PRI KMETIJSKO-GOZDARSKI ZADRUGI
ČETRTEK, 4.5.2000 OD 8.00 DO 12.00 URE V MORAVČAH PRI KMETIJSKO-GOZDARSKI ZADRUGI
S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in veljavni osebni dokument, o istovetnosti lastnika vozila!
KRAJANI SPODNJEGA IN ZGORNJEGA TUŠTANJA vabijo na TRADICIONALNO SREČANJE za 1. maj PRI GRADU TUŠTANJ Prizadevni krajani Spodnjega in Zgornjega Tuštanja so tudi letos organizatorji tradicionalnega srečanja za 1. maj pri gradu Tuštanj.
Ob 13.30 se bo začelo srečanje z odhodom oldtimerjev izpred gostilne Soklič. Stara vozila bodo peljala v smeri Moravč in nato do gradu Tuštanj. Za prijetno razpoloženje bosta poskrbela ansambel PTUJSKIH PET in VERNER s spremljevalci. Ob 17. uri se bodo iz Moravske planinske poti vrnili planinci. Poskrbljeno bo za dobro hrano in pijačo ter za bogat srečolov.
Pomlad je že v polnem razcvetu. Le kdo se ne veseli sprehoda v naravo? Pot do gradu Tuštanj bo marsikomu prijeten izlet v bližnjo okolico. Obiskovalci se boste naužili svežega zraka, obenem pa se boste okrepčali z dobro hrano, med katero ne bosta manjkala vol na žaru in domač kruh. Krajani se že veselijo srečanja z vami in vas prisrčno vabijo.
Vsem občankam in občanom čestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in 1. maju, prazniku dela, z željo, da čim lepše preživite praznične dni.
Občinski svet Občine Moravče in župan Matjaž Kočar s sodelavkami in sodelavci
PLANINSKO DRUŠTVO MORAVČE VAS VABI NA 5. PRVOMAJSKI POHOD PO MORAVSKI PLANINSKI POTI.
Dobimo se v ponedeljek zjutraj, od 3.45 ure naprej pred gradom Tuštanj. Start ob 4.00 uri, prihod pa okrog 17. ure na grad Tuštanj, kjer bo tudi zaključna prireditev s podelitvijo spominskih značk. Hoje s postanki je za dobrih 13 ur. Tura ni zahtevna, je pa zaradi dolžine naporna (preko 50 km). Startnina je 1000 SIT. Med potjo bomo poskrbeli za okrepčila, na cilju za dobro malico. Pohodniki hodijo na lastno odgovornost, v spremstvu vodnikov Planinskega društva Moravče.
Lepo vabljeni, da 1. maj preživite v naravi in družbi pohodnikov.
Organizacijski odbor
Vabilo
Ob obletnici poboja partizanov v gozdu nad Češnjicami Vas vabimo na spominsko svečanost, ki bo v nedeljo, 30. aprila 2000 ob 16. uri, pri spomeniku v Češnjicah pri Moravčah.
Ob tej priložnosti želimo vsem borcem in invalidom ter ostalim občanom prijetno praznovanje dneva upora proti okupatorju in 1. maja.
Vljudno vabljeni/
Občinski odbor ZB NOV Moravče
2
Novice iz
*7
CdlrJ<6ji*fi*. Blaž Slapar, suhe barvice, 1999
Ne vem, kaj si čuti/a, ko si me nosi/a
dolgih devet mesecev v svojem telesu.
Rekla si mi. da si se veselila prvih zaznavnih gibov, prvega joka in prvih besed. Verjamem ti. mama.
(Betka Vrbovšek)
Vsi. ki ustvarjamo in beremo Moravske novice, čestitamo urednici Bernardi Mal ob rojstvu sina Danijela. Obema želimo veliko zdravja in lepih sončnih dni.
^tO^t* VO^U&& prinaša s seboj nekaj novega, še neznanega. Ponavadi se ga veselimo in novo bitje težko pričakujemo. Tudi naša urednica je že težko čakala, kdaj bo potrkal njen četrti otrok na vrata življenja. Prišel je srečni trenutek. Nas. ki smo prevzeli njeno delo pri Moravških novicah, pa je začelo stiskati v grlu. Naenkrat smo opazili, da ima urednica kar veliko dela, ki si ga prej sploh nismo predstavljali. Tako enostavno je vzeti urejeni časopis v roke, ga prelistati, tu in tam nekaj prebrati in pripomniti kaj pikrega. Morda celo pokličemo urednico, da izlijemo nanjo svoj žolč in užaljenost zaradi kakšnega članka. Torej, privoščimo ji sedaj nekaj mesecev počitka in ji zaželimo čim mirnejše spanje ob dojenčku.
%J?f#£ če#Utje sedaj pred vami nova številka, ki sva jo uredili članici uredniškega odbora s pomočjo občinske uprave. Upamo, da jo boste tudi tokrat z veseljem prebrali in nam opravičili morebitne napake. Zaradi omejenega obsega časopisa smo morali nekatere prispevke tudi krajšati. Veseli bomo, če boste v prihodnje sami presodili, kateri dogodki so bili pomembni in zanimivi za širši krog bralcev in kateri manj pomembni in bo tako tudi dolžina prispevka temu primerna.
V tej številki preberite
Čestitka....................................................str.3
Županova stran.......................................str.4
Izredna seja Občinskega sveta.............str.5
Pet minut s svetnikom
Janezom Cerarjem.................................str.6
Varnostne razmere v
Občini Moravče.........................................str.7
Roman Serianz; intervju........................str.8
Državne kmetijske intervencije.............str.9
Za čisto in zeleno okolje....................str.10
Kultura.......................................................str.11
Šolska stran.............................................str.12
Moravska dolina na starih razglednicah...........................................str.13
Mladi na udaru.......................................str.14
Zanimivosti iz Domžal, Mengša
in Lukovice...............................................str.15
nas navdaja z novim upanjem ter veseljem do dela in življenja. Želim vam še naprej lepe praznične dni ob spominu na VELIKO NOC, ki nas vedno znova nagovarja, da z večjo zagnanostjo in ljubeznijo odživimo vsak svoje življenje.
Milka Novak
Naslednja številka bo predvidoma izšla 26.maja. Vaše prispevke pričakujemo do četrtka, 4.maja. Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti. Naslovi so navedeni desno v modrem okvirčku.
Novice iz Moravske doline
28. april 2000, Letnik I, Številka 4
Fotografija na naslovnici: Milka Novak
Novice iz Moravske doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4. 1251 Moravče, telefon 731-035. • Izdajateljski svet: Matjaž Kočar, Janez Cerar, Roman Cerar, Roman Novak, Stanislav Ravnikar. • Začasni urednici: Bojana Dorič, tel 731-503 in Milk.i Novak tel. 731-494, E-pošta moravske.novice@email.si. • Uredniški odbor: Bojana Dorič, Nevenka Marolt, Milka Novak, France Ravnikar. • Lektoriranje: Jana Kovic. • Karikature: Blaž Slapar. • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. • Tisk: TČR Delo, • Naklada 1400 izvodov.
Vsi prispevki, kijih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapisavtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po L- pošti. Prispevki naj ne presegajo ene tipkane strani v običajni velikosti pisave. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo!
Moravske doline
3
Spoštovani!
Tokratni uvodnik bom začel z opisom zanimivega dogodka. Pred nekaj dnevi me je na cesti ustavil naš občan. Hudoval se je, da ni dobil zadnje številke našega časopisa nato pa mi je naročil, naj napišem v naš časopis, da je naša občina lepa, da moramo skrbeti, da bodo ostala polja obdelana. Predvsem pa naj pustijo starejši kmetje mladim možnost, da prevzamejo kmetije in začnejo gospodariti. To je motiv in vzpodbuda.
Dogaja se, da oče pri sedemdesetih še ni predal kmetije sinu, ki ima petdeset let in ta spet sina pri tridesetih. Težko je govoriti o »mladih kmetih« pri petdesetih.
Res je to problem, ki ga poskuša reševati tudi država s posebnimi pokojninami, do katerih so upravičeni tisti, ki pravočasno predajo kmetije mlajšim.
Moja obljuba je izpolnjena in Vaš predlog je posredovan vsem. Drugače pa zadnji tedni potekajo v luči velikih sprememb na političnem področju v državi.
Bistvenih pretresov v občini zaradi tega ne pričakujemo, saj je politična kultura v naši občini za razliko od mnogih drugih na visokem nivoju. Seveda se tudi v našem občinskem svetu krešejo različna mnenja in argumenti. A še vedno smo sposobni poslušati in podpreti dobre predloge in pobude, pa naj prihajajo ti iz levega ali desnega političnega prostora. To pa je visoka demokratična vrednota.
Politične nestabilnosti v državni vladi se bojimo zgolj zato, da vlada ne bi izpolnila številne obveznosti, ki jih ima do občin. Do danes na primer nismo prejeli še tolarja že odobrenih sredstev iz naslova državnega proračuna za izgradnjo naše šole. Kljub temu, da imamo zagotovljena sredstva v državnem proračunu in kljub temu, da imamo podpisano pogodbo z ministrstvom za šolstvo, še vedno čakamo na dotacijo. Država nam dolguje 40% celotne investicije in na nek način kreditiramo obveznosti države do občine. Ta zaostanek nam povzroča nemalo preglavic na vseh ostalih področjih. Na vse naše intervencije dobivamo odgovore, da bo nakazilo prišlo v prihodnjem tednu, ali čez deset dni itd.. V bistvu gre za problem neusklajenosti med ministrstvom za šolstvo in ministrstvom za finance. Kar nekaj občin je v podobni situaciji. Mesec maj pa je tudi zadnji rok v katerem še lovimo časovni rok, za otvoritev prizidka v septembru. Med pomembne dogodke v minulih dneh štejemo tudi izvolitev g. Janeza Ocepka v skupščino Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Ker gre za novo obliko delovanja na tem področju, nas bo o tem g. Ocepek informiral tudi preko našega časopisa. Predvsem pa bo lahko zagovarjal interese vseh članov zbornice iz naše občine in tudi širše. Gospodu Ocepku bi želel čestitati v imenu vseh občank in občanov.
Še vedno pa Komunalno podjetje Prodnik ni dobilo novega direktorja. Med kandidati je kar nekaj ljudi, ki bi si zaslužili naše zaupanje. Prav na področju komunale je še veliko neurejenega, zato upamo, da bomo imeli pri izbiri srečno roko. Ponovno pa seje začelo zapletati pri delovanju naše knjižnice. Občina Moravče je soustanovitelj tega zavoda in ima 12% delež. Vsebinski in predvsem finančni program dela knjižnice Domžale za letošnje leto pa predvideva, da bi morala občina Moravče pokrivati skoraj 12 mil. SIT za redno delovanje. Občinski svet je
na svoji izredni seji zavrnil tak pro-gram, saj bi občina morala financirati dejavnosti, ki bi se odvijale predvsem v Domžalah. Od vodstva knjižnice smo zahtevali korekcijo programa, ki ga bomo lahko financirali in se bo odvijal v naši občini. Seveda pa bomo pokrivali tudi del skupnih stroškov.
Če ne bo prišlo do dogovora, bo to pomenilo razpad skupne knjižnice. Prisiljeni bomo ustanoviti svoj zavod - knjižnico. Moram pa poudariti, da se vodstvo knjižnice Domžale trudi, da bi našlo ustrezno rešitev pri financiranju skupnih programov. Upajmo, da bomo skupaj uspeli.
Za nami in pred nami pa so tudi prazniki. Upam, da je bila Velika noč doživeta za vse, ki čutite globino izročila in poslanstvo praznika. To je nekaj lepega za vse, ki jim Velika noč pomeni družinski praznik, ko je cela družina po dolgem času zbrana za pogrnjeno mizo.
