•jfl
Jfaroinlna listu :
C«io leto . . KII SoJ lata . i i . !
Avstrije
leto . ,	, is —
amezite Številke tO vinarjev. -7
Uredništvo In upravniStvo: Maribor
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Telefon St. 113.
'<*<sroIka ulica. 5.
Podmorski boj.
Število v poostrenem podmorskem boju potopljenih ladij vedno vedje. — Avstrijski P-Čoln potopil v Sredozemskem morju italijansko ladjo — V ameriških pristaniščih stoji ves blagovni promet. — Ugovori severnih držav in Kitajske. — Živahnejše gibanje na ruski fronti — Italijani gradijo oh švicarski meji strelske jarke.
— Boji med Avstrijci in Francozi v Macedoniji.
fajnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 18. februarja.
Vzhodno bojišče.
Boji sever o od doline Oitoz so popoldne re-koliko pojenjali, sovražnik je bil povsod odbit. Na «fronti severno od Karpatov opetovano močnejša poizvedovalna podvzetja.
Italijansko bojišče.
Nobene spremembe.
Južnovzliodno bojišče.
Položaj se ni spremenil.
JTajnovejše nemška uradi»# poročilo.
Berolin, 18. februarja, francosko bojišče.
Armadna skupina Ruprehla: Po živahni artilerijski pripravi so poskušali močni angleški poizve dovalni oddelki severno od Armentieresa in južno-zahodno od Lille, severno od kanala La Bassee in pri Ransardu vdreti v naše jarke, toda bili so deloma v bojih iz bližine, deloma v ognju odbiti. Po izjalovljenem napadu južno od Miraumonta dne 16. februarja zvečer je sovražnik ponoči pomnožil svoje artilerijsko delovanje ter je zjutraj vnovič napravil napade na obeh bregovih reke Anere V bojih podnevu je bilo vjet h 130 sovražnikov, vplenjenih 5 strojnih pušk ter smo nato prepustili našo prednjo lijaku podobno postojanko. Južno od Pysa je bil hud angleški napad odbit, v e postojanke so o-stale v naši oblasti. Ob reki Oise pri Dreslincourtu smo v sunku vjeli 14 sovražnikov.
Armada nemškega prestonaslednika: V Cham-pagni so se nahajale naše nove postojanke južno od Riponta na zahodnem bregu reke Može in na ši jarki v Pries;erwaldu v živahnem artilerijskem ognju in ognju metačev min. Napadi so bili v namena uničujočem ognju izjalovljeni.
Vzhodno bojišče.
Fronta Le o p o 1 d a bavarskega: Ob Lavkesi južnozahodno od D \ inskega so naše napadalne čete vdrle v rusko-postojanko ler vjele 50 Risov.
Armada pl Mackensena: Nič novega.
Macedonsko bojišče.
Severno cd jezera Dojran, je bila angleška stotnija, ki je procirala proti našim črtam, z arti lerijskim ognjem razpršena.
Avstrijski P-čoln potopil italijansko
ladjo.
»Agenzia Stefani« poroča, da je avstrijski P-čoln v Sredozemskem morju potopil italijanski parnik
»Oziama« (2000 ton).|Posadka 30 mož se je rešila na španski parnik.
Od 1. do 15. februarja potopljenih
400.000	ton.
Iz Haaga se poroča, da je bilo od 1. do 15. februarja potopljenih ladij s 370.000 do 400000 tonami.
Nemške zahteve*
V zadnji seji skupnega izvrševalnega odbora nemškomeščanskih strank so se sklenile glede bodočega postopanja naslednje politične smeri, katere je odborovo načelstvo izročilo ministrskemu predsedniku Garn-Marünicu. Poslanci krščanskosocialne zveže, nemškega »Nationalverbanda« in dunajske krščanskosocialne stranke so, varujoč svoja stran-ti na načela, pripravljeni, v socialnonarodnih in skupnih državnih vprašanjih sporazumno delovati v do šego naslednjih ciljev:
1.	Zberejo se naj vse sile za ozdravljenje socialnih in gospodarskih nasledkov vojske.
2.	Vstrajati je pri zvezi z Nemčijo, katera se je tako dobro izkazala v sedanjem težkem času.
3.	V tem oziru hočejo si prizadevati a) da se izvrši notranja tesnejša gospodarska združitev med Avstro-Ogrsko in Nemčijo, in če bo gospodarski razvoj dopuščal, da se korakoma izvede carinska in trgovinska zveza z Nemčijo; b) da se trgovinske zveze s tretjimi državami sklepajo skupno z Nem- j čijo in da se zagotovijo primerni trgi za naše blago. !
4.	Uresničijo se naj spremembe ustave, v ko- j likor se skažejo kot potrebne, kakor tudi spremem ba državnozborskega poslovnika.-
5.	Nemcem v Avstriji se naj zagotovi tisto sta lišče, ki je potrebno z ozirom na državne interese.
6.	Izvesti se mora preosnova državne uprave, vzdržati se samouprava dežel in občin ter se pri tem mora ozirati na posebne razmere v posameznih deželah in na potrebe prebivalstva; na Češkem se mora upeijati okrožna razdelitev in nemške manjšine v drugih deželah se morajo postaviti pod pri memo postavno zaščito.
7.	Pri izvršitvi samostojnosti Galicije v smislu cesarskega lastnoročnega pisma z dne 4. novembra 1916 je gledati na to, da avtonomija te naj večje avstrijske dežele ne bo privedla do zrahljanja državnega ustroja in da boda pri tem v vsakem oziru z.varovani vojaški, fmaneijelni, politični in drugi državni interesi.
8.	Upelje se naj nemški državni jezik v tisti meri, ki popolnoma odgovarja potrebam države in urejene uprave; pri tem se naj v jezikovnomešanih deželah ozira na jezikovne zahteve drugojezičnih narodov v uradu in šoli.
9.	Zavarovati se mora nemški značaj nemšk h dežel in delov dežel, posebno pa prestolnega mesta Dunaj.
10.	Pri ureditvi gospodarskih odnošajev med Avstrijo in Ogrsko se naj odločno varujejo avstrij-
ski interesi.
O noveformuliranih nemških zahtevah še bomo govorili.
Vojne draginj ske doklade učiteljstvu.