Konec meseca aprila in začetek meseca maja nosijo veliko simboliko tudi drugi praznični dnevih, ki nas opozarjajo na pomen lastne biti slovenstva, ko smo skupaj z vso svobodomiselno Evropo rekli odločni NE okupatorskim vojskam. Prvi maj, kot praznik dela pa poraja v današnjem času vprašanja socialnega položaja naših ljudi v izredno zahtevnih življenjskih in delovnih pogojih.
Ne glede na to kako doživljate in sprejemate vse naštete praznike, imejte se lepo in preživite prosti čas v krogu svojih družin.
Matjaž Kočar, župan
SLS+SKD Slovenska ljudska stranka
Slovenski politični prostor je dobil novo politično stranko, ki je nastala z dolgo napovedovano združitvijo SKD in SLS. Postopki usklajevanja so bili dolgotrajni, saj je šlo za velike razlike predvsem v posameznih pogledih na odprta vprašanja do ključnih stališč v okviru delovanja vlade. Programsko sorodni stranki sta končno uspeli uskladiti vsa odprta vprašanja in na samem združitvenem kongresu določiti tudi novo skupno ime in vodstvo. Predvsem pa je pomemben program nove stranke. Gre za laično politično stranko, ki svoje temelje postavlja na pozitivnem krščanskem izročilu, ki je široko sprejemljivo za veliko večino Slovencev, saj analize kažejo na več kot 85% podporo. Pomen družine, kot osnovne povezovalne enote naše družbe, odnos do življenja in ohranjanja življenja, odnos do slovenske zemlje in povezave ohranjanja slovenstva skozi burne čase zgodovine, nacionalna zavednost in slovenske tradicije so tisti elementi in prvine, ki dajejo pečat novi stranki. Veliko bolj kot program stranke pa so pomembni ljudje, ki smo delali in bomo delali v okviru nove stranke. Ali bomo znali ta program vnesti in prenesti v najširši krog ljudi ali se bomo znali odpreti in izstopiti iz ozkosti pogledov ali bomo znali sami narediti korak več kot vzor za vse, ki nas bodo opazovali, preden se nam bodo pridružili? Na vsa ta vprašanja bomo odgovorili z lastno osebno podobo in odprtostjo za vse tiste, ki vidijo svoj odnos do naštetih vprašanj enako ali podobno kot tisti, ki smo oblikovali novo Slovensko ljudsko stranko.
Matjaž Kočar
4
Novice iz
Izredna seja Občinskega sveta Moravče
Občinski svet Občine Moravče je na 10. izredni seji, ki je bila v sredo, 12.4.2000, v sejni sobi občine Moravče, zavrnil program dela javnega zavoda Knjižnice Domžale za leto 2000, po katerem bi morala občina Moravče prispevati enajst milijonov tolarjev za delovanje tega zavoda. Od uprave knjižnice, na seji jo je predstavljal njen direktor Marjan Gujtman, pa so zahtevali popravke programa, ki bo ustrezal finančnim zmožnostim Občine Moravče.
Občina Moravče je ena od soustanoviteljic javnega zavoda Knjižnice Domžale, h kateremu med drugimi spada tudi enota knjižnice v Moravčah. Izhajajoč iz ustanovitvenega odloka in novega načina financiranja, pade na občino Moravče 12% oz.11 milijonov celotnega proračuna Knjižnice Domžale za leto 2000. G. Gujtman meni, da je največja težava v tem, ker je država z novim zakonom o financiranju javnih zavodov prenesla financiranje knjižnic na občine, ki si morajo v skladu z odlokom razdeliti obveznosti med seboj. Župan Matjaž Kočar je povedal, da so bili napravljeni pozitivni premiki v enoti Moravče, odkar je mesto direktorja prevzel Gujtman, kljub temu pa omenjena vsota ni v sorazmerju z dejavnostmi Knjižnice Domžale, ki jih je deležna občina Moravče. G. župan pravi, da je problem v tem, da v občini pokrivamo stroške, ki so skupni, a služijo le Domžalam. Poleg tega vložek občine ni v sorazmerju z dejavnostmi in sredstvi Knjižnice Domžale, ki so jih deležni občani Občine Moravče. S tem denarjem bi lahko ustanovili tudi samostojno knjižnico, o kateri so leta 1995 že razmišljali. Mnenju g. župana seje pridružila tudi večina svetnikov, ki je podprla sklep, da je treba program popraviti, nato pa se bodo pogovori nadaljevali. Občinski svet je nato obravnaval problematiko delovanja Zdravstvene postaje Moravče. Dolge čakalne vrste in pomanjkanje kadra sta problema, ki se ju zaveda tudi dr. Janez Grošelj, direktor Zdravstvenega doma Domžale, ki je bil prisoten na seji. Povedal je, da je za zdravnike, ki so zaradi obvezne specializacije odsotni za krajši čas, težko najti zamenjavo. Za dva zdravnika so Moravče premajhne, saj ne ustrezajo predpisanim normativom. Poleg tega je tudi sam omejen s strani zavarovalnice, ki ne bi pokrila teh stroškov. Upa, da bo do septembra položaj splošnega zdravnika v Moravčah rešen. Do takrat pa naj bi se zapolnilo tudi mesto zobozdravnika, ki je ostalo prazno po upokojitvi dr. Serianza.V izrednih primerih se lahko pacienti obrnejo tudi na terapevte v Domžalah, ki jih ne bodo zavrnili, je obljubil g. Grošelj. Dodal je še, naj nekateri manj hodijo k zdravniku. V zadnjem deluje ravnateljica, Eva Karažija, predstavila delovanje osnovne šole do sedaj in napovedala dogodke, ki se bodo do konca šolskega leta še zgodili. Na podlagi tega je Občinski svet sprejel plan dela osnovne šole za leto 2000.
Ravnateljica je dejala, da že nestrpno čakajo na vselitev v nove prostore, saj bodo že v prihodnjem šolskem letu začeli s programom devetletke. Negativno je bila presenečena nad osmošolci, ki ne izkoriščajo ponujenih ur, ki so namenjene ponavljanju za eksterno preverjanje. Zavrnila pa je tudi vsa namigovanja o neustreznosti kadra na šoli in zaostajanju z učno snovjo.
ALEŠ VOZEL
Zimska služba v letošnji zimi
Začetni koraki z novimi izvajalci, prve izkušnje, pogledi v prihodnost
Za letošnjo zimsko službo 1999/2000 je Občina Moravče sklenila novo pogodbo za izvajanje te obvezne gospodarske javne službe. Na moravškem delu ta dela že opravlja samostojni podjetnik Marko Zupančič iz Lukovice, del občine proti dolini Save pa pokriva družba z omejeno odgovornostjo Vode iz Dola pri Ljubljani. Z obema izvajalcema je podpisana pogodba za dobo štirih let, ki zajema tudi celoletno vzdrževanje cest. Aktivnosti opravljata na vseh kategoriziranih lokalnih in ostalih občinskih javnih poteh, po katerih se odvija lokalni cestni promet. Po potrebi sta vključila v aktivnosti tudi domačine, ki predvsem pozimi s svojo opremo in dobro voljo tudi pripomorejo k boljšemu stanju na cestah. Ker je lep del slabega vremena z obilico snega in ledu že za nami, smo ju povprašali po njihovih opažanjih, prvih izkušnjah in pogledih v prihodnje zime, saj pričakujemo vse mogoče zime in s tem najrazličnejše razmere na cestah.
Iz razgovora z moravškim izvajalcem g. Zupančičem smo ugotovili, da je imel težave v pripravljalnem obdobju z organizacijo zimske službe. Težave je imel predvsem pri iskanju in urejanju primerne lokacije za deponijo peska in soli ter postavitev in manipulacijo strojne opreme za zimsko službo. Meni, da izbrana lokacija ni primerna in želi s pomočjo občine organizirati komunalni prostor bližje centra naselja Moravče, kar bo po njegovem mnenju pocenilo storitve. Pričakoval je tudi finančno pomoč s strani naročnika, saj je bila nabava nove strojne opreme zanj hud finančni zalogaj.
Razpolaga z enajstimi plugi, dvema posipalcema s pripadajočo cestno mehanizacijo. Ne strinja se z direktnim naročanjem izvajanja zimske službe s strani krajanov, ker to ni potrebno. Za to obstajajo tehnični normativi (pričetek pluženja, način posipanja, znana je kontrola stanja na cestah), kar je potrebno bolj upoštevati. Njegova dežurna služba težko sprejme preko petdeset klicev na dan. Meni, da so občani čedalje bolj zahtevni, saj naročajo tudi čiščenje snega na dvoriščih, kar ni v redu. Delo otežujejo slabo grajene ceste, na višinskih makadamskih cestah je potreben posip s traktorjem in sočasno posluženje s tovornjakom, kar draži storitve. Najbolj je obremenjena strojna oprema (verige, plugi), ki bo prej izrabljena. Nerešena odvodnjavanja, ki ustvarjajo led na takih cestah, otežujejo vzdrževanje in kvaliteten posip. Poleg nekaj graj je tudi precej pohval na do sedaj opravljeno zimsko službo, čemur se pridružuje tudi Komunalni oddelek na Občini in dodaja, da je kvaliteta storitev ostala na nivoju preteklih let. Izvajalec pravi, da ne bo obupal in bo nadaljeval začeto delo z vso resnostjo. Družba Vode, ki že nekaj časa opravlja zimsko službo v svoji občini ima že dovolj izkušenj, kar se je pokazalo pri storitvah v tej zimi tudi na savskem delu naše občine. Za moravški del ima organizirano samostojno ekipo za zimsko službo z vso tehnično opremo, ki pokriva samo ta del. Potrdil je, da je narava cest dokaj neugodna in bo vnaprej nekoliko spremenil logistiko pristopa, predvsem pluženja, da bi še povečal učinkovitost storitev. Pričakoval je slabe ceste in se na to tudi pripravil z bolj kvalitetno opremo (večdelni plugi). Ugotavlja tudi, da je potrebna takojšna sanacija odsekov, kjer ni rešeno odvodnjavanje, ker poledenelih odsekih nikakor ni možno ustrezno vzdrževati. Tudi posek vej, drevja in odstranitev kamnov ob cesti je v celoti nujna na tem delu občine. Izvajalca smo opozorili, da mora vzdrževati vse ceste enako, tudi na jugovzhodnem strmejšem delu Desna in ne samo na območju Velike vasi, od koder so prihajale pohvale občanov novemu izvajalcu. Ker se tudi tu odvijajo šolski prevozi, pa bodo potrebne tudi nujne rekonstrukcije predvsem kritičnih odsekov z vodnatimi brežinami, ki se stekajo na ceste.
Iz prvih vtisov lahko ugotavljamo, da smo se pravilno odločili za zamenjavo izvajalcev za vzdrževanje občinskih cest, vendar pa nas čaka še veliko dela in bomo morali s skupnimi močmi še precej postoriti, da bomo dosegli zadovoljivo stanje cest do zadnje domačije v občini.
M.BRICL
Moravske doline
Pet minut s svetnikom Janez Cerar,
svetnik Občinskega sveta Moravče, kandidiran na listi Združene liste socialnih demokratov
Janez Cerar je prvih šest let otroštva preživel pri teti v Prikrnici. Pri dvajsetih so ga lepota krajev, prijazni ljudje in teta, ki mu je podarila parcelo, da si je lahko zgradil dom, privabili nazaj. Hišo, v kateri živi z ženo, hčerko in sinom gimnazijcem, ima na sončnem pobočju s čudovitim razgledom na Moravsko dolino, z Vrhpoljem in Javorščico v ozadju. Zaposlen je v trezorju Nove Ljubljanske banke.
Probleme in težave pa tudi privlačnosti, zanimivosti in prednosti Moravske doline spoznava že 30 let, saj je bil v sedemdesetih in osemdesetih letih v svetu nekdanje krajevne skupnosti Moravče ter v gradbenih odborih za ceste in telefon.
Na vprašanje, če se kot edini predstavnik Združene liste socialnih demokratov v občinskem svetu, počuti osamljenega, odgovarja: ..Počutil bi se že bolje, če bi nas bilo več. Le na ta način bi občino še bolj približali potrebam krajanov. Naša stranka namreč zahteve občanov postavlja v ospredje; pred ukaze vrhov političnih strank ali posameznikov. Drugače pa se v občinskem svetu dobro počutim. Z županom ter s svetniki drugih strank in samostojnih list hitro pridem do soglasja, če gre za reševanje praktičnih, življenjskih, perečih in razvojnih problemov v občini. Tako smo se dogovorili tudi za izhajanje občinskega glasila, ki nas bo medsebojno še bolj informiralo. Zato sem se rade volje odzval, da postanem član časopisnega sveta. Ker je mnogim to skoraj edini časopis, se bomo trudili, da bi bil še bolj pester in zanimiv. Prek časopisa bodo tudi naši potomci lahko videli, kaj se je v naših krajih dogajalo. „
Janez Cerar se v občinskem svetu še najbolj posveča vsakdanjim težavam krajanov. Ena teh je oskrba s pitno vodo. V nekaterih krajih so zaradi težav z vodovodi pogoste omejitve porabe le-te in jo vozijo v cisternah. V višje ležečih hišah pa so pipe občasno celo suhe. Druga je urejanje cest, bankin in pločnikov, tretja je odvoz odpadkov. Če želimo urejeno okolje, je treba poskrbeti za urejen odvoz smeti, da se kupi odpadkov, včasih celo nevarnih in strupenih, ne kopičijo v gozdovih, globelih, potokih in ob poteh. Zavzema se tudi za pocenitev avtobusnih mesečnih vozovnic za dijake in študente. Ti so, v primerjavi z meščani, prikrajšani že z dolgotrajno vožnjo v Ljubljano, redkimi avtobusnimi progami in z voznim redom, ki ni prilagojen njihovim potrebam. „Ker sem v občinskem svetu v opoziciji, sem bolj kritičen do porabe občinskega denarja. Pri tem se vedno vprašam, kako bi z denarjem čim bolje in čim učinkoviteje zadovoljili potrebe čim več občanov. S tega vidika se mi zdi nepotrebno podpisovanje koalicijske pogodbe med SLS, SDSS in SKD v naši občini. Rezultat te pogodbe sta tudi dva podžupana, ki sta dodatno plačana iz občinskega proračuna. Mislim, da sta za tako majhno občino dva podžupana preveč. Povrh vsega pa se mi zdi podpisovanje pogodb v občini nesmiselno tudi zaradi načina, kako bi morali svetniki v občinskem svetu priti do odločitev. Prednostni vrstni red gradenj, dotacij, investicij ali popravil bi moral v občini temeljiti na trezni, strokovni in preudarjeni odločitvi, ne pa na podlagi koalicijskih pogodb za nekaj let vnaprej. V občini bi se morali ukvarjati s problemi ljudi, ne pa z visoko državno in morda celo zakulisno politiko, kot se jo gredo slovenske stranke v parlamentu! „ je direkten Janez Cerar. Presenečen je tudi, ker občinska uprava, ki je sicer strokovno usposobljena, ne vztraja pri izpolnjevanju pogodbe za nekdanjo Rašico. Pogodba je obetala izobraževalno središče za varilstvo, zdaj pa je tam skladišče odslužene gradbene mehanizacije in železja, ki Moravčam in Moravčanom ne more biti v čast in ponos.
Bojana Dorič
Občni zbori Gasilskih društev
Prostovoljna gasilska društva GZ Moravče so v februarju na rednih letnih občnih zborih ocenila delo v preteklem letu in sprejela programe dela za leto 2000. 6. februarja so imeli občni zbor gasilci PGD Peče, 12. februarja PGD Moravče, 13. februarja PGD Vrhpolje, 19. februarja PGD Velika Vas in 20. februarja PGD Krašce. Skupne značilnosti in ugotovitve vseh občnih zborov so naslednje:
• V letu 1999 so bili vsi požarni okoliši v občini Moravče varni; statistika beleži le štiri manjše požare, ki pa niso povzročili večje materialne škode. Več dela so imeli gasilci pri odstranjevanju podrtega drevja zaradi snežnih padavin.
• Vsi poveljniki so v poročilih poudarili, da je stopnja osebne in skupne odgovornosti do varstva pred požari iz leta v leto večja. To je rezultat načrtnega preventivnega delovanja gasilcev v vseh društvih. Pri tem je izredno pomembno izobraževanje od najmlajših do najstarejših članov. Že pri pionirjih - gasilcih se izoblikuje prvi odnos do nevarnosti, povezanih z ognjem, in to je najboljša "naložba".
• Skrb za mlade gasilce in strokovno usposabljanje sta strateški nalogi vseh društev.
• Kvaliteta dejavnosti v mesecu požarne varnosti je iz leta v leto boljša.
• Društvene vaje in tekmovanja na vseh ravneh so vedno bolj zahtevne, saj od vseh gasilcev zahtevajo ne le dobro psihofizično kondicijo, ampak tudi vedno več strokovnega znanja.
• Število članstva ostaja približno enako. Po podatkih tajnikov društev je v vseh društvih 610 članic in članov, vključno z mladimi člani.
• Finančnih sredstev je iz leta v leto manj, osebna in skupna oprema pa je vedno dražja.
V letu 2000 bodo društva nadaljevala z izobraževanjem članic in članov, s pripravami in udeležbo na tekmovanjih. V letošnjem letu bomo ob nabavi nove opreme nabavili osebno opremo. PGD Moravče, ki letos praznuje 100-letnico, bo pripravilo letošnjo osrednjo gasilsko slovesnost. Po programu, predstavljenem na občnem zboru, bo glavna prireditev 13. avgusta z gasilsko parado, izročitvijo novega avtomobila in veselico. Ob tej priložnosti bodo izdali tudi poseben bilten. PGD Peče bo v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, ki pa bodo zelo skromna, nadaljevalo z gradnjo večnamenskega objekta za potrebe gasilstva, športa in rekreacije. V letu 1999 so gasilci in člani Športno - kulturnega društva z več kot 1000 prostovoljnimi delovnimi urami "dvignili" objekt iz temeljev in ga tudi pokrili. PGD Krašce, PGD Vrhpolje in PGD Velika vas bodo v letu 2000 poleg rednih aktivnosti opravile več vzdrževalnih del na gasilskih domovih. Tako bodo v Veliki vasi dogradili podstrešje doma, na Vrhpolju bodo prepleskali vse lesene površine in uredili vhod v garažo, v Krašcah pa bodo zavarovali okna.
B.BRVAR
6
Novice iz
Varnostne razmere  v Občini Moravče v letu 1999
V Sloveniji so se lani varnostne razmere precej poslabšale. Število kaznivih dejanj seje povečalo za 13%, raziskanost pa zmanjšala in znaša 46%. Varnost v cestnem prometu se je poslabšala na vseh področjih. Zgodilo se je kar 6929 prometnih nesreč, kar je za skoraj 20 % več kot v letu 1998. Za posledicami prometnih nesreč je umrlo 335 ljudi ali 23 več kot v letu 1998. Število hudo poškodovanih pa se je povečalo za neverjetnih 110%. Za nekaj manj kot 3% se je povečalo tudi število kršitev javnega reda. Zanimalo nas je, ali se je varnost življenja in premoženja poslabšala tudi v občini Moravče. O tem sem se pogovarjal z vodjem policijskih okolišev Moravče in Črni graben, z g. Markom KLADNIKOM, ki je predstavil podatke za leto 1999. Obseg kriminalitete se je tudi na območju občine Moravče povečal, in sicer kar za 14% v primerjavi z letom 1998. Policija je evidentirala 65 premoženjskih kaznivih dejanj in le 1 kaznivo dejanje ogrožanja varnosti. Storilci 30 kaznivih dejanj so bili že odkriti, 36 kaznivih dejanj pa je še neraziskanih. Raziskanost (45,5%) je torej enaka raziskanosti za celotno Slovenijo. Med drugim je policija raziskala dva vloma, in sicer na bencinskem servisu v Moravčah in vlom v trgovino Napredek Moravče. Primerjava kaznivih dejanj na število prebivalcev pa kaže, da je občina Moravče še vedno razmeroma zelo varna občina, saj pride v Sloveniji na 1.000 prebivalcev 32 kaznivih dejanj, v občini Moravče pa nekaj manj kot 15 kaznivih dejanj. Število kršitev javnega reda in miru se je v občini Moravče lani v primerjavi z letom 1998 zmanjšalo za 4%. Sodniku za prekrške je policija podala 49 predlogov, od tega 48 zaradi kršitve Zakona o javnem redu in miru in 1 predlog zaradi kršitve Zakona o tujcih. Večina kršitev javnega reda in miru, 95%, se zgodi v zasebnih prostorih in le 5% na javnem kraju, predvsem v gostinskih lokalih.
/-\
Dogodki v mesecu marcu
1.marec VLOM V VIKEND V GORI PRI PEČAH;
PP Domžale je bila po telefonu obveščena, da je bilo vlomljeno v vikend v naselju Gora pri Pečah. Policisti so na kraju ugotovili, da je do sedaj še neznani storilec iz vikenda odnesel več kosov orodja in gradbenega materiala. Lastnik je oškodovan za okoli 15.000,00 SIT. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil o storilcu. 21 marec LAŽJA PROMETNA NESREČA, Policisti PP Domžale so dobili sporočilo, da je na regionalni cesti med Moravčami in Drtijo prišlo do prometne nesreče. Policisti so na kraju ugotovili, da je prišlo do prometne nesreče z materialno škodo zaradi nenadnega zaviranja. Povzročitelju je bila izrečena denarna kazen. 25.marec POŽAR;
Policisti PP Domžale so bili obveščeni, da je prišlo do požara lesenega gospodarskega poslopja v bližini naselja Hrastnik. Policisti so na kraju ugotovili, da je prišlo do požara iz do sedaj še neznanega vzroka. Vzrok in ostale okoliščine policisti še ugotavljajo. Lastnik je pri požaru utrpel škodo, ki znaša okoli 5.000.000,00 SIT. 27marec PROMETNI DOGODEK, V policijski pisarni Moravče se je zglasil občan in povedal, da je v jutranjem času na cesti med Drtijo in Zagorjem zbil srno, pri tem pa je na njegovem vozilu nastala materialna škoda, srna pa pri tem ni utrpela poškodb.
PRIMERJALNI GRAFIKON KAZNIVIH DEJANJ, PREKRŠKOV, PROMETNIH NESREČ IN KRŠITEV CPP ZA LETI 1998 IN 1999
Varnost na cestah v občini Moravče se je v primerjavi s prejšnjim letom poslabšala, statistično za 18%. Zgodilo se je 52 prometnih nesreč, prejšnje leto pa 44. En udeleženec je umrl, 8 je bilo telesno poškodovanih, v 43 primerih pa se je na srečo končalo le z materialno škodo. Pet udeležencev prometnih nesreč je bilo pod vplivom alkohola. V povprečju so ga imeli v krvi kar 1,87 promila (v letu 1998 je znašalo povprečje 1,48 promila).