Deželni odbor štajerski je v svoji seji dne 7. februarja 1917 določil za učite jsko osobje na javnih ljudskih in meščanskih šolah na Štajerskem za leto 1917 sledeče draginjske doklade:
V službi se nahajajoče učiteljske osebe dobijo in sicer:
1.	Učiteljske osebe, sposobne za učiteljstvo in oženjene (vštevši mobil zovane, k stanju moštva s-padajoče učitelje), dobijo, ako so brez otrok, 480 K, ako imajo 1 ali 2 otroka 540 K, 3 do 4 otroke 600 K in ako imajo več kakor 4 otroke 700 K.
2.	Učitelji, sposobni za učiteljstvo, oženjeni in kot gažisti vpoklicani, dobijo, ako so brez otrok, 240 K, z 1 ali 2 otrokoma 270 K, s 3 ali 4 otroci 300 K, in ako imajo več kakor 4 otroke, dobijo 350 K draginjske doklade.
3.	Učiteljske zakonske dvojice dobijo: Možje (vštevši mobilizirane, k stanju moštva spadajoče) brez otrok 240 K, z 1 ali 2 otrokoma 300 K, s 3—4 otroci 360 K in z več kot 4 otroci 460 K.
Žene pa dobijo ne glede na število otrok 240 K.
4.	Od učiteljskih zakonskih dvojic dobijo, ako je mož bil vpoklican v vojake kot gažist, samo žene brez otrok 240 K, z 1 ali 2 otrokoma 270 K, in 3 ali 4 otroci 300 K.
5.	Učiteljske osebe z učno usposobljenostjo in samskega stanu (izvzemši mobilizirane, spadajoče k stanju gažistov in moštva) dobijo 260 K.
6.	Učittljske osebe, ki imajo zrelostni izpit (izvzeti so mobiliz rani učitelji spadadajoči k stanju gažistov in moštva) dobijo 240 K.
7.	Učiteljice ročnih del dobijo: samske ali v-dove z otroci 120 K, vdove brez otrok 60 K.
8.	Pomožni učitelji, pomožne učiteljice in vrtnarice, ki dobivajo plačo iz deželnega šolskega sklada, dobijo 120 K.
Pri nakazanju teh draginjskih doklad se je v obče ravnati po sledečih temeljnih načelih: Pri presoje vanju stanovskih in družinskih razmer se določi za podlago 1. januar 1917. Doklada je veljavna za leto 1917 za vse učiteljske osebe, ki so plačane od deželnega šolskega sklada. Spremembe med letom ne vplivajo na visokost draginjske doklade; izvzet je samo slučaj, ako kaka učiteljska oseba izstopi iz učiteljske službe. Učitelj e-vdovce ali ločene, ako so brez nepreskrbljenih otrok, je smatrati, kakor če bi bili samskega stanu. Učitelji-vdovci ali ločeni učitelji z nepreskrbljenimi otroci se naj uvrstijo v primerno skupino oženjenih učiteljev.
Učitelj ce-vdove brez pokojnine po umrlem možu, kakor tudi ločene učiteljice brez alimentacije (preskrbovalnine). je preso ati kakor ocenjene u-čitelje, učiteljice-vdove s pokojnino, oziroma ločene z alimentacijo, ravnotako kakor učite jice, ki so po-
ročene z neučitelji, je prištevati k samskim učnim osebam.
Za nepreskrbljene otroke je smatrati tiste, ki še niso izpolnili 20. leto svojega življenja in ako še tndi drugače niso preskrbljeni. Omožene hčerke je smatrati za preskrbljene. Otroci, ki so bili kaz novani zaradi kakega hudodelstva ali zaredi prestopkov, določenih v §§ 460, 46B in 464 kaz. zak., nimajo pravice do draginjske doklade. Ako ot'oci učiteljskih oseb obiskujejo srednje ali visoke šole, učiteljišča, trgovske, obrtne, gospodarske ali druge višje šole z dobrim vspehom, ali pa, ako so vsled trajne bolehavosti ali vsled hiranja nesposobni si kaj prislužiti, se sme za take otroke, ako so že do vršili 20. leto in še ne prekoračili 24. leto, prositi za draginjske doklade.
Draginjske doklade se bodo izplačevale v četrtletnih obrokih in sicer 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1 oktobra 1917. Dragiojska doklada, ki bi se b la morala izplačati 1. januarja ljU7, se naj iz plača 1. marca 1917.
Remuneracije za pouk iz veronauka in potne odškodnine, veljavne ?e leto 1917, se zvišajo
Remuneracije za pouk iz veronauka se mora jo od 1. januarja 1917 začenši preračunati na pod lagi četrte plačilne stopnje.
Potne odškodnine se od L januarja 1917 zvišajo za 50%
Da se more posebej ozirati na podpo e potrebno učiteljsko osobje rta šolah ITI. plačilnega razreda si deželni odbor pridržuje znesek 10,000 K.
Spor z Ameriko,
Razmerje Amerike do Avstrije in Nemčije se ni spremenilo. Angleški listi poročajo, da bo Amerika tudi z riaini kmalu pretrgala diplomatične zveze. To je pač želja Angležev, Sicer pa je tudi to mo goče, ker je naš P-čoln potopil zadnji teden ameriško ladjo v Sredozemskem morju.
Severne države ugovar jaj 0,
Kakor se dne 14. februarja iz Kodanja uradno poroča, so danska, norveška in švedska vlada skupno razglasile sledečo izjavo:
Danska, norveška in švedska vlada so v torek dne 13. februarja, poslale nemškemu in avst-ro-ogrskemu poslaniku enako se glasečo spsmeni co, v kateri ugovarjajo proti zaporu vodovja, ki sta ga proglasi; Nemčija in A v stre-Ogrska. Spomenica opozarja na dejstvo, da so vlade severnih držav tekom vojske bile opetovano prisiljene, da so formel-no ugovarjale proti težkemu kršenju pravic nevtralcev po odredbah, ki so jih ukrenile razne vojskujoče se države.
V istem položaju se nahajajo tudi sedaj in sicer lem bolj, ker so e nevtralnemu paroplovstvu stavljene zapreke razširile ter so postale še težje. Spomenica nadalje izvaja, da so edini veljavni mednarodni predpisi, na kafer« se more sklicevati pri
It m, da ss onemogoči vsa trgovina in plovba sovražnikova, predpisi o blokadi na morju. S omenica povdai ja, kako daleč ima vojskujoča se stranka pravico mirnemu paroplovstvu prepovedati prevoz skozi zone, k; so oddaljene od sovražne obali, katera edina se zakonitim potom more zapreti. Vlade izražajo nadalje svojo bojazen tudi o tem, da nevar-nos'ne zone stražijo samo P čolni. Ti P-čolni so namreč za pripadnike nevtralnih držav ve ika nevarnost, kar se je že po raznih izkustvih tekom vojske dokazalo.