Glavni vzroki prometnih nesreč so že nekaj časa isti: neprimerna hitrost, nepravilna smer in stran vožnje ter alkohol. Število kršitev cestnoprometnih predpisov seje v letu 1999 zelo povečalo v primerjavi z letom 1998. Policija je ugotovila kar 273 kršitev ali 70% več kot leto prej. Podatek kaže tudi na večjo skrb policije za varnost vseh udeležencev na cestah v moravški občini.
G. Kladnik je zatrdil, da bo policija tudi v prihodnje storila vse, kar je v njeni moči, da se število negativnih pojavov ne bi povečevalo.Končni rezultat pa je odvisen predvsem od občanov samih, ki lahko največ storijo za svojo varnost in varnost svojega premoženja.
B. BRVAR
Taborniki v živalskem vrtu
V soboto,1. aprila, so se najmlajši taborniki pod vodstvom vodnikov odpravili v živalski vrt. Zbrali so se ob 9. uri pred taborniško sobo. Čakal jih je kombi in dva osebna avtomobila. Najprej so se odpeljali na Vrhpolje, kjer se jim je pridružila skupinica medvedkov in čebelic, nato pa so se odpeljali proti Ljubljani.
V živalskem vrtu jih je čakala vodička Vanja. Ogled živali so začeli pri morskemu levu. Vanja jim je povedala nekaj zanimivosti o njem. Pot jih je vodila naprej do tigrov. Imeli so srečo, da so videli, kako se je tiger Ben kopal v jezeru. Spoznali so tudi družino šimpanzov. Najbolj všeč jim je bil mladiček, ki jih je radovedno opazoval. Po ogledu medvedov so pohiteli nazaj k morskemu levu, ki je dobil zajtrk. Akrobatska predstava leva je bila zelo zanimiva in predvsem mokra. Ker je začelo rahlo deževati, so pohiteli v brlog s kačami. Po uvodni razlagi, so lahko poslušali sikanje kač in preštevali njihove zobe, najbolj pogumni pa so sijih dali za vrat. Njihovo raziskovanje je prekinil močan dež in odpeljali so se proti domu.
Med potjo so se ustavili v McDonaldsu v Domžalah, kjer so imeli zasluženo malico. Čeprav so bili nekateri že večkrat v živalskem vrtu, je bil ogled vseeno zanimiv in poučen.
NINA
7
ROMAN SERI AN Z, višji dentlst
Poznamo ga kot našega dolgoletnega zobozdravnika, človeka pri katerem se je že samo ob srečanju z njim marsikdo spomnil na svoje zdravstveno stanje zob.
Svojo bogato prepleteno poklicno pot je sedaj zaključil in se upokojil. Verjetno bomo za to spoznanje potrebovali še malo časa, kajti kljub temu, da smo ljudje znani kot prilagodljiva bitja, je izrek "navada je železna srajca", zelo resničen in oprijemljiv.
Leta 1945 - 1951 je bil s starši izgnan v Avstrijo. Po vrnitvi domov je gimnazijo obiskoval v Mariboru, študij pa je nadaljeval v Ljubljani.
Gospod Serianz. kako ste se odloči/i za ta poklic?
Že moj oče je opravljal poklic zobozdravnika. Se pravi, da mi je to
»domače«, zato sem pri tem tudi vztrajal. Seveda pa sta se moje
kopičenje radovednosti in zanimanje za to vrsto stroke povečevala,
zato odločitev glede poklica ni bila težka.
Kjeje bilo vaše prvo delovno mesto? Ali se spominjate svojega
mentorja ali predhodnega kolega?
Leta 1963 sem prišel v Domžale, od tam pa v Moravče, kjer sem
svoje delo nadaljeval vse do upokojitve. Ko sem prišel v zobno
ordinacijo, sem bil postavljen pred dejstvo. Moral sem kar začeti z
delom. Praktično delo ti prinese veliko potrebnih izkušenj in razširi
obzorje znanja. Mentorjev v tistem času ni bilo, zato sem se moral
tega izreka močno oklepati.
Kajjebiloza vas ti. najtežji oreh v tem poklicu?
Dolga čakalna vrsta pacientov je pomenila največjo obremenitev
tako zame kot za paciente. Toda vse to je resnično trd oreh, ki bi ga
morali streti skupaj s kadrovsko politiko.
Se vam zdi. da je osveščenost ljudi v smislu preventive ali kurath/e v stomatologiji večja danes kot pa v nekdanjih časih? Danes imajo ljudje radi lepe in zdrave zobe, vendar pa to ne pomeni, da je osveščenost dosegla optimalno mejo. Večina skrbi za lep zunanji izgled zob, pri tem pa pozablja, da morajo biti zobje tudi zdravi. Mnogi še vedno nimajo časa, da bi si negovali zobe ali pa se jim to zdi nepotrebno ali celo pretirano. Ta zavest je nekako najbolj zakoreninjena na podeželju, medtem ko v mestnem okolju skrb za negovane zobe ni povsem zanemarljiva, kajti tudi to je eden izmed dejavnikov, ki vpliva na medsebojni odnos ljudi. Novosti s časom prihajajo, verjetno tudi v stomatologiji. Kakšne so in kako so vplivale na vaše delo?
Vsaka novost seveda v pozitivnem smislu, je dobrodošla. Predvsem novosti na področju nove stomatološke opreme, ki so pripomogle k lažjemu, hitrejšemu in zanesljivejšemu delu. Včasih so bili vrtalniki za zobe na nožni pogon, danes je vse to vodeno s pomočjo električne energije. Seveda pa se novosti niso uvajale le pri opremi, pač pa tudi pri materialu, ki je namenjen zdravljenju zob. Kako ste zadovoljni z opremo v zobni ordinaciji v ZD Moravče? Oprema je dobra, vendar je ves čas »s polno paro« v teku, zato bi bilo po enajstih letih potrebno kaj zamenjati, npr. stol, kompresor na suh zrak, ki ga je leta nazaj financiralo podjetje Termit,... Otroških zobozdravnikov se je v Moravčah zamenjalo že nekaj. Ali ste svoje delo imeli povsem ločeno ali ste s kolegi sodelovali tudi na področju otroškega zobozdravstva? V letih 1963 pa nekako do leta 1975 so bile ambulante polivalentne, kar pomeni, da smo izvajali zobozdravstvene storitve ofokom in odraslim v isti ambulanti in jih je izvajal isti zobozdravnik. Dva do trikrat tedensko smo delali kot šolski zobozdravniki. V šolo na Vrhpoljah smo hodili z opremo, ki jo je bilo tedaj moč nositi s seboj (nožni vrtalnik, različni instrumenti, ipd). Šele po letu 1975 se je delo v ambulanti razdelilo na otroško zobozdravstveno ambulanto in ambulanto za odraslo populacijo.
Kaj menite, da v Moravčah manjka zobozdravstvu za nemoteno in čimbolj adekvatno delo? Zmanjšana čakalna doba. Dr. Geričevi bi zavarovalnica morala omogočiti večje možnosti za obravnavo tudi odrasle populacije, kar bi pripomoglo k temu, da bi se delo nekoliko porazdelilo in bi ljudje bistveno manj čakali na zdravljenje v naši ambulanti. Verjetno boste zdaj imeli na voljo več prostega časa. Ste že razmišljali, kako ga boste izkoristili?
Že od nekdaj se rad ukvarjam z ribolovom in rad hodim v hribe. Ker mi sedaj resnično ostane več prostega časa, ga bom lahko v večji meri namenil svojim »konjičkom«. Veliko je hribov, tudi v Moravski dolini, ki jih še nisem utegnil spoznati, zato bom skušal sedaj čimveč tega nadoknaditi.
Ste kdaj pomislili, da bi v življenju ubrali kakšno drugo pot? Zelo rad sem opravljal svoje delo, zato o drugem poklicu nisem razmišljal. Kadar ima človek preveč dela, ko se nanj zgrne vse več in več stvari, postane slabe volje, razdražljiv in v mislih se večkrat vpraša, le zakaj ni ubral kakšne lažje poti. V takšnih primerih sem tudi jaz pomislil na to, a ko se je vsa ta vznemirjenost in jeza pomirila, so me navadno tudi takšni pomisleki zapustili. Imate kakšno sporočilo predvsem za svoje paciente, kijih menjava zobozdravnika zelo skrbi?
Vedno mi je bilo hudo, ker mi je za preventivno delo zmanjkovalo časa. Vendar se moramo zavedati, da je le-to zelo pomembno, kajti s pravilno in zadostno nego zob lahko preprečimo marsikatero nevšečnost in bolečino. Zato želim ob tej priložnosti še enkrat vsakega posebej opozoriti na to, kajti vsak posameznik lahko največ naredi zase in za svoje zdravje.
GORjUP
Dragi krajani, če vas za potepuške pse skrbi, pri Termitu nekdo zanje poskrbi. P.S.: Nekaj moraš delati.
Čas neutrudno beži,
pa vendar smerokazov oz. krajevnih oznak za Katarijo še vedno ni. Pristojni za to, podvizajte se, turisti bi radi na Katarijo prišli, najraje tako, da ne bi zgrešili poti!
■ Težko do odvoza smeti smo prišli, katerega si kljub odloku bojkotiral ti, sedaj pa okrog hiše nametal si smeti. Morda se tebi samoumevno zdi, nam, ki to gledamo, pa prav nič všeč ni, uradnih ukrepov pa tudi ni. Zato zamislite se vsi!
8
Novice iz
DRŽAVNE KMETIJSKE INTERVENCIJE (podpore) v letu 2000
V letu 2000 država na osnovi Uredbe o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane v letu 2000 (Url.RS št. 27, z dne 28.3.2000) namenja naslednje finančne intervencije (omenjeni so le tiste intervencije, ki jih najpogosteje koristi večina kmetij v Občini Moravče).
VRSTE INTERVENCIJ:
A. PODPORE ZA POSAMEZNO ŽIVAL
1. PREMIJA ZA KRA VE DOJILJE v višini 8.000 SIT na žival.
2. PREMIJA ZA REJO OVC za prirejo mesa -2.500 SIT na žival.
3. PREMIJA ZA REJO OVC za prirejo mleka -2.000 SIT na žival.
4. PREMIJA ZA REJO KOZ - 2.000 SIT na žival.
5. PREMIJE ZA KOBILE -18.000 SIT na žival.
6. PREMIJA ZA MESO v višiniprirasta od J. julija - 40.00 S/T oz. 25.00 SIT/kg oz. 18.000 SIT na bika.
B. PODPORE OZ. NEPOSREDNA PLAČILA NA POVRŠINO:
1. PODPORE ZA POLJŠČINE:
- krušna žita v višini 54.000 SIT/ha.
- druga žita (koruza za silažo in zrnje, ječmen...) 27.000 SIT/ha.
2. PODPORA na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo in kmetijska zemljišča:
- gorsko - višinska območja in strme kmetije 6.000 SIT/ha
- vsa druga območja z omejenimi dejavniki (gričevnato hribovita, kraška in druga območja) 11.000 SIT/ha.
Pogoji za uveljavljanje posameznih podpor so objavljeni v Url. RS št. 27, z dne. 28.3. 2000, in Kmečkem glasu.