Konečno še spomenica naglaša, da napovedane odredbe o poostrenem podmorskem boju tem bolj nasprotujejo temeljnim načelom mednarodnega prava, ker bodo kakor se da pometi iz napovedi nemške in avstrijske vlade, P-čolni nastopali brez razlike zoper vse ladje, ki se bodo pojavile v omenjenem vodovju, torej tudi zoper tiste, ki niso namenjene plati v sovražna pristanišča, temveč se nahajajo samo na potu med dvema nevtralnima pristaniščema
Severne države torej formelno ugovarjajo proti omenjenim odredbam Nemčije in Avstro-Ogrske in si pridržijo vse pravice glede na izgube ljudi in na škodo na blagu.
Ameriški parnik „Lyman M. Law“
potopljen/4
»Agenria Stefani« poroča dne 14. t. m. iz me» sta Cagliari:
Dospelo je poročilo, da je bil parnik ameriških Zedinjenih držav * Lyman M. LSw«, obložen z raznim orodjem, v noči doe 12. februarja na morju na višini sardinske obali od avstrijskega P-čeina zadet Bombe so parnik vnele in potopile. Moštvo, ki je štela 10 oseb, med temi 8 Amerik an cev, se je v Cagliariju izkrcalo. Italijansko časopisje pričakuje, da bo potopitev te ladje dala povod za ameriško vojno napoved.
P-čoln v 24. urah potopil 52.000 ton.
Iz Berolina se dne 16. februarja uradno poroča:
Tekom 24. ur je eden naš h P čolnov znova potopil : pomožno križarko z 20.000 tonami, 2 pomožni križarki ali prevozna parnika, vsakega s 13 600 tonami in transportni parnik's 4600 losa mi, skupno torej 51.800 ton. Od 6 parnikov in 1 jadrnice, o katerih potopitvi se je dne IB. t m. uradno poročalo, je vozil 1 parnik 1000 ton sena, 1500 ton pšenice in 2000 ton ovsa. dragi parnik pa 5000 ton petroleja za Anglijo. Vjeti so. 3 kapitani, dva inženirja in 1 telegrafist. Dva parnika sta bila oborožena.
Ameriško blago ne more naprej
»Times« poročajo iz Novega Jorita, da se je v
ameriških pristaniščih- sedaj radi poostrenega podmorskega boja nakopičilo izvanredno mnogo blaga, ki ne more nikamor naprej V Novem Jorku baje,
leži približno en milijon ton jekla. Mnogo tovornih v lakov niti ne more pripeljanega blaga izkladati, ker ni nobenih ladij na razpolago. Pomanjkanje železniških vozov je bilo že poprej zelo občutno, sedaj pa je še večje. V Cikagu leži toliko pšenice, da poprejšnjo zalogo celo štirikrat prekaša V Bostona je v skladiščih toliko žita, da ne morejo nobenega blaga več spravljati v mesto. Mnogo železnic naznanja, da ne more več sprejemati nobenega blaga
Vstaja na Kubi.
Iz Vašingtona se poroča, da se je na Kubi zasledilo \ etiko v taško gibanje. Državni tajnik Lansing je izdal na prebivalstvo Kube svarilo pred pre-
kucuškim gibanjem.
Kitajci ugovarjajo.
Iz Berolina se dne 15. februarja uradno poroča, da je kitajska vlada po svojem berolinskem poslaniku poslala nemški vladi dne 8. februarja svoj ugovor proti poostrenemu podmorskemu boju.
Rusko bojišče.
Rusi se na celi črti pripravljajo na nove napade. Vsaj tako je posneti iz poročil, ki prihajajo iz severnega bojišče. V moldavskem gorovju so Rusi dne 16 februarja pri kraja H res trau (vzhodno od Sosmözö) z veliko silo napadli naše postojanke. V južnozahodni Bukovini smo te dni med krajema Ja-k beni in Kimpolung potisnili Rusi za nekaj k lo-metrov proti vzhodu. Pri Zborovu v severovzhodni Galiciji smo dne 14 t m. z nenadnim nap; dom preprečili, da niso Rusi sprožili v zrak podzemske mine. ki so v ö rini 600 m molele v naše postojanke. Tudi v Voliniji in severno pri Rigi tipajo Rusi naprej. Kje in kedaj se bo pričela ruska ofonziva, bodo pokazali dogodki bodočih dni.
Nova ruska milijonska armada.
Iz Haaga se poroča da bo Rusija kmalu v stanu posla riti na evropsko fronto novo milijonske armado V začetku 1. 1917 so v Rusiji vpoklicali letnika 189 H in 1897 ter tri četrtine oproščencev letnikov 1870	1890.
-.	. ».’hm» mb».	intrra n— h »m i ■ »hiii	a——niHiiinmiwinw—»MMB
Rumunsko bojišče.
Na rumtmski fronti navadno vsakdanje bojno življenje. Rux unsko armado baje sedaj preustro« jajo in nanovo zbirajo. Razna poročila nagiašajo, da pričakujejo v Romuniji letošnjo spomlad velikih povodnji, ker je zapadel v pokrajinah ob run unskih rekah izredno visok sneg.
Dr# zastavi.
Ko je čuvaj dunajskega vojnega muzeja neke nedelje odpiral glavna vrata, je začul čuden ropot. Iznenađen je obstal, da sliši, odkod prihaja ta šum.
Iz sobe, kjer so bile stare vojaške zastave in bojne trofeje, je jasno prihajal šum kakor od pre-rivacja. Temu je sledil padec nekega predmeta, in potem je bilo slišati, kakor bi kdo udarii s kolom ob tla . . .
Čuvaj se je prestrašil. Takoj je nvslil da se je kak tat priplazil v muzej, ko je bil zadnjikrat odprt, in da je on tega nepovabljenega gosta zaprl, misleč, da so že vsi obiskovalci odšli.
Čuvaj je nekaj časa premišljal, kaj bi storil. Ali bi skočil po stražnika, ali naj se spravi sam na tatu? Pomislil je na odgovornost, ki ga čaka, in je sklenil, da opravi sam. Iz sobe za orožje je vzel sabljo, ki mu je prva prišla pod roke, in odšel moško v dvorano, odkoder je mislil, da prihaja šum.
Ko je odprl vrata, je obstal kakor okamenel. Ni se mogel zbrati od nenavadnega prizora, ki ga je videl.
Ena zastava ja padla na zemljo in, počasi se vzdigujoč, psovala in klela drugo, ki je sredi sobe
poskakovala na svojem drogu, prepirajoč se in hudo kluhujoč. In vsa vrsta zastav je poskakovala in se jezila na ossmijeno zastavo.
»Ti si podivjala«, so ji kričale.
»Da, sedaj sem podivjala, ker se ne dam več prezirati. Dokler sem ponižno trpela, niti vedeti niste hotele zame. Pritisnile ste me k zidu in se po meni razširile oholo in gosposko. Ne samo, da ste me zakrivale pred obiskovalci tega muzeja, ampak ste moj žalostni položaj tudi izrabljale: jaz sem vas morala s svojim ranjen m telesom braniti zidne vlage«, se je'branila osamljena zastava, ki je poskakovala po sredi sobe.
»Mari naj te postavimo na čelo vseh!« so v-zklikaile vse zastave naenkrat. »Saj ti nisi več zastava, marveč krpa.«
»To me tudi boli«, reče oaamlienka. »Kajti med tem, ko so mene nosili vso preluknjano, je vas zadela komaj vsaka tretja krogla. A še ta je najprej gotovo prebila mene, ker sem bila vedno v prvih vrstah. Sedaj se sramujete mojega razdrapa nega telesa, same pa kažete oholo svojo z zlatom prepleteno tkanino . . . Moram se pokazati, da bodo vedeli, da sploh še živim, če tudi le krvavo in kakor mučenik!«
Šum in ropot nastane m-d zastavami. Ona zastava, ki je hita’ padla, ko se je	»pr*-
.Lu vun iz kota, je, šla, ua jo napade, in tudi dm-
ge so jo bodrile, češ, da bodo tudi same pripomogle z napadom,
V tem nastane prerivanje na nasprotni strani dvorane. Iz temnega kota se je prebila druga zastava in z nekolikimi skoki je priskočila na pomoč
oni osamljeni zastavi.
»Nazaj!« je zagrmela proti oni zastavi, ki je bila padla m je ravno zamahnila na osamljeno zastavo.
Tudi ta zastava iz nasprotnega kota je bila vsa raztrgana in poteptana.
Ko je prva zaslišala ta glas, se hitro obrne in radostno vzklikne:
»Sestra, ti tukaj?«
»Da, tu sem. Tudi jaz sem bila zakrita in zapuščena v kotu in nisem vedela za te, dokler nisi spregovorila. Dolgo je že, odkar sva se zadnjič videli. Več kot 60 let je že prešlo, ko so me prinesli sem in najbrže tudi tebe. No, postavili so naju vsako v en kot. Več kot 60 let že poslušam, kako čuvaj razlaga okisfcovalcem, da je ena od tega in druga od onega polna, ta da je bila v tej bilki a ona v drugi — a mene se nikdar na spomni. Pa kako naj bi se tudi, ko stojim zakrita v temnem in vlažnem kotu? Ali sedaj se ne dava več! Tukaj na sredi sobe bova ostrii. Glej tja, na kip slavnega princa Evgena se nasloniva.«
In obe zastavi sta se naklonili, druga poleg

Rumunska armada.
Ruski generali sedaj preustrojajo rumunsko armade, ki se je po zadnjih porazih v Rumuniji raz-gkropila na vse strani. Sedaj so vtaknili tudi 17- in 181etne Rumune pod orožje. Tako upajo število ru-munske armade dvigniti na 100.000 mož.
Italijansko bojišče.
Zadnje dni pravijo naša uradna poreč la, da na italijanskem bojišči ni nobenih posebnih dogodkov. Švicarske .n druge nevtralne vesti pa naglaša-jo, da se Italijani zelo skrbno priprav jajo na novo ofenzivo. Ob švicarski meji gradijo Lahi velike strel ske jarke Dan za dnevom dohajajo veliki francoski vojaški Iransporti v Beneči o.
Novi mornariški poveljnik.
Naš cesar je imenoval podadmirala Njegovana za tajnega svetnika in za poveljnika naše vojne mornarice. Njegovan je zaveden Hrvat.
Podadmirala pl. Kailer je imenoval za tajnega svetnika in načelnika mornariškega oddelka našega vojnega ministrstva.
Italijanski strelski jarki ob švicarski
meji»
Italijansko armadno vodstvo gradi nad mestom Ponte Chiašso ob švicarski meji strelske jarke. Meščani mesto Cbiasso so prejšnjo nedeljo z razgled* nega stolpa opazovali kako je 100 vojakov gradilo strelske jarke. Na višinskem grebenu ob meji se tu* di gradi cesta za artilerijo.
Francisii bojišče.
Vzh dno ; d Riponta v Champagni se je dne
16.	februarja posrečilo Nemcem zavzeti štiri iran coske postojanke, kjer je bilo vjetih 21 francoskih 'častnikov in 900 mož. Na ostali fronti razven hudih artilerijskih bojev nobenih važnejših vojnih do godlo v.
Anglija zasegla ves premog.
Uradno se poroča dne IB. februarja iz Londona, da je angleški trgovinski urad sklenil, da se vsi premogovniki združenega angleškega kraljestva ;za dobo vojske proglasijo za državno last.
Macedonsko bojišče.
Dne 15. februarja je napadel francoski polk s topovi zahodno od Korce avstrijske in albanske oddelke. Naši so se umaknili na' višinske postojanke. Na ostalem delu fronte običajni topovski boji.
Politične vesti.
Nadvojvoda Maks je due 17. februarja odpoto val v Carigrad, ca naznani sultanu nastop vlade
druge, na kip princa Evgena. Njun ponosni pogled in nastop je navdajal ostale zastave s spoštovanjem. Še so nekaj mrmrale, potem pa se je vse dokaj u-imriio . . .
Še malo časa in čuvaj je prišel k sebi.
Ni imel moči da bi spravil zastavi na njuno mesto, tčmuč je odšel k nadzorniku muzeja in mu prijavil kaj se je zgodilo.