Obrazec /'Osnovni obrazec o kmetijskem gospodarstvu). informacije v zvezi z izpolnjevanjem obrazcev in ostalimi pogoji boste dobili na sestankih, kijih bo organizirala Kmetijska svetovalna služba Moravče. Organizirani bodo v mesecu maju. Natančen datum in čas sestankov bosta objavljena na oglasnih mestih: Kmetijske svetovalne službe Moravče, Občine Moravče. Kmetijsko gozdarske zadruge Moravče. KS (Moravče, Vrhpo/je. Velika vas. Peče in Dešen) in zbiralnic mleka (Krašče. Selo, Tustanj Češnjice. Zg. Koseze in Imenje). Za uveljavljanje neposrednih plačil po površini, mora imeti
kmetija oz. nosilec kmetijskega gospodarstva veljaven posestni list in kopijo katastrskega načrta za vse površine, za katere boste uveljavljali neposredna plačila. Če teh dokumentov nimate, jih dobite na Geodetski upravi v Domžalah (rok za izdajo teh dokumentov je 15 dni od dneva naročila). Predlagamo vam, da si zgoraj navedene dokumente preskrbite, preden vložite zahtevek. Vlagatelj zahtevkov je lahko v vašem imenu Kmetijsko gozdarska zadruga Moravče, z.o.o.. Vegova 7. Origanalni obrazec (Osnovni obrazec o kmetijskem gospodarstvu), kopijo obrazca in podpisano pooblastiloje potrebno dostaviti najkasneje do 22. maja 2000do 12.00ure.
J OCEPEK
Znova povorka na kmečkem prazniku v Moravčah
Kot ste mogoče že zasledili bomo v letošnji kmečki praznik, ki bo v nedeljo, 30. julija, znova vključili tudi povorko kmečkih del in običajev. Ta povorka pa organizatorju DPM Moravče pomeni ogromen zalogaj, ki ga brez pomoči drugih ne moremo izpeljati. To je bil vzrok, da smo v četrtek, 30. marca, sklicali sestanek skoraj vseh društev in organizacij v naši občini. Poleg želje po pomoči drugih nas je k temu sestanku napeljala predvsem želja po sodelovanju in boljšemu poznavanju med društvi. Društvom ponujamo sodelovanje na povorki, tako da na njej prikažejo kakšen kmečki običaj ali pa se na kak drug način predstavijo ostalim Moravčanom in obiskovalcem, ki jih še ne poznajo (pevsko društvo lahko npr. kakšno zapoje na vozu). Na sestanek smo povabili 30 društev ter krajevnih skupnosti in nekaj posameznikov. Sestanka pa seje udeležilo le 8 povabljenih. Prišli so predstavniki KS Dešen in Moravče, KID Limbar, Planinskega društva Moravče, Mešanega pevskega zbora DU Moravče in DU Moravče ter Športno kulturnega društva Peče. Vsi so nam obljubili pomoč ter zelo verjetno tudi sodelovanje na povorki. Skupaj pa smo prišli do marsikatere ideje za povorko in spremljajočo razstavo v Kulturnem domu ter kulturni program. Sodelovanje so nam že obljubili tudi člani Turističnega društva ter SK Termit Moravče. Ponovni sestanek bomo sklicali sredi maja in vam tako ponudili še eno možnost da se odločite za sodelovanje in tako izkoristite odlično priložnost, da se predstavite tudi drugim. Nam pa boste s sodelovanjem pomagali pri organizaciji še ene prireditve v Moravčah, ki vsako leto pritegne veliko obiskovalcev, ki se zato še rajši vračajo v Moravče. Glavnina povorke pa bodo kot običajno vasi, ki se bodo kot pred leti predstavile vsaka s svojim običajem. Zato vas prosimo, da se nam že vnaprej najavite na tel. 7231 -969 (Petra) ali 7231 -284 (Franci) ali pa kateremukoli članu našega društva. Lahko pa se oglasite na našem naslednjem sestanku.
ki bo 6. maja ob 21 h v sejnih prostorih nad Napredkovo trgovino v Moravčah.
Da pa ne boste mislili, da v DPM Moravče celo leto mislimo le na kmečki praznik, naj dodam, da nas 14. maja čaka sodelovanje na 32. kongresu ICAR na Bledu. Sodelovali bomo na »Povorki kmečkih običajev« s prikazom prevažanja kremenčevega peska, s katerim so si naši kmetje v preteklosti služili dodatni kruh, ter s prikazom žganjekuhe. Zato vse vabimo, da si prireditev na Bledu ogledate. Mi pa vam obljubljamo dobro promocijo Moravske doline.   P. J.
Akcije »Očistimo našo dolino« že potekajo
Po prvih informacijah, ki smo jih prejeli na Turistično društvo Moravče, očiščevalne akcije v občini Moravče potekajo že ves mesec april. Med prvimi so se v akcijo vključi otroci podružnične šole Vrhpolje in ŠD Peče. Lovska družina je gozdove čistila 8. aprila, ko je bila organizirana akcija vseh lovcev po Sloveniji. 15. aprila so se s črnim odlagališčem v Hribcah spopadli, taborniki, planinci, člani turističnega društva in podeželske mladine, ternekaj posameznikov. Mlajši taborniki so pobrali smeti ob najbolj prometnih vpadnicah v Moravče, ob cesti proti Krašcam in Drtiji. Ravnateljica OŠ Jurija Vege je povedala, da nameravajo učenci očistiti smeti center Moravč in vse poti, ki vodijo v bližnje vasi in naselja. Ribiči so čistili brežino Drtijščice in predele ob glavni cesti od Plesa do Termita. Osem udeležencev akcije je nabralo 15 velikih plastičnih vreč smeti, med katerimi je bilo največ različne plastične embalaže in pločevink različnih pijač. Več o akcijah boste prebrali v naslednji številki.
Milena Smolnikar
Moravske doline
9
Za čisto in zeleno okolje!
Pod tem geslom se vsako pomlad organizirajo očiščevalne akcije, ki jih organizirajo razna društva ali krajevne skupnosti. Prav tako je Javno komunalno podjetje Prodnik v okviru spomladanskega kosovnega odvoza odpadkov odpeljalo 330 m.3 gospodinjskih kosovnih odpadkov.
Kljub temu pa smo vsak dan priče brezvestnemu odlaganju odpadkov ob cestah, v gozdovih, po travnikih in globelih. Vsa prizadevanja se tako v nekaj dneh izjalovijo in naše okolje je marsikje podobno mestu na fotografiji. Takšen je nivo naše kulture in brezvestnega odnosa do sočloveka in narave. V preteklem letu je bil ob gozdu pri pokopališču v Moravčah postavljen zabojnik za odpadke, v katerega bi lahko posamezniki, ki bi sicer odvrgli smeti v gozd, odložili vrečko s smetmi. Očitno smo od občanov pričakovali preveč, saj smeti odmetavajo poleg kontejnerja, ki je v neposredni bližini pokopališča in mrliške vežice.
Ponovno želimo opozoriti na spoštovanje odloka o odvozu komunalnih odpadkov, ki določa, da je odvoz komunalnih odpadkov uveden na celotnem območju občine Moravče, brez izjem. Vsak posameznik je dolžan sporočiti Javnemu komunalnemu podjetju Prodnik Domžale, Savska 34, podatke o površini stanovanjske hiše, ki je zaenkrat še osnova za obračun odvoza komunalnih odpadkov. Z izvajalcem odvoza pa se je dolžan dogovoriti tudi o mikrolokaciji zabojnika za smeti, od koder bo mogoče s specialnim vozilom odpeljati smeti. Občani, ne čakajte na poziv Občine, ampak se takoj organizirajte in nabavite v dogovoru z JKP Prodnik tipsko posodo za odvoz gospodinjskih odpadkov. Ne želimo ocenjevati velikosti posameznih hiš in podatke o površini posredovati izvajalcu odvoza komunalnih odpadkov.
Dejstvo je, da črna odlagališča odpadkov rastejo kot gobe po dežju, tudi zaradi tega, ker nekateri občani niso prijavili odvoza komunalnih odpadkov. Če želimo, da bo Moravska dolina lepa in privlačna za turiste, potem moramo najprej rešiti ta problem, šele potem je smiselno vlagati večja sredstva v promocijo turizma, ki naj bi bila ena od pomembnejših gospodarskih panog v občini Moravče. Tako bo Občina Moravče sredstva, ki jih namenja za odstranjevanje smeti, lahko namenila za druge namene, kjer sredstev primanjkuje.
Milan Brodar
Kam se odtekajo vode iz jam?
Voda skozi razpoke polzi v notranjost masiva, pada skozi brezno, ki jih je ustvarila z raztapljanjem kamnin in po potovanjih po temačnih poteh ponovno privre na dan. Če kraški masiv vode ne filtrira, voda ponovno privre na dan. Še tako nepomembno brezno ne vodi v središče zemlje ali pekel. Nekateri izviri se uporabljajo kot zajetja pitne vode. Tudi v Moravski občini je kar nekaj jam, ki so svoje čase, nakatere pa še, služile kot odlagališče odpadkov. Pred dnevi sta se predsedniku Alešu Stražarju iz Jamarskega društva Simona Robiča iz Domžal pridružila moravški župan in referent z oddelka za komunalne zadeve in urejanje okolja Občine Moravče. Skupaj smo si ogledali nekaj jam v Javoršici.
Jamarji se ne ukvarjajo samo z raziskovanjem jam, temveč tudi z varovanjem naravne in kulturne dediščine. Podrobneje smo si ogledali eno izmed jam, ki je v neposredni bližini poti. Je lijakaste oblike in zelo občutljiva za onesneževanje. Po spustu v jamo smo v njej zagledali velik kup organskih in anorganskih odpadkov (trupla govedi, psov, mačk in različne plastične izdelke), zaznaven pa je bil tudi močan vonj, ki ga spremlja proces razkrajanja. Jamo bi bilo potrebno čimprej očistiti in vhod v jamo zaščititi pred odlaganjem odpadkov in nesrečami. Med ogledom smo ugotovili, da se mnogi ljudje še ne zavedajo, kaj pomeni onesnaževanje okolja, ki ima v različnih oblikah lahko usodne posledice na zdravju ljudi in živali, predvsem pa je v nevarnosti pitna voda.
F.K.
Očiščevalna akcija v Krajevni skupnosti Peče
V soboto, 25. marca, je v KS Peče potekala akcija čiščenja travnikov, gozdov, bregov potokov in obcestnih mej. Akcijo sta organizirala Prostovoljno gasilsko društvo Peče ter Kulturno in športno društvo Peče, sodelovali pa sta tudi Ribiška družina Bistrica in Lovska družina Moravče. Skupaj se je akcije udeležilo kar 27 krajanov, največ seveda članov obeh omenjenih društev.
V akciji smo pobrali odpadke ob potoku Drtijščica od izvira do Judeža - Ples, od izvira potoka Žvirca do izliva v Drtijščico in ob cestah Peče - 336, Križate - 336 ter ob cesti 336 od meje z Občino Zagorje do Judeža - Ples v skupni dolžini 6,4 km. Za odvoz sta poskrbela Občina Moravče in Komunalno podjetje.
D.Brvar
Vsako leto med udeleženci akcije prevladujejo "mladi ekologi", ki se že dobro zavedajo, da je naravo treba spoštovati in da je zato skrb za okolje še kako pomembna.
10
Novice iz
Z?OA7? krajanov v Krajevni skupnosti Velika vas »oživel«
Prav na materinski dan, 25.marca, je Dom krajanov v KS Velika vas na Hribu po dolgem času ponovno oživel. Za ta dan so nam otroci pripravili zelo pester kulturni program. Otroci so pridno hodili na vaje in se učili programa, ki ga je pripravila Urška Zorko. Prav tako so sami izdelali lične voščilnice za vse mamice. Tudi okrasitev dvorane je bilo njihovo delo.. Vsaka mamica pa je poleg I voščilnice ob vstopu v dvorane iz nežnih otroških rok prejela i tudi nageljček. Dvorana se je | počasi, a vztrajno polnila, otroci pa so polni strahu in treme čakali na nastop in iskrivih oči gledali proti vhodu v dvorano, če sta njihova mamica in očka že prišla, da | ga slišita, kako bo zapel ali deklamiral svojo pesmico. V pisanem šopku programa so se zvrstili otroci različnih starosti, od najstarejših pa do najmlajših dveh - še ne šestletnega Domna in prav toliko starega Borisa. Prijetno vzdušje v dvorani se je po končanem programu še nadaljevalo ob pogostitvi, ki jo je pripravila krajevna skupnost ter ob prijetnih zvokih harmonike, na katero je igrala in iz nje izvabljala prijetne melodije Lidija Virant iz Iga. Hvala vam, otroci, za vaš trud in lepo pripravljeno prireditev, ki nam je še kako popestrila sivi vsakdan in prekrila sledi prehitrega tempa življenja, hvala svetu KS za pogostitev in nenazadnje hvala vsem, ki ste se tega sobotnega večera vzeli čas ter ga preživeli v prijetni družbi naših otrok in sokrajanov.