Nad ornik je prišel v muzej, in feo je videl ti dve s prahom pokriti zastavi, se je priklonil pred njuno veličastno preteklostjo ki se jima te brala iz razstreljene tkanine. Zapovedal je čuvaju, dajupu ati na mestu ki sta si ga izbrali sami.
Obenem je povedal čuvaju, čigavi sta zastavi, kajti ta ni dotlej niti vedel, niti čul o njiju . . .
Ko je pršel druge nedeje prvi obiskovalec v muzejsko dvorano, mu je čuvaj razlag«!:	»To sla
slovenska i hrvatska zastava, ki sta se bili za cesarja in domovino v nešteto* bitkah m vedno v prvih Vrstah. Dostavili smo jib na to mesto, her ' sta si m aa bojiščih krvavo zaslužili! —«	\
j cesarja Karla I. V Carigrad, kjer bo ostal tri dni, je pr šel dne 19. t. m.
Čehi in nemške zahteve glede Avstrije. »Narod na Politika« poroča iz, Dunaja o zborovanju parlamentarne komisije »Češke zveze« dne 15. februarja: »Zveza« pripravlja posebno izjavo kot odgovor na nemške zahteve glede preuređbe razmer v Avstriji. Zveza namerava, da bi ta izjava dobila značaj manifestacije skupnega češkega mnenja in enotnega naziranja vsega češkega naroda in njegovih za stopnikov, stopiti v stik s češkimi člani gosposke zbornice, meščanskimi in plemenitaškim!. Na ta način bi se doseglo skupno postopanje v vseh temeljnih vprašanjih in vseh ljudskih potrebah.
Nemški „Nationalverband“ je imel dne 16. t.
m.	na Dunaju svoje glavno zborovanje, na kate rem je načelnik dr. Gross poročal o nemških zah tevah, ki jih je stavil izvršeVaJni odbor nemških strank. Dr. S‘einwender je izrazil v imenu Ver-bandovega načelstva željo, da se naj omenjenim zahtevam (glej naš današnji uvodnik), da ostrejši izraz. Zato pridlaga, naj se vlada pozove, da kmalu ustvari predpogoje za sklicanje državnega zbora Predlo? je bil sprejet.
Dr. Steinwenderjeva sedemdesetletnica. Nemški poslanec dr Oton Steinwender je obhajal dne 17. februarja 70!etnico svojega rojstva
Vseoemški list prenehal izhajati. Na Dunaju je te dm prenehal izhajati vsenemški list »Deutsche Presse«, katerega je oblast ustavila. Avstrijski Vsenemci so med vojsko izgubili že dva lista Prej je že bil ustavljen list »Alldeutsches Tagblatt«, sedaj pa mu je sledi še njegov naslednik.
Ogri ne gredo v Berolin. Nemško avstrijski in ogrski parlamentarci so bili za dne 22. t. m. zo pet povabljeni v Berolin k posvetovanju o gospodarskem zhližanju obeh držav. Ogrski po-lanci pa so že drugikrat odpovedali svoje sodelovanje pii posvetovanjih v Berollnu.
Poljaki na Pruskem. Poljski poslanec Tramp-czynski se je dne 15. februarja v pruski deželni zbornici pritoževal o postopanju s Poljaki Glede poljske politike na Pruskem je govornik izjavil, da Poljaki ne mor jo sprejeti ponujane jim roke, do kler ima Prusija v drugi roki skrite izjemne postave. Notranji mir je nemogoč med mogočneži in ljudstvom, kateremu so se odvzele pravice. Nerazumljivo je, kako se more z ozi om na proglasitev samostojne Poljske (dne 5. novembra 1916) še dahe vzdržati praska poljska politika
Wilson, Roosevelt, Bryan. Nositelji teh treh imen so danes najmočnejši možje Zedinjenih držav. Wilson hodi nekako srednjo pot. Reče se lahiio da je bojevit pacifist — kako se odloči v sporu glede podmorskih čolnov, je še negotovo. Bivši predsednik Zedinjenih držav, Roosevelt je navdušen za vojno, dočim je Bryan, ki je bil že večkrat kandidat za predsedstvo, glede vojne na stališča, da morajo Zedinjene države za vsako ceno obraniti mir. Roosevelt agitira strastno za vojno, in nič ne skriva svojih bojevitih misli, češ, Zedinjene države morajo v vojno da nastane velika Amerika, da bo Amerika najmočnejša država in gospodarica na svetu. Velikost Amerike in nadvlada na svetu se naj doseže z vojno in Roosevelt ne skriva svojega preziranja za vse, ki ne znajo »sanjati velikih imperijev«. — Bryan hoče mir. Pravi, da ni nobena država na svetu Ameriki nevarna in da vojna ne more Ameriki nič koristiti. Naloga Amerike je, delati za mir in ona ima sredstva, da mir lahko doseže. Če to stori, bo ves svet priznal, da je najmočnejša in najbolj civilizirana država. Tudi če bi bila Amerika razžaljena in oškodovana, pravi Bryan, ni treba, da začne vojno, ker ima dosti sredstev, da lahko kaznuje svojega nasprotnika, ne da bi v to rabila armado ali brodovje.
Tedenske novice.
Pogreb f veleč. g. Martin Osenjaka, župnika
pri Sv. Petra pri Radgoni. Iz Gradca se nam piše: Dne 8 svečana t. 1 je v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov vslel hude želočne bolezni umrl veleč. g. Martin Osenjak, župnik pri Sv. Petra pri Radgoni. Truplo dragega pokoja ka so nameravali prepeljati na pokopališče k Sv. Petru pri Radgoni, a ker se za to ni dobilo oblastvenega doveljenja, e , ; hto moralo opustiti in- se ju -še' le v pon.de* l]ek, dne 12.. t ml ob lOih dopoldan na osrednjem \
pokopališču v Gradcu položilo k večnemu počitku. Slovesno črno sv. mašo in »Libera« je v soboto dne 10. februarja opravil ob asistenci njegov soro-jak L, Sch, r eficijent. Isti dan popoldne so se slovesno telesni ostanki ra nega blagoslovili po mi-lostlj o. Rajmundu G und, provincijalu iz reda sv. Dominika ob obilni udeležbi duhovne in svetne gospode. Med odličnimi duhovniki smo opazili vlč. g. stolnega kustosa dr. Jožefa Neubauerja, vlč g. stolnega kanonika dr. Ant. Sattlerja in vlč. g. kanonika Jožefa Stiha iz Velikovca, ki s daj služi kot
c.	in kr. vojni kurat v Gradcu. Razven mnogih duhovnikov sekovške škofije so bili prisotni studi veleč, g dekan in nadžupnik vuzeniški v. p. Jožef Jurčič, nekateri duhovniki iz lavant. škofije, dva čč. oo benediktinca in več čč. usmiljenih bratov z mil. g. provincijalom ter prijorjem, Kondukt v pon deljek je bil od čč. oo. usmiljenih bratov. Za krsto sta sledila dva lavant. duhovnika, dva spodnještajerska usmiljena brata Placid in Jožef t.er žalosten pokojnikov brat Jurij z dvema v solzah vto-plenima sestrama, njegove v Gradcu bivajoče ne čakinje in ostali sorodniki. V cerkvi je bilo obdo ver nega ljudstva. Svetila mu več c. a luč!
•j* Šolska sestra Marija Henrika. V Kamnici pri Mariboru je dne 14. februarja umrla č. sestra Marija Henrika, rejena Marjeta Dobek Rajna je bila rojena leta 1879 v Breznem v Dravski dolini. Redovnica je portala dne 15. avgusta 1910 v Mariboru. Pogreb se je v>šil dne 16. februarja predpoldne. Svetila ji večna luč!
„Jaz sem polkovnik 17. pešpolka!« Te dni je igral mladi ogrski goslar Duet Kerekiärtö svojo uspavanko, ki jo je posvetil prestolonasledniku Otonu, pred cesarico Cito v Schönbrunnu. Z njim je bila povabljena k cesarici tudi njegova mati. Razen omenjene lastne skladbe je igral umetnik tudi več krajših del D oraka Sarasate, S huberta, Scham ana, Griega in Paganini ja. Njeno Veličanstvo je izrazilo mlademu umetniku s toplimi besedami svoje priznanje ter se pogovarjala z njim in materjo o njihovih družinskih razmerah. Nenadoma stopi m li cesarjevič Oton pred umetnika in mu ponosno pravi: »Jaz sem polkovnik! Jaz sem polkovnik 17. pešpolka!« Vsi so se smehljali, le mali princ je ostal resen Ko je KerCkjärtö odigral u-spavanko, se mu je na cesaričin opomin v zahvalo priklonil tudi cesarjevič in sprejel iz njegovih rok posvečeno mu skladbo Ko je prestolonaslednik opazil na naslovni strani svojo lastno sliko z ogrsko krono, je živahao vzkliknil: »Saj je to papa nova krana!«
General Danki p lkovnik telesnih gard. Cetar Karel je imenoval geneialnega polkovnika Daokla za polkovnika vseh cesarjev h telesnih gard.
Skrb za slovenske invalide na Štajerskem. De ž lni odDornik dr. Verstovšek je prevzel lepo nalogo, da se pobriga povsod za slovenske invalide, ki si niso znali pomagati v svojih težavah. Mnogo jih je že našlo odpomoči, zlasti ker je odbornik v vseh kuratorijih, ki zares lepo skr bij 6 za smo mak» , ki so prelivali kri za dom in za cesarja. Mnogo invalidov je gotovo še doma, ki ne gledajo v bodočnost, kaj bode ž njimi. Vsak, ki si hoče že zdaj pomagati za bodoči obstoj, se naj zglasi pri dr. Verstovšeku, ki se trudi, da bi oskrbel vsa kemu svoj varen kotiček. Če še ni kak invalid popolnoma ozdravel, naj to naznani, ker ga kura torij takoj vnokliče v na dal no zdravljenje
Slovenska šola za vojne invalide. Po prizade vanju dež. odbornika dr. Verstovšeka se že delajo predpriprave za obnovitev šole za slovenske inva lide v Celju. Pozivamo ža sedaj invalide, da se zglasijo in prijavijo že sedaj za to šolo. Invalidi bodo oskrbljeni in se bodo pripravljali za razne poklice, kakor bode za vsakega primerno.
Pomoč po potresu poškodovanim v Brež cah in okolici. Dne 18. t m. je bil dež. odbornik dr. Verstovšek pri c. kr. namestniku grofu Gary ju in ga prosil, da skrbi za to, da se bodo vse pomož ne akcije vršile tudi v prid poškodovanih posest nikov v okolici, zlasti v občinah Zakot in Dobova. Odbern k je namestniku poročal o škodi pri oko liških prebivalcih. Namestnik je zatrjeval da radi pomanjkanja časa ni bilo niti nadvojvodi Maksu, niti njemu mogoče obiskati okolice. Prebivalstvo zunaj mesta naj bode prepričano, da se bode ozi ralo na nje ravna tako kakor na mestjane.
Društvo Kres v Gradcu je v nedeljo, dne 11. svečana popoldan v svojih prostorih priredila dru-št venikom prav bogato tombolo. Da se udje, zla-
sti služeči sloji obojega spola precej oklepajo tega toliko koristnega in potrebnega društva tukaj v Gradcu, je pokazala obilna vdeležba. Pevke in pevci so zapeli par mičnih domačih pesmic.
Razstava vojnokovinske zbirke. Iz Dunaja se poroča, da je prinesla razstava vojnokovinske zbirke umetniški vspeh, kakor ga ni nihče slutil. Kovine, ki so jih dobili iz vseh pokrajin, so presegale vse pričakovanje. Pregledaval jih je poseben odbor umetniških izvedencev. Iz cerkvenih predmetov se bo ustanovil poseben cerkveni mu .ei, druge boljše reči se bodo odstopile c. in kr. dvor nemu muzeju na Dunaju in raznim drugim muzejem, navedene stvari pa se bodo porabile v vojne namene.
Poletni čas. V Nemčiji bo od 16. aprila do
17.	septembra uveden nov poletni čas. V Italiji pa bo nov poletni čas veljal od 25. marca do 1. oktobra. Za Avstrijo še ni določeno, kedaj se bo pričel nov poletni čas.