Ivica Zupančič
Po pevsko znanje na Jezersko
V letošnjem marcu smo se članice Dekliškega pevskega zbora Kulturnega društva Tine Kos Moravče, s svojim zborovodjem odpravile na ti. študijske dneve oz. intenzivne vaje, ki so potekale od petka zvečer do nedelje popoldan. Za letošnje intenzivne vaje smo si izbrale Jezersko, idilično turistično vasico v objemu mogočnih, s snegom odetih planin. Veselo razpoložene smo v večernih urah prispele v hotel Planinka, kjer smo bile nad prijaznim sprejemom hotelskega osebja ter toplino hotela prijetno presenečene. Po namestitvi v lepo urejenih sobah in po okusni večerji je sledila že prva skupna vaja vseh štirih glasov. Sončno sobotno dopoldne in popoldne pa je bilo namenjeno vajam po posameznih glasovih, nedeljsko dopoldne pa ponovno skupnim vajam. Čeprav smo imele med vajami malo prostega časa, smo si vseeno uspele ogledati prijetno okolico in se podale tja do jezera, ki je bilo še pokrito s tajajočim se ledom. Del prostega časa pa smo preživele v prijetnem klepetu po sobah, saj smo za prijetno vzdušje in dobro voljo v zboru poskrbele prav vse članice zbora, skupaj z neutrudnim zborovodjem. Polne prijetnih občutkov, da smo se na letošnjih intenzivnih vajah veliko naučile in si s tem pridobile dovolj znanja, ki smo ga, vsaj upam, s pridom uporabile na naših nastopih v mesecu marcu (40.območno srečanje odraslih pevskih zborov v Mengšu, slavnostna akademija ob občinskem prazniku v Moravčah ter sodelovanje na proslavi ob občinskem prazniku Občine Dol pri Ljubljani v Zagorici). Poslovile smo se od prijaznega osebja hotela Planinka z željo, da to ni bil naš zadnji obisk pri njih. V popoldanskih urah nedelje pa smo se vrnile med svoje domače. Lepo je oditi kamorkoli, da se duša razvedri in ušesa počijejo, pa vendar seje še lepše vrniti domov.
Ivica Zupančič
Tamburaški orkester Vrhpolje na reviji tamburašev Slovenije
Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je na 20.srečanje tamburašev Slovenije povabil 16 tamburaških in mandolinskih orkestrov iz Slovenije in zamejstva. Med izbranimi smo bili tudi tamburaši iz Vrhpolj, kar je za naš orkester lepo priznanje. Revija je bila 25.marca 2000 v Domu II.slovenskega tabora v Žalcu. Tonske vaje so se začele ob 13.uri, ob 16.uri pa so se začeli nastopi, ki so trajali do 19.ure. Pod vodstvom Milana Kontarčka smo zaigrali: Boter Čmrlj Vinka Vodopivca in Belokranjske pesmi. Publika je naš nastop zelo lepo sprejela, žirija pa je bila presenečena nad našim napredkom. V žiriji srečanja, ki je ocenjevala nastope, sta bila mag. Damir Zajec iz Kranja in Tomaž Habe iz Domžal. Strokovne ocene nastopov orkestrov bo žirija poslala vsem nastopajočim. Po napornih pripravah in nastopu smo se vračali domov še bolj samozavestni. Spoznali smo, da se lahko primerjamo z orkestri, ki imajo veliko večje zaledje, daljšo tradicijo, pa tudi več finančnih sredstev. Napredek pa seveda ni prišel sam od sebe, pač pa je rezultat velikega števila vaj in nastopov, ki jih je imel orkester v letošnjem letu. Veliko zaslug za napredek orkestra pa ima nedvomno predvsem mentor, gospod Milan Kontarček, član znanega orkestra »Mandolina« iz Ljubljane, ki svoje znanje ter izkušnje prenaša na mlade glasbenike.
Fani Pačnik
Revija pevskih zborov v Moravčah
V petek 31. marca je bil v dvorani KD Moravče drugi del jubilejnega 40. srečanja odraslih pevskih zbororov. V lepem pevskem razpoloženju so se predstavili z svojim programom člani Moškega
pevskega zbora Radomlje pod vodstvom Vinka Jagra, najstarejši zborovodja Stane Habe z Ženskim pevskim zborom DU Domžale in Moškim zborom DU Domžale. Prisluhnili smo Mešanemu zboru DU Moravče pod vodstvom Alojzija Štefana (na sliki) ter dvema oktetoma Stobljanskemu pod vodstvom Jožeta Dolinarja in Oktetu bratov Pimat ki ga vodi Nejka Pimat pod mentorstvom Toneta Juvana. Moški zbor Lipa Trojane je pripravil Rado Kapus, Moški zbor KD Janko Kersnik pa Igor Velepič. Srečanje v Moravčah je zaključil Domžalski komorni zbor pod vodstvom Tomaža Pirnata. Lep pevski večer je minil v spoznanju, da ima zborovsko prepevanje v vseh občinah lepo tradicijo in da se nam ob tolikšnem številu zborov v bodoče res ni treba bati za tovrstno ljubiteljsko kulturno izročilo. Prvi del srečanja je bil 23marca v Mengšu na, katerem sta sodelovala tudi Dekliški zbor in Komorni zbor "Umbar" iz naše občine.
M. Kokalj, foto: Franci Skok
Moravske doline
11
14. festival turističnih podmladkov "Turizmu pomaga lastna glava"
Napetost v dvorani narašča. Osem ekip 14. festivala turističnih podmladkov Turizmu pomaga lastna glava" čaka na razglasitev rezultatov. Ob 18.30 komisija razglasi rezultate. "Osnovna šola Jurija Vege je osvojila srebrno priznanje," je sporočila napovedovalka. Bili smo veseli in s ponosom smo odšli na oder, da prejmemo zasluženo priznanje in darila, ki nam jih je poklonila organizatorica tekmovanja OŠ Rodica.
Člani turističnega krožka naše šole smo se odločili, da bomo v raziskovalni nalogi "Tako je kuhala moja babica" predstavili stare kmečke jedi, ki so jih kuhale in jih še danes rade kuhajo naše babice. Motiviral nas je predvsem pogovor z babico in kuhanje jedi po receptih, ki so nam jih zaupale babice. Pri zbiranju receptov in intervjujev so nam pomagali tudi sovrstniki, ki niso člani krožka. Te je Božena Groboljšek pri slovenskem jeziku odlično motivirala za delo. V okolici, kjer živimo, smo anketirali naključno izbrane ljudi. Spraševali smo jih o hrani značilni za Moravsko dolino. Nakopičeno gradivo je lektorirala Božena Groboljšek, računalniške zapise pa je oblikovala in uredila Andreja Vavpetič. Poleg raziskovalne naloge smo morali pripraviti še razstavo in dramsko - odrsko predstavitev. Scenarij za odrsko predstavitev je napisala Mija Zibelnik, ki nas je tudi pripravljala za nastop.
Sceno je oblikoval in izdelal Marko Osolnik, ki je na festivalu prevzel vlogo snemalca in fotografa. Na razstavi smo na plakatu predstavili slovenske pregovore o hrani, ki jih je dopolnjevala fotografija jedi. Na mizi smo razstavili posodo in jedilni pribor, ki so ga nekoč uporabljale naše babice. Gradivo nam je zaupala ga. Milena Smolnikar. Obiskovalcem, ki so si ogledali razstavo, pa smo poklonili brošurico "Tako je kuhala moja babica", ki jo je računalniško zasnovala Andreja Vavpetič.
Tekmovanja, ki je potekalo 10.3.2000 na Rodici, se je udeležila tudi ravnateljica Eva Karažija, ki je s svojo prisotnostjo pripomogla, da smo odlično odigrali igrico Kuhajmo z muco. Za prevoz je poskrbel Radoš Arsič, ki je nas in naše rekvizite varno pripeljal na cilj.
Vsem, ki ste nam pomagali, se iskreno zahvaljujemo.
Turistični podmladek OŠ Jurija Vege z mentorico Vando Urbanija
Javno opazovanje Lune
V ponedeljek, 13 marca, je astronomsko društvo Komet Kamnik organiziralo javno opazovanje Lune in planetov. Opazovanje je bilo na ploščadi za gradom Zaprice v Kamniku. Člani astronomskega krožka OŠ Jurija Vege Moravče smo izkoristili to priložnost. Ob sončnem zahodu smo bili na kraju opazovanja. Tisti ki so pripeljali svoje teleskope, so imeli le-te že pripravljene. Bili smo prijetno presenečeni, saj so nekateri pripeljali zares velike teleskope, kakršnih do sedaj v Sloveniji nismo bili navajeni videvati.V zadnjih letih je amaterska astronomija res napravila velik napredek. Ljubitelji so se sami začeli lotevati izgradnje velikih amaterskih teleskopov, premera zrcal tudi 45cm in celo več. Nekateri se sami lotijo tudi izdelave zrcal (optike), kar je zelo zahtevno opravilo. Velike zasluge za vse to ima sigurno asronomska revija Špika, ki izhaja zadnjih nekaj let.
Mi smo pohiteli k največjemu teleskopu. Visok je bil več kot poltretji meter. Če si hotel pokukati skozenj, si se moral povzpeti na lestev. Izdelal ga je nekdo iz Jesenic. Prvi krajec Lune je že lepo sijal.Skozi velike teleskope so se lepo videle podrobnosti na površini Lune, kot so gorovja, kraterji doline morja... Luno je najbolje opazovati ob krajcu, ker sončni žarki takrat poševno padajo na površino Lune
in njen relief riše dolge sence po površini. Kasneje so teleskope usmerili še na Jupiter, Saturn in celo na Mars. Pogledi so bili res lepi. Imeli smo namreč srečo tudi z vremenom.
Močno se je že stemnilo, na prizorišče pa so se začele zgrinjati čedalje večje množice ljudi. Okrog teleskopov je postalo tesno. Začelo nas je tudi zebsti, zato smo se odločili, da gremo domov. Kar smo načrtovali smo videli, zato smo prostor prepustili še drugim.
Marko Osolnik
KRATKE ŠOLSKE VESTI
TEKMOVANJE ZA ANGLEŠKO BRALNO ZNAČKO
Tekmovanja, ki ga organizira DZS, se je letos udeležilo 351 osnovnih šol, prijavljenih je bilo kar 35.000 učencev. Na naši šoli je za angleško bralno značko tekmovalo 81 učencev iz 5,6., 7. in 8.razredov. V 5. razredu je tekmovalo 20 učencev. Vsi so poleg značke dobili tudi priznanja, 10 učencev pa je dobilo še knjige. V 6. razredu je tekmovalo 25 učencev. 22 učencev je dobilo priznanje, 9 učencev pa tudi knjige. V 7. razredu je tekmovalo 14 učencev. 13 učencev je prejelo priznanje in 1 učenec pa je dobil še knjižno nagrado.
V 8. razredu je tekmovalo 22 učencev. 19 učencev je prejelo priznanje, 6 učencev je dobilo knjižne nagrade. Tekmovalcem in mentorjem velja čestitati za ta zavidljiv uspeh. VESELA ŠOLA
Sedmega aprila je bilo regijsko tekmovanje iz Vesele šole za učence od 4. do 8. razreda. 10 učencev naše šole se je uvrstilo na državno tekmovanje, ki bo 11. junija v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Koledar prireditev in dejavnosti na Osnovni šoli Jurija Vege Moravče v mesecu MAJU 2000
1. 1.5 - 7.5. bo teden prometne va rnosti
2. 5.5.-zaključek Bralne značke v KD
3. 5.5.- regijsko tekmovanje iz kemije
4. 6.5.-državno tekmovanje iz fizike
5. 8.5 - sprejem prvošolcev v organizacijo RK
6. vtem mesecu bo potekal plavalni tečaj za učence 2. razred in Extempore
7. 19.5 - regijsko tekmovanje Kaj veš o prometu
8. 20.5 - tekmovanje za zlato Vegovo priznanje
9. 23. in 24.5 - preverjanje znanja za učence 8. razreda 10.25.5 - regijsko srečanje mladih zgodovinarjev
11. 27.5 - državno tekmovanje iz kemije
12.27.5 - državno tekmovanje Kaj veš o prometu
13.11.5-skupne govorine ure
V primeru objektivnih okoliščin si šola pridržuje pravico do spremembe koledarja napovedanih prireditev in dejavnosti.
BARBARA FALE
12
Moravska dolina na starih razglednicah
Krasce so stara in trdna vas nad potokom Račo. Tod mimo so vozili kremenčev pesek že v 16. stoletju v Ljubljano in tudi do Trsta so vozili pridelke iz Moravske doline. Ustavljali so se pri gostilni Frfrav, se dobro podprli in nadaljevali težko pot. Tu je bil doma profesor Mavricij Bergant, ki je v domačih krajih vodil več pevskih zborov. V bližnji Prikernici je doma skakalec Primož Peterka, pri Kadoležovih pa je bila stara poštarska družina. Razglednica izhaja spred 1. svetobne vojne, založil jo je Janez Bergant. Poleg velike gostilne je kapelica s poslikavo Franca Mrčuna iz Bišč.
Sveti Andrej leži nad podzemeljsko jamo. Cerkev stoji sredi vasice na griču nad Račo, utrjena je z obzidjem in je bila zgrajena že v 15. stoletju. V Račo so hodili ljudje po vodo, ki je bila čista in zdrava, ob potoku pa je nekoč delalo nad deset mlinov in žaga. Med izviri je bil najmočnejši Mohorjev studenec in so hodili vanj po vodo ob suši tudi od daleč. Mohor je bil znan harmonikar, z Jurcem pa sta rezljala lepa razpela. Pri Kraguljevih v Prikernici so že v 15. stoletju izdelovali cerkvene ure. Krečman pa je bil znan po lepo izrezljanih pipah.
Razglednica sv. Andreja in Frfrava je izpred leta 1914.
Popravek: Ni kriv škrat, ampak roke, ki so prepisovale prispevek za tretjo številko Novic iz Moravske doline! Na 28. strani je v prispevku Rada Kokalja »Moravska dolina na starih razglednicah« napačno zapisano, da je cerkev sv. Valentina na Limbarski gori zgradil baročni arhitekt Gregor Maček leta 1575. Vse ostalo je res, le letnica bi morala biti napisana pravilno, in sicer leta 1735. Avtorju prispevka smo se že opravičili, sedaj se opravičujemo še bralcem.
Nekaj pojasnil v zvezi z "neverjetno" odločitvijo Društva krajanov Limbarska Gora
V prejšnji številki glasila je bilo v poročilu z 8. in 9. seje omenjeno, da je Društvo krajanov Limbarska Gora zavrnilo 50.000 SIT in da bi si večina društev ob takem znesku obliznila vseh pet prstov. Radi bi pojasnili prave vzroke tega dejanja, da bi ljudje lažje razumeli, zakaj je prišlo, do takšne odločitve. Vsota 50.000 SIT je bila namenjena za prireditev Po nagelj na Limbarsko, ki jo pripravljata dve društvi in tako bi vsako društvo dobilo 25.000 SIT. O zavrnitvi sta se strinjali obe društvi. Vsi skupaj smo želeli, da bi "naša" občina tej prireditvi končno dala priznanje, ki ji pripada in to seveda s primernim zneskom. S tem namenom sta se predstavnika društva sestala z g. županom in mu predstavila naš predlog. Predlagali smo, da bi občina pokrila vsaj polovico, če ne vseh stroškov za nageljne in se tako pokazala v lepi luči. Upali smo, da bodo na prireditvi prisotni tudi občinski možje, s tem smo mislili predvsem na g. župana. Želeli smo, da bi pozdravil in nagovoril obiskovalce, ki po našem mnenju na to čakajo že vsa leta. Prav tako bi lahko namenil tudi organizatorjem nekaj vzpodbudnih in pohvalnih besed ter čestital vsem obiskovalkam. Večina županov bi bilo ponosnih, če bi lahko nagovorili tako veliko množico ljudi.
Vsa njuna prepričevanja so naletela na gluha ušesa in tako so namenili za prireditev samo skromnih 50.000 SIT. V primerjavi z okoliškimi občinami je to zelo malo in je kaj borno priznanje tako velikemu trudu.
Večina občin bi bila ponosna, če bi bil kdo na njihovem področju pripravljen organizirati tako veliko prireditev. To bi znale ceniti in bi temu primerno podprle takšno prireditev. Moravska občina pa nas obravnava kot nadležnega otroka, ki se ga mati milostno odkriža s kakšnim bombonom ali igračko. Ne zaveda se, da potrebuje kaj drugega kot bombon in da ji bo
ob pravilnem ravnanju z njim lahko v ponos, ali pa bodo s prstom kazali nanjo, češ ta pa ne zna z otroki.
Zavrnitev denarja z naše strani ni bil protest, ker smo krajani Limbarske Gore v sporu z občino. Želeli smo le pokazati, da ne ceni naše prireditve, čeprav bi bila lahko ponosna nanjo. Menimo, da je občina tista, ki z odklonilnim odnosom protestira proti nam.
Glede problema, ki se vleče kot jara kača, pa vsi vemo, da je jabolko spora del ceste mimo Vrhovčeve domačije proti Vodicam. Ta odsek ceste bi bil lahko že davno normalno prevozen, če bi občina delovala v interesu svojih občanov. Ni. nam jasno, da se predstavniki občine ne zavedajo, da smo krajani Limbarske Gore tudi njihovi volilci, da živimo in delamo tukaj, se trudimo za napredek, plačujemo vse predpisane dajatve in smo prav tako za Moravsko občino, kot kdo iz druge občine. Se morda motimo?
Menimo, da nam je občina dolžna pomagati. Razumljivo je, da tisti, ki imajo asfalt do praga, ne morejo vedeti, nekateri pa tudi prehitro pozabijo, kako je, če se vsak dan voziš preko skal, ob deževnem vremenu pa skozi pravo jezero. Pozimi pa imaš ogromne težave, da prilezeš preko klanca in tako tvegaš, da poškoduješ težko prislužen avto, saj se na makadamu sneg in led zlepa ne stopita. Za vsa intervencijska vozila pa je še ob normalnih vremenskih razmerah dostop do hiš zelo otežkočen in je tveganje, da bo v najbolj nujnih primerih pomoč prišla prepozno, zelo veliko.
Želimo si, da se problemi ne bi vlekli še naprej in bi nas občina končno vzela za svoje. Če ne prej, pa bo imela občina novo priložnost naslednje leto, ko bo že 13. pohod Po nagelj na Limbarsko.
Društvo krajanov Limbarska Gora
Moravske doline
13
■
p,
MLADIMA UDARU
BRANJE VSEM, KI SE NE POČUTIJO MLADE, DOVOLJENO LE S PREDHODNIM DOVOLJENJEM MLADIH
KO UMETNOST POSTANE GLAVNO VODILO ŽIVLJENJA No, da ne boste mislili, da je v moji navadi le stokanje in jokanje. Bolje bo, da vam ne dolgotvezim in raje predstavim izbranca meseca aprila.
Če sem prej mislila, da sem jaz tista, ki je vedno zelo zaposlena, se je moje mnenje o tem spremenilo po pogovoru s še ne osemnajstletnikom, ki je v svojem dosedanjem kratkem življenju ustvaril in videl že toliko stvari, da je moje skromno bivanje na tem svetu ob njem povsem zanemarljivo. Če vam malo namignem, da je poskrbel za prijetnejšo podobe učilnic na osnovne šole Jurija Vege, sem prepričana, da boste vsaj najstniki, njegovi vrstniki in pa starši, ki hodite na govorilne ure še v osnovno šolo, hitro vedeli, koga vam tako dolgo prikrivam. To je Blaž Slapar, ki obiskuje tretji letnik Srednje šole za oblikovanje in fotografijo. Zagotovo ste že nestrpni, kaj vse boste izvedeli tokrat, zato bo bolje, da kar začnem. Kaj najraje rišeš?
Najraje rišem vse, kar je povezano z ljudmi. Narava sama me ne navdihuje toliko, ljudje so veliko bolj zanimivi. Katera barva ti je najljubša?
Rišem tako v barvah, kot tudi v črno beli tehniki, in ta slednja mi
je najbolj pri srcu, saj mislim, da se da z njo doseči največji efekt.
Kdo in kdaj je prvi dal možnost tvojemu talentu?
Prva, ki je verjela vame, je bila profesorica likovnega pouka na
OŠ Jurija Vege, gospa Inge Ivartnik. Ona mi je tudi ponudila
možnost, da sem porisal učilnice.
Ali rad rišeš manjše ali pa večje slike? Koliko ?
Najraje rišem za risalno mizo, vendar je veliko mojih slik tudi po
stenah. Tako imam doma približno 5000 risb, rišem pa tudi po
domovih. Sedaj je približno 10 hiš, v katerih vsaj ena stena nosi
moj pečat. Po domovih rišem otroške motive in živali. Prva
poslikava, ki sem jo narisal po naročilu, je bila za gospo Klavdijo
Markuš. Od takrat naprej me ljudje kličejo, da jim njihove želje
prenesem v barve.
Kaj se ti zdi, da je najtežje narisati?
Ne vem, če se mi je kdaj zdelo kaj težko. Mogoče mi bodo preglavice delale freske, ko bom poleti obnavljal kapelico na Miklavžu, vendar mislim, da večjih problemov ne bo. Tvoj najnovejši projekt?
Že približno leto dni se ukvarjam s papirnim mozaikom, ki je
spletna poslovalnica
o
j
sestavljen iz 8000 koščkov. Idejo zanj sem dobil, ko sem gledal film Thrumanov show. Poleg tega rišem Levjega kralja v svoji sobi in potret z rotringom. Kako dobiš navdih za tvoje slike?
Pomembne so tri stvari; najprej je navdih, ki ga dobim ob gledanju filma; nato sta tu še slikanje samo in glasba, ki mora biti ob tem nujno prisotna. Običajno je to klasika, najraje poslušam Beethovna. Da ne pozabim, v zadnjem času se je tem stvarem pridružila še četrta, to je moja ljubezen. Pripravljaš mogoče v bližnji prihodnosti kakšno razstavo? Razstava bo, kdaj sicer še ne vem, zaenkrat je moj poglavitni cilj dokončati papirni mozaik, nato pa bom razmišljal tudi o tem. Se bojiš kritik?