44. državna dobrodelna loterijah Za podporo dobrodelnih in splošno koristnih nar ra v se je priredila 44. državna loterija za civilne dobrodelne namene. Žrebanje se vrši 22. februarja. Kot je razvidno iz igralnega načrta, je ta loterija oprem Ijena zelo bogato z dobitki, med katerimi znašajo glavni 200 000, 50.000, 30.000, 20.000 kron itd. Vsi dobitki se izplačajo v gotovini. Srečke po 4 K se dobivajo po vseh loterijah, poslovalnicah razredne loterije, tobakarnah, menjalnicah, davkarijah, poštnih uradih itd.
Aretacija kulturnega inšpektorja Petra. »Reichspost« poroča, da je bil nadzornik Peter član apro-vizacij ikega sveta pri cesarski namestniji in je kot tak preskrboval begunsko taborišče Wagna z živili. Gre baje za velike svote.
Gospodarske novice.
Novo mesto za živinozdravnika. Okrajni za-stop šentlenartski se je obrnil na deželni odbor s prošnjo, da se ustreže potrebščinam okraja in nastavi v Št. Lenartu v Slov. gor. živioozdravnik. Na prizadevanje dež. odbornika dr. Verstovšeka je deželni odbor sklenil v zadnji seji, da se načelno sklene to mesto, ki se bode razpisalo še le po vojski, ker sedaj ni nobenih kompetentov.
Kmetje, sadite na spomlad mnogo krompirja! Skušnje nas učijo, v kake neznosne razmere pride prebivalstvo, če se pridela premalo najpotrebnejših živil n. pr. krompirja. Zato opozarjamo že sedaj kmetovalce, da sadijo velike množine krompirja. Deželni odbor se je že sedaj obrnil na c. kr. via do, da zviša izdatno ceno za krompir, da dobijo poljedelci primerno plačilo za svoj trud pri obdelovanju.
Vinogradniki, pozor! Vlada je za letos oskrbela za Štajersko poleg galice 15 vagonov bakrene Bosna-Paste. Med vinogradniki so proti temu sredstvu, ki nadomestuje galbo, predsodki, ki po mnenju strokovnjakov niso upravičeni. Pisal je nekdo, da Bosna-Pasta škoduje trti; to se je opazovalo samo v redkih slučajih, dočim se ni pojavila škoda nikjer v nobeni kronovini. Jasno pa je da Bosna-Pasta lahko uniči nežne mladike na trti, zlasti če se je pravilno ne rabi. To se pa pripeti tudi pri modri galici. Zato opozarjamo z mirno vestjo vinogradnike, da si lahko naročajo tudi Bosno-Pasto, kaiero že rabi dežela leta in leta v svojih nasadih.
Žveplo je skoro edino sredstvo proti oidiju. Lansko leto je zlasti oidij napravil v vinogradih velikansko škodo. Merodajni krogi, zlasti deželni odbor, c k. Kmetijska družba in Verband, se že sedaj brigajo, kako bi za letos uspešno pomagali vinogradnikom proti oidiju. Strokovnjaki naglašajo, da je žveplo do sedaj najboljše in skoro edino sredstvo. Seveda se mora tudi pravilno rabiti in žveplati se mora vestno in natančno. Žal, da ne bode mogoče dobiti dovolj žvepla. Za celo državo ga je vlada dala na razpolago nekaj nad 20 vagonov, tako da dobi Štajerska le 4 do 5 vagonov. Učenjaki, zlasti prof. dr. Kasa r so spoznali, da je nado mestilno sredstvo Natrium-Diosulphat precej dobro; sicei ne nadomešča žvepla, pač pa je edino sredstvo, ki še kaj pomaga. Verband ga bode o-skrbet za vinogradnike.
Koliko potrebujemo galice in žvepla in koliko je dobimo. Naročene je galice v celi deželi 73 vagonov, 3 vagone Bosne Paste in 21 vagonov žveplene moke. Verbandu je nakazano do sedaj 60 vagonov galice, 15 vagonov Bosna-Paste in 4 f
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.“
do 5 vagonov žvepla. Prosilo se je še za 10 vagonov galice, katero najbrže tudi dobimo. Cena bode za galico 3 35 K, za Bosno-Pa sto 2 35 K, za žveplo 175 K, za Natrium Diosulphat 105 K, za galun 97 v 1 kg
Podpore za škropilnice in žveplalnike je vstavilo c. kr poljedelsko ministrstvo.
C. kr. Kmetijska družba je sklenila v zadnji seji, da se vloži prošnja na vlado, da se dosežejo daljši dopusti za viničarje, ki služijo v zaledju. Obdelovanje v vinogradih trpi mnogo vsled pomanjkanja veščih delavskih moči.
C. kr. Kmetijska družba se je zopet bavila v zadnji seji z rekviriranjem sena. Odbornik d r. Verstovšek je označil neznosne razmere na Sp. Štajerskem in zahteval odpomoči, sicer ljudje ne bodo mogli še nadalje rediti živine. Sklenila se je tozadevna vloga na vlado.
Slama za vez v vinogradih. Politična oblast je dovolila, da znajo slamo oddajati vinogradnikom za vez brez nadalnjih prošenj.
Razne novice.
Roparski umor v graški okolici. Policija domneva, da je vdovo Kaspar in njenega nečaka Hauseggerja v Hitzendorfu umoril in oropal čevljarski pomočnik Oton Windisch. Več prič je potrdilo, da je Windischova slika čisto podobna o-sumljenemu morilcu. Windisch je rojen 1. 1863 na Dunaju in je pristojen v Gradec. Windischa so že prijeli.
Mesto za invalide na Ogrskem. Blizu mesta Raba na Ogrskem nameravajo zgraditi za invalide celo mesto. Ti vojaški domovi bodo tako zgrajeni, da jih bodo okrog in okrog obdajali vrtovi in bo celo to mesto nudilo sliko enega samega velikanskega vrta. Izdali so že tudi knjižico, v kateri so opisana junaštva pešpolka št, 19, ki se rekrutira iz Rabe. Skupi-ček iz te knjige je namenjen za građenje novega mesta, Na uvodno mesto te knjižice je cesar napisal lastnoročne sledeče besede: „Vsak Si postavi spomenik samemu sebi, ako skrbi za junake, ki se vračajo iz vojne kot invalidi. Božji blagoslov spremljaj to dobro delo!“
30 let ni spregovoril nobene besede. Pred nedavno je umri v Londonu v starosti 71 let mož, ki je nekoč pred 30 leti iz neznanih vzrokov sklenil, da ne bo do svoje smrti‘ spregovoril nobene besede. Tega svojega sklepa se je trdno držal. Vsa prigovarjanja prijateljev „in sorodnikov niso mogla spremeniti sklepa tega moža-čudaka. T)a se izogne vsem skuš,-njavam, kedaj prelomiti storjeni sklep, se je naselil v bajtici, kjer je živel popolnoma ločen od sveta. Ko so po njegovi smrti odprli bajto, so našli v njej vse natlačeno polno angleških časopisov, kajti ta mož-čudak je skrbno shranjeval vse Časopise, katere je prejemal.