Ne, če nekdo reče, da mu nekaj ni všeč in potem niti ne zna razložiti, kaj ga pri tem moti, se s tem ne obremenjujem. Če pa je kritika utemeljena, potem o tem razmislim. Drugače pa je bil moj najboljši kritik moj brat Aleš. S čim se še ukvarjaš poleg risanja?
Kadar ne rišem, gledam filme. Na leto si pogledam približno polovico vseh filmov, ki se jih pri nas da dobiti. Tako, da sem včlanjen kar v 6 videotek. Rad hodim tudi v knjižnice, kjer večino časa prebijem na oddelku za slikarstvo in film. Koga od umetnikov najbolj občuduješ? Najbolj spoštujem tri umetnike; Salvadorja Dalija zaradi njegove velike domišljije, Walta Disneva zaradi njegove sposobnosti trženja svojih izdelkov in Michelangela, ker je v svoja dela vložil ogromno truda.
Kje se vidiš čez deset let kaj bi rad počel po končanem študiju? Po končani srednji šoli se nameravam vpisati na Likovno akademijo, kjer bi rad študiral slikarstvo ali pa režijo. Nato bi rad to dvoje združil tudi v poklicu. Rad bi režiral, delal v grafičnem studiu ali pa ustvarjal risanke.
NA GRADNO_ VPRAŠANJE
Tudi tokrat vam Blaž zastavlja nagradno vprašanje, ki se glasi: Najbolj gledan film Walta Disneva:
a. Aladin
b. Levji kralj
c. Fantazija
Odgovore nakracajte na dopisnice, najjasneje do 9. maja na naslov Občina Moravče, Uredništvo glasila.Trg svobode 4,1251
_ Moravče, s pripisom Mladi na udaru. Med pravilnimi
odgovori bomo tudi tokrat izžrebali lepo nagrado, ki jo poklanja trgovina M Market iz Moravč. Z željami, da ste svoje gredice že lepo posejali, vas pozdravljam. Pika
Klih je* spletna poslovalnica NLB, odprto 24 ur no dan in vso dni v lotu. Dostopje molen I. katorogakoli osebnega računalnika, ki |o pnkJjučen na Intcmot., stro&M so nHji. večja je preglednost poslovanja in prihranek £asa.
KUK Imetnikom tekočih računov Banko OimJnle omogoča
• opravljanje plačil m prenosov mod računi, ■ vpogled v stanja tn promet no računih,
• posl|anJe sporočil banki.
• vse potrebne Informacija o uporabi KJik-a NLB dobit*.' v enoti Banke Domlale. ki vodi vas" n
/žu MIG d00.
r M MARKET................................Trg Svobode 9
> PRODAJALNA M...................................Vegova 1
r GRADBENIŠTVO in INŽENIRING...................Vegova 1
VEGOVA 1, 1251 MORAVČE Tel.: 061 731 208, 041 611 438
banka domžale
Bankš
Pravilen odgovor na nagradno vprašanje, ki smo ga postavili v prejšnji številki, je bil: NEDELJA. Izid žrebanja:
1. nagrada (ura)-Jože Novak, Vrhpolje pri Moravčah 14
2. nagrada (2 kg pomaranč) - Luka Kranjec, Krašce 9 Čestitamo. Nagrade lahko dvignete v trgovini M-market.
14
Novice iz
m9L
Zanimivosti iz Domžal, Mengša in Lukovice
Domžalski proračun za leto 2000 je sprejet. Obogatilo ga je osem amandmajev. V Uradnem vestniku Občine Domžale bodo objavljeni tudi proračuni za KS, ki so del občinskega proračuna. Domžalski gasilci izbirajo med sodobnimi motornimi požarnimi lestvami, ki omogočajo reševanje ob požaru tudi iz visokih stavb, ki jih je v Domžalah vedno več.
Delovni so tudi v KS Homec - Nožice. Ubadajo se s problemom kvalitetne pitne vode, z urejanjem prometa, radi bi imeli varno semaforizirano križišče pri gostilni Repanšek v Homcu. Avtocesta mimo Doba proti Krtini in naprej v širni svet bo stekla, kot temu pravimo čez mnogo, mnogo časa, saj nastajajo zamude na različnih vzporednih projektih. Precej časa pa DARS potrebuje, da odkupi zemljišča.
Usnjarstvo ima v Domžalah že dolgoletno tradicijo. Kar nekaj usnjarskih delavnic je bilo v času med obema vojnama, znana je bila usnjarna pri Bolharjevih. Usnjarska šola v Domžalah bo tudi v prihodnosti skrbela za izobraževanje mladih ljudi, ki jih vabi vonj po usnju.
Tudi v Domžalah burijo duhove novi volilni okraji. Dr. Marija Starbek, specialistka splošne medicine, v pogovoru z Leonom Marcom razmišlja o naših slabih navadah - alkohol, nikotin in druge agresivne snovi, ki škodujejo našemu telesu. Zdravniki zdravijo tudi posledice bolezni, ki smo jih sami povzročili z nepravilnim načinom življenja in premalo skrbi za lastno zdravje. Cerkvica na Sv. Trojici pogumno stoji že precej desetletij na hribu, ki nudi veličasten razgled po Moravski dolini, sosednjih poljih v Dobu in Krtini ter bližnjih zaselkih. Kaj storiti z župniščem, ki kazi pogled na lepo okolico?
Občinski svet Občine Lukovica je deloven, odkriva in rešuje probleme, ki se v občini pokažejo. Avtocesta že dolgo buri duhove po dolini, prav tako okolju povzročajo hude rane tudi črni kamnolomi. Sestali so se tudi člani PGD Krašnja. Društvo išče različne možnosti za obnovo gasilske opreme. Prizidali so tudi prostor, kjer bodo imeli shranjeno muzejsko gasilsko opremo. Poskrbeli bodo tudi za gasilski podmladek.
Aktivni so tudi planinci. Planinsko društvo Blagovica ima za leto 2000 v planu veliko podvigov doma in v bližnjih gorah. Povezovali se bodo tudi s podružnično osnovno šolo v Blagovici
V aprilu praznujemo dve lepi nedelji, cvetno in velikonočno. Vsaka ima svoje skrivnosti. Za cvetno nedeljo pripravijo v Črnem grabnu doma narejeno butaro iz sedmih vrst lesa, toliko kot je zakramentov. Butara mora biti velika, ponavadi daljša od tiste iz sosednje vasi. Žegnan les varuje polje, hišo, živino in ljudi.
V Mengšu so poskrbeli za to, da bo pomlad lepa ne le v srcih ampak tudi na vrtovih, ulicah, ob domači hiši, drevoredu in še kje. Občinska uprava je objavila vsebino prostorskega plana in povabila občane.da sodelujejo s svojimi predlogi o namembnosti zemljišč. Promet se je v Mengšu zelo zgostil. Mnogi Mengšani že sedaj sprašujejo, kaj šele bo, ko se bo na Trojanah začelo zares. Zato je akcija Stopimo iz teme za vse, ki delamo in živimo v Mengšu, zelo dobrodošla.
Podjetniško združenje Mengeš je delovno. Na občnem zboru so si zadali precej nalog, prav tako so se soočili tudi s problemi.
V rubriki Portret meseca je v glasilu Občine Mengeš objavljen kvaliteten prispevek o umetnici posebnega kova. gospe Cirili Ules, ki že skoraj štirideset let z lepo izdelanimi narodnimi nošami igra pomembno vlogo na slovenski turistični sceni.
Po vseh treh časopisih sem brskala Mica Kavka.
Tiho, kakor si živela, po večno si odšla plačilo. Misel, da te ni, draga mama, nas boli.
ZAHVALA V 77. letu nas je po dolgotrajni in težki bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in tašča
ZORKA KLOPCIČ
roj. Urankar, Ukačeva mama iz Pretrža
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sv. maše, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen obred in moravškim pevcem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njeni
Zaman pričakujemo tvoj glas, minilo leto je, kar odšel si ti od nas. Spominjamo se te vsi, ki s tabo delili smo dni.
V SPOMIN
MARTINU PETERKI
iz Stegen
Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. Njegovi domači
V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini mirno spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi.
ZAHVALA
V triinsedemdesetem letu nas je po dolgotrajni bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
JOŽE RIBIČ
Prvodarjev iz Desna
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. Maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti 5. aprila 2000. Zahvaljujemo se župniku za obred, pevcem za zapete žalostinke, hvala za lep govor in odigrano tišino. Žalujoči: žena Ana, sin Marjan, hčerka Boža z družinama, vnukinja Nina
Mali oglasi
Nujno kupim zazidljivo parcelo ali starejšo hišo za rušenje v Vrhpoljah ali okolici. Kličite na tel. 01 732-187 ali 040 208-912.
Iščemo dekle za strežbo ob koncu tedna. Tel. 7341-255.
Moravske doline
15
MIZARSKE STORITVE
• izdelava pohištva po naročilu
• izdelava kuhinj
• velika izbira lesnih in barvnih kombinacij
• dostava in montaža Se priporočam!
AVBELJ MILAN
Stegne 1 1251 Moravče Tel.: 061/731-476 GSM: 041/641-446
PONUDBA MESECA
v tekstilni trgovini v Krašcah:
PVC kuhinjski prti in PVC tepihi za ■ )
kopalnice, odrezani po V_/
poljubni dolžini
AKCIJSKA PRODAJA ^tls^ll^^\
do razprodaje zalog
VINOJANŽEVEC(1 L)...........................................439,90
VINO KRAŠKA ČRNINA (1 L)...............................369,90
PREKAJENI VRAT IN ŠUNKA VP.......................899,90
TESTENINE FEDERICI (500 G )..............................89,90
PP DASH REGULÄR PVC 2.7 KG.....................1179,90
AJAX UNIVERZALNO ČISTILO (1 L)..................389,90
KEKSI BERMUDA (300 G).................................189,90
POTICA-OREHOVA(1 KG).....................................999,90
KORNET BUČMAN....................................................99,90
SLADOLED GOSPODIČNA (200 G )...................119,90
PARADIŽNIK MUTTI (200 G)................................119,90
KEKSI (1 KG).......„^^^^^ 249,90
AKCIJSKA PRODAJA
do razprodaje zalog
Kupujte v Spininih trgovinah v Krašcah, Šentvidu, Pečah in Kandršah!
j !> JJuil^J J J 0
P I R C
Matej Pire s.p. gsm 041 647 602 Stegne 11 1251 Moravče
NISSAN
Krulc
servis in prodaja
Veliko znižanje cen za 1.99 MICRA 1.0L...........................................T^^L&reerrrsTf
(2 x zračna vreča, zatemnjena slekla, kodirni ključ, ...) 1.355.600 S/T
ALMERA 1.4 GX 4 v A/C .£2&&mTŠff
(Klimatska naprava, 2 x zračna vreča, 2.310.800 SIT
daljinski) eenl. zaklep., servo volan, el. dvig stekel...)
NOVA PRIMERA 1.6-COMFORT .^^»e^OrJsTf
(4 x zračna vreča, ARS.
centralna zuklcpanje, servu volan, .,.)
2.819.900 S/T
Na zalogi že vozila 1.2000
Ponudba rabljenih vozil Ugoden kredit- uredite ga pri nas
C. heroja Vasje 8, 1251 Moravče, Tel./fax: 061/731-143 delovni čas vsak dan od 8-18h, sobota 8-12h
K LE PAR S T VO KROVSTVO YrU TEGOLA SERVIS
ANDREJ VRTAČIČ
Fortunata Berganta 3,1240 Kamnik Telefon/Fax: 061 83 12 355, GSM 041 689 750
Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine:
- BRAMAC
- OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH)
- ESAL (SALONIT ANHOVO)
- TEGOLA CANADESE
- TRIMO TREBNJE
\
KRONA VSAKE HIŠE JE DOBRA KRITINA