Dopisi-
Maribor. Mestni svet je odredil, da morajo biti od 16. februarja naprej vsak večer vežna vrata vseh hiš zaprta najpozneje ob 8. uri. — Celo mesto toži o pomanjkanju luči in premoga. Le gledal šče in obe kini delata izjemo.
Hoče. Šolsko vodstvo v Hočah se tem potom najprisrčneje zahvaljuje vsem blagim dobrotnikom, ki so z živili in z denarnimi sredstvi pripomogli k ustanovitvi šolske kuhinje. Zlasti se zahvaljuje plemeniti gospej graščine Hausampaher, ki je v ta namen blagovolila nakloniti velikodušen dar 50 K. — Otroci se pa tudi prav pridno udeležujejo te dobrodelne naprave ter se hvaležnih src spominjajo svojih blagih dobrotnikov. Bog povrni vsem dobrotnikom tisočero!
Sv. Jurij ob Pesnici. Kakor se je glavni brežiški potres tu močno čutil, je bilo tudi dne 7. februarja proti 6. url zjutraj čutiti rahlo tresenje. — Tukajšnje veleposestvo rajhovca O. Falke je potom Südmarke prešlo zopet v druge tuje roke.
Sv. Jurij v Slov. gor. V P ar tin] u je dne 25. januarja umrl posestnik Martin Mihelič, star 51 let. Vzela ga je sušica. Bil je skrben gospodar in dober oče svojim otrokom. Sin se nahaja na bojni Črti v tirolskih gorah, kateremu pa ni bilo dano, da bi prišel k pogrebu, t
Rače. Kmetijska zadruga v Račjem vabi k svojemu občnemu zboru, ki se bo vršil v nedeljo, dne 25, svečana, ob 8. uri zjutraj, v prostorih Posojilnice v Slivnici. Dnevni red: 1. Poročilo o računskem zaključku, 2. Slučajnosti, — Načelstvo.
Sv. Jurij ob juž. žel. Dne 9 februarja je umrl tukajšnji posestnik in član občinskega zastopa, član krajnega šolskega sveta in član ubožnega sveta Jakob Drofenik Pogreb se je vršil dne 12 februarja. Blagemu pokojniku svetila večna luč!
Celje. Vsled pomanjkanja premoga je tukajšnja mestna plinarna omejila uporabo plina sledeče: Ustavljena je v obče razsvetljava ulic, cest in trgov, le na važnejših prostorih bo od 7—8 ure zvečer gorela po ena svetilka. Uporaba plina je od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne prepovedana. Po gostilnah in kavarnah je uporaba plinove luči istotako zelo omejena. Končno je prepovedano uporabljati plin namesto kuriva.
Ljubno. Kmetijska podružnica ima svoj redni občni zbor dne 25, februarja, po poznem sv. opravilu v cerkveni hiši.
Cenjene naročnike, ki so z naročnino še na dolgu, opozarjamo, da naročnino Čimpreje poravnajo, ker bi jim sicer morali list ustaviti. Ponovno prosi mo, da vsak napiše na položnico ali poštno nakaznico natančen svoj naslov, da ne nastanejo nepotrebne ovire pri pošiljanju lista. Ponedeljkova 1 in petkova „Straža“ stane za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta 2,50 K, Koliko stanejo posamezne številke „S traže“? Posamezne številke ponedeljkove „Straže“ stanejo 10 v, petkove pa 12 vinarjev.
Hmmlmvmle samo dtncielllcovi
„Strafe84» Kdor hoče imeti „Stražo“ samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj, lahko naroči posebej. Naročnina se pošlje po poštni nakaznici na naslov: Upravništvo Pondeljkove Straže“ v Mariboru. Ob strani naj napiše, ali je n©l* ali staf naročnik, da ne bo pomot. Sama Pon-daljkova Straža stane za celo leto K 3*20 • za pol leta K 1*60; za četrt leta SO Ulita
Proda se
niiiiN.
Mali umetni mlia z lepim stanovanjem, gosp darskim poslopjem sadjem in brajdami v bi žini Maribora. Vode tudi v suhem času dosti. Cena 9 000 K. Natančneje pri Karel Novak-u, Hoče pri Maribora.
Par volov naprodaj 1 */> I. stari)
Ciglence 49, Vurberg Ptuj.
Nov Singerjev šivalni stroj se proda. Maribor, Edmund 8chmid-ova ulica 3. (Weingerl).
Ivan Habjan, posestnik in gostilničar v Šmarju pri Jelšah, Spod. štajersko, ima dve kobili (prami) stari po dve leti, visoki 15 7S pesti,-široke pasme na prodajo. Cena po dogovoru. Kobili sta vsaki čas na ogled.
Pridna in poštena deklica,; slov. in nemškega jezika zmožna, se sprejme kot prodajalka in podpora gospodinji, v trgovini z steklom in galanterijskim blagom S. Kovačič, Radgona.
Istotam se sprejme tudi učenec, Triglasna pesem
„Y strelskem jarka“
s: z lepo naslovno sliko ::
se dobi pri nje skladatelju A. Kost-Ja šolsk. ramateiju v Središču iu v vseh slov knjigotržni-cah. Cena samo 16 v izvod.
Pri večjem naročila znaten) popust.
Na Najvišje dovolilo Njegovega ces. 0 in kralj, apostolskega Veličanstva
44. c. kr.
za civilne dobre delne namene.
Ta loterija m denarju vsebuje 21,146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne 22, februarja 1917« Cena srečke 4 krone.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 5, pri kr. ogrskem loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti IX., v glavnem carinskem poslopju, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno.
Srečke se dopošiljajo poštnine prosto.
Od c. Ifr.ićneriSiiiga ravnatiljstva državnih"loterij
(oddelek ?a dobrodelne lofetije).
'Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan,
,Tisk tiskarne sv, Cirila v Mariboru